Odpravljeno lokacijsko dovoljenje za letališče na Barju
Prejšnji izvršni svel je ob seznanitvi. da je Republiški komite za urejanje proslora in varstvo okolja izdal loka-cijsko dovoljenje za gradnjo športnega letališča na Bar-ju, in da sta KS Barje ter Ljubljanski regionalni zavod za varslvo naravne in kulturae dediščine sprožila upravni spor na republiškem Vrhovnem sodišču, ugotovil, da v dolgoročnem planu Ljubljana 2000 niso sprejete kra-jinske zasnove Barja. Pred opredelitvijo za gradnjo leta-lišča pa je potrebno zaščititi območje Barja kot spomenik in rezervat ter sprejeti strokovne osnove za izdelavo odloka o Barju kot krajinskem parku. Prav tako je menil. da zaradi slabega stanja Ižanske ceste ta ne omo-goča povečanega prometa in zaradi tega razloga niso mogoči kakršnikoli večji gradbeni posegi v prostor na tem območju. To mnenje nosi datum 7. marec 1990.
Kot je že omenjeno, je bii pred Vrhovnim sodiščem Slovenije sprožen upravni spor. Tožnika sta v tožbi na-vedla, da izpodbijana odločba - to je, izdano lokacijsko
dovoljenje prejudicira odločitev delovnih ljudi in obča-nov v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih organizacijah, kar je v nasprotju u njihovimi pravicami, da sami odločajo o spremembah in dopolnitvah dolgoroč-nega plana mesta in občin Ljubljane. Oškodovan pa je lahko tudi Sirši obdinski interes in družbeno premoženje.
če bi bila z izgradnjo lelališča oškodovana naša naravna dediščina. Dano pa je bilo tudi opozorilo, da so v pripravi spremembe Ljubljane 2000, ki bodo Ljubljansko barje predvidele kot krajinski park. To pa pomeni, da je le-to potrebno prej sprejeti in šele nato izvajati. Tega pa tožena stranka Republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja ni upošteval, čeprav gre pri izdaji lokacij-skega dovoljenja tudi za izvajanje družbenega plana. KS Barje in zavod sta zato menila, da ni mogoče izdati zakonitega lokacijskega dovoljenja na podlagi lokacijske dokumentacije, ki je bila izdelana pred 4 do 6 leti. Žato sta predlagala, da se izdano dovoljenje odpravi. Republi-ški komite pa je pri svoji odločitvi vztrajal.
Pred časom pa je o tem razpravljalo tudi Vrhovno sodišče. Odločilo je, da se tožbi ugodi, ker v upravnem postopku niso dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitve zadeve, pa tudi dejanske okoliš-čine v bistvenih točkah niso popolno ugotovljene, tako da ni jasno ali obstoji pravna podlaga za izdajo lokacijske
odločbe in zatorej sodišče ne more režiti spora. S tem, da je sodišče ugodilo tožbi, pa je tudi odpravilo izpodbijano odločbo, torej izdanega lokacijskega dovoljenja ni več.
Še to. Vse upravne postopke vključno z lokacijskim dovoljenjem je vodil republiški komite oziroma sekreta-riat za urejanje prostora in varstvo okolja.