List št. 60. Mravlja in kobilica. Basen poslovenjena. Je mravlja skerbno Se trudla močno, In kar je dobila Je urno znosila V svoje gumno. Kobilca cverči, Vse v nemar pusti, Po travnikih piska, Veselo jo vriska, Le v petji živi. Marljiva mravlja Jo vpraša skerbna : »Zakaj nek ne spravljaš, Se le obotavljaš? Bo lakot prišla !« »»Kaj, bebka, ne veš, In tega ne umeš: Poleti da peti, Veselo živeti In plesati smeš ?«« — Narava zaspi, Ze zima buči; Kobilca pa strada, Še nima osada, Gladii koperni. Izstradana vsa Je k mravlji prišla, Jo milo prosila " Da b1 kaj ji delila Iz svojiga gumna. Všeč mravlji to ni, Za zlo se ji zdi, Da b1 lena prosila, Ki ni se potila, Ji tak govori: »Lenih ne redim, Le pridnim delim. Poleti si pela V veselji živela, Pa pleši pozim\« »To naj te uči, To naj te modri: Da treba poleti Za zimo skerbeti, Za starosti dni!