Leio VI., štev. 224 Ljubljana, nedelja 27. septembra 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 3 Din css Irhaja ob 4. zjutraj. =a Stane mesečno D:n i5•—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16.I. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul. št. s/I. — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravoiMvo: Ljubljana, PreScmp.v« ijlica it. 54. — Telefon St. 36, loseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon 6t. 492 Podružnici: Maribor, Barvarska'ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105,241. Ljubljana, 26. septembra. Ni minul en teden, kar je glasilo SLS trdilo, da SLS ni klerikalna, ampak da ie iz ljudstva samonikla stranka, ki ii bolj slučajno vsled njenih katoliških načel radi pristopajo tudi duhovniki. Mi pa smo vedno trdili, da je SLS eksponent vatikanske politike, ki po prevdarku v vsaki državi ustanovi ali ne ustanovi svojo politično stranko, ki ji ie bistvo. da je v svoji ustanovitvi, organizaciji in celem obstoju odvisna od škofov in njim absolutno podrejene duhovščine. Načela take stranke so v moralnem oziru seveda katoliška, a v taktiki i.i praksi je dovoljeno geslo, da namen posvečuje sredstva. V ostalem je stranka takšna, kakor to obeta največ uspeha: mnnarhistična ali republikanska po potrebi, centralistična ali pa federalistična, kakor trenotno bolje kaže za pridobitev mas. konservativna ali socijal-na. «kuda vetar duva». za vsako situacijo iznajdljiva s citati iz sv. pisma in cerkvenih piscev. Zdaj pa ie napisal v času najjačjega razračunavanja pojmov v »Slovencu* ononimus pod šifro »Lajik laliko rečemo, programski članek, ki obsega popolno priznanje, da je SLS eksponent cerkvene politike. Clankarju ni pogodu, da v Franciji ni klerikalne stranke in ga i_=ri tem nič ne skrbi dejstvo, da je versko življenje izza ločitve države od cerkve in depolitizacije cerkvenega apa lata silno pridobilo. Glede Italije trdi člankar precej iasno, da Sv. Stolica tam igra dvojno ulogo, ker ie s srcem za Partito popolare, na zunaj pa z Musso-iinijem. Člankar ni popolnoma gotov, kaj bi bilo najbolj s stališča cerkvene politike v Jugoslaviji (kaj je koristno z državnega in narodnega stališča, to zanj ni merodainol). vendar mu je ideal sedanja SLS. Člankar misli, da ima katolicizem (reci: Cerkev) svoj politični ideal v pretenziji vladati ves svet in da ie to katolicizmu bistveno. Moramo priznati, da čitaje zgodovino srednjeveških nastopov raznih papežev, žalostno povest o borbi papeštva za po-.svetno oblast, ki je povzročila strašne vojne in kulturno propast, spominjajoč se boja Sv. Stolice zoper osvoboditev ifalijanstva do ukinjenja papeževe države, najdemo iste nazore, ki jih navaja < Slovenec*. Vsi nasilneži, mučitelji, prodajalci odpustkov, cerkveni fevdalci so razvijali te nazore. Napram njim, ki jim je bila posvetna moč ideal, se ie vedno pojavljala reakcija, ki je katolicizem vra čala evangeliju. Menda ne bo nihče tajil, da ie- bilo versko življenje najnižje vselej takrat, kadar je bila posvetna vlada cerkve največja. Vse razne reformacije so nastale radi propadanja notranjega življenja cerkve, ki se je vdala političnim idealom. Vse krize katolicizma so izvirale iz onega tujega vladohiepnega elementa, o katerem smatra »Slovencev* člankar. da ie v bistvu katolicizma! V bistvu katolicizma je torej vsa borba za posvetno državo papeža in za politično moč duhovščine v vseh državah! Moramo reči. da če je bila kdaj zapisana blasfemiia, tedaj smo jo čitali v listu ljubljanskega škofa. Rekli smo že. da so nedvomno vsi porazi, ki jih je Cerkev kdaj doživela, nastali. ker se ie Cerkve polaščala struja. ki ie pozabila na evangeljsko poslanstvo njeno in ji zataknila nov cilj, cilj posvetne vlade na zemlii («Slovenčev» člankar pravi «v!adstvo vesolistva*). Hoteli bi to prenesti še na naša tla. Ako hoče Cerkev take poraze doživeti v Jugoslaviji, naj ostane na poti, ki ga ji Pripisuje hudobni duh. V našem narodu so tri glavne vere. Katoličani so v manjšini. Drugačen kot paritetski sistem ie v taki državi nemogoč. Stranka, ki se organizira s cerkvene katoliške strani, inore biti vnaprej omejena samo na katoličane. Ko prihaia v nasprotje z drugimi strankami, s tem avtomatski nakoplie odij proti sebi kot katoliški stranki in s tem odij. ki ni bil namenjen ne veri. ne cerkvi. ne duhovščin, a pade na te činite-3ie sam od sebe. ker so nositelji politične stranke. Rekli smo: odij proti veri, Cerkvi in duhovščini. Kolikokrat pride v jezi čisto pripro-stiin liudem na misel, da prestopijo v drugo vero radi nesrečne politike. Samo velikemu taktu naprednih strank treba pripisovati, da nimamo vsako leto par Ricmani. ki Pa menda ne bi dobile žaidarskih baionetov na prsa, kakor je bilo v Avstriji. Ce more duhovnik v cerkvi govoriti o volitvah, psovati nasprotnika. odrekati mu pokop, priporočati z leče klerikalne liste, če misijoni pestijo žene. deco in može za zavoženo politiko SLS, ali je vendar čudno, če se pojavljajo mržnie oroti veri? Kakor je na gimnaziji bil Wappler duševni oče ateistov, tako so klerikalne hujskanje v politiki ohladile vero marsikomu brez-potrebe. Še boli pa se radi zlorabe vere in sploh radi udeistvovanja nazorov »Slove ičevega* pisca pojavlja mržnja proti duhovščini. Ker cerkvena stranka 'Odklanja slovensko bogoslužje in je tirala Kralj v letalu nad Boko Kofrrsko Velike vaje vojne mornarice. — Odlikovanje mornarjev. - Kraljev poset v Kotoru in Dubrovniku. Tivat, 26. septembra, r. Včeraj so se I stre in ostalo spremstvo, ki pa so no-vršile v kotorskem zalivu vaje vojne ' vabilo mornarice, ki sta iim prisostvovala kralj in kraljica s člani vlade in predsednikom skupščine na admiralski jahti «Vila Velebita*. Po končanih vajah se je kraljeva dvojica udeležila v oficirskem domu banketa, pri katerem je kralj napil vojni mornarici ter izrazil svoje zadovoljstvo nad njenim napredkom. V imenu vojne mornarice je pozdravil nato kralja vojni minister general Dušan Trifunovič, ki je naglašal, da Jugoslavija nima velikih bojnih ladij, da pa jih bosta nadomestila požrtvovalnost in narodni duh naše vojne mornarice. Po povratku z obeda sta se kralj in kraljica vkrcala v čoln, v katerem je veslalo dvajset mornariških oficirjev. Nato si ie kralj ogledal v Dienovi-ču mornariške delavnice, podoficirsko šolo ter je tudi prisostvoval sokolskitn vajam podoficirjev. Za tem je odšel v poveijništvo hidroplanskega oddelka. Takoj po njegovem prihodu se ie dvignilo 14 hidroplanov v zrak. Kralj sam je vstopil v pripravljeni hidroolan. ki ga je izdelala novosadska tovarna letal «Ikarus». Povabil je seboi tudi mini- Seja ministrskega sveta na broda „Kumanovo" Za pospešeno likvidacijo spora med radikali in radičevci. — Na glo odpotovanje ministrov v Beograd. — Ninčič hoče v Parizu popraviti, kar je v Ženevi pokvaril Stjepan Radič. odklonili. Kralj se je sam s pilo-tom, fregatnim poročnikom M. Nardelli-jem iz Dubrovnika, dvignil v zrak ter krožil četrt ure nad Boko. Ko ie leMo pristalo, je vse spremstvo v živio-klici pričelo pozdravljati srečni krabev povratek. Ob tej priliki jc kralj odlikoval tudi 26 mornarjev, ki so svoječasno "ri tekmi v veslanju priborili zmago nad angleškimi mornarji. Zvečer so priredili mornarji na pomolu, ob katerem je bil usidran parnik «Karagjorgie», veliko bakljado z godbo na čelu. Beograd, 26. septembra, p. Kralj in kraljica sta prispela danes ob 11. ao^ poldne v spremstvu štirih toreedovk na parniku »Karagjorgje* v Kotor. Tu "^a je bil prirejen impozanten sprejem. Na pomolu je bil postavljen velik slavolok, ulice so bile posute s cvetjem. Med «r-menjem topov vojne mornarice je ^od-ba intonir^la državno himno. Predsednik občine je ponudil kralju kruh in eol ter imel pozdravni govor. Navdušenje prebivalstva je bilo nenopisno. JrM dopoldne nadaljuje kraljevska dvojica -nt v Dubrovnik. Beograd, 26. septembra, p. Danes ni bilo nobenih važnejših političnih dogodkov. Vsi ministri se nahajajo še izven Beograda. Iz Tivta je r.-;^ela r^-oj brzojavka, da se je vršila na brodu ffKumanovo* danes popoldne sc'a ministrskega sveta pod predsedstvom zastopnika predsednika ministrskega sveta, ministra pravde Marka G.iuričiča. Ministrski svet .ie razpravlial o mnogoštevilnih resornih vprašanjih, zlasti -t o sporu med radikali in radičevci, ki bi se naj čimprej likvidiral. V1ada je sklenila. da takoj odnotuiejo v Beograd: minister prosvete Velia Vukičevič. minister financ dr. Stojadinovič, minister za šume in rude dr. Nikič in minister ver Misa Trifunovič. Imenovani min:°*"' so odpotovali nocoj ob 19. ~-eko Dubrovnika. Mostarja in Sarajeva v Beo- grad. Kraljevski par bodo spremUali na nadalinem potu ministri Boža Maksi, movič, Dušan Trifunovič, Marko Gjuričič, Pavle Radič ter nekaj časa predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Beograd, 26. septembra, p. Predsedstvo vlade jc prejelo poročilo, da odpo-tuie zunanji minister dr. Ninčič jutri v Pariz. Neki radikalni prvak je izjavil vašemu dopisniku, da potuje dr. Ninčič tja z namenom, da bi popravil neroden vtis, ki ga je povzročil St. ^dič s svoiim nespametnim govorom v Ženevi. V Beograd se vrne dr. Ninčič 4. ali 5. oktobra. V vla.dnih l'.r„ iih službeno de-mantirajo vesti da odootme St. p->dic v Pariz v posebni misiji, kakor so javile nekateri listi. Ta vest nikakor ni točna, ker je Stiepan Radič v Parizu indesi-rable. Resnost angleško-tiirškega spora Angleško časopisje ostro napada vlado radi njenih neuspehov v mosulskem vprašanju. — Nemčija še ni pozabila na Bagdad! — Turčija računa z vojno in zvrača odgovornost na Anglijo. London, 26. septembra, !. Časopisje nadaljuje kampanjo proti vladi, kateri očita praktične neuspehe v Ženevi. Opozici.ionalnim in liberalnim listom s+a se pridružila tudi neodvisna «Dai!y Mail* in «Daily Express». Značilna so izvajanja diplomatskega sotrudnika v «Daily Telegraphu*, ki pravi, da je treba računati s turškim šovinizmom, ki lahko eksplodira vsak trenutek. Treba je misliti, »——i člankar. da ne podžiga Turkov samo proti-angleška propaganda iz Moskve, ampak tudi znani vplivi, ki so mnogo boli nevarni kakor pa komunistična akciia moskovskih sovjetov. Ne sme se pozabiti, da je na delu petrolejska dioloma-cija, ki se ne izogiblje niti bližine ze narodov. Anglija je obljubila Ameriki, Italib" in tudi Franciji obsežno izkoriščan^ pe-trolejskih vrelcev na mosulskem ozemlju pod britanskim mandatom. D^ači in tuii sindikati vplivaio očividno na turški odnor proti angleških teritorijal-nm zahtevam. Najmanj dve državi, od katerih je ena bivša vaveznica, ena ^a sovražnica, bi b^zdvomr-i VarHi^imie kot naslednice, kakor hitro bi se odoo-vedala Anglija svojemu mandatu nad Irakom. Člankar previdno namiguje na Nemčijo, ki gotovo ni pozabila svoje eks-panzivne smeri na Bagdad, kar dokazuje njen trud, da bi si pridobila kako kolonijalno izhodišče. Končno pravi člankar, da je treba obžalovati, ker je letošnjemu zasedanju Sveta Zveze narodov predsedoval Loucheur ne pa eden ali drugi zunanji minister, kar naj bi značilo, da se Francija ni hotela ofi-cijelno kompromitirati. To žali Veliko Britanijo ali Turčijo, ali pa obe! «Westminster Gazette* pravi, da je Turčija stavila že v četrtek v Ženevi za Anglijo popolnoma sprejemljive predloge. Turška vlada je izjavila potom svoje delegacije, da je pripravljena skle niti z Irakom varnostni pakt in se odreči okraju Fiala, ki je važen za mejo Ira ka, še pred direktnimi pogajanji z Veliko Britanijo. Angleški zastopnik Ame-ry pa je s svojim ostrim nastopom popolnoma samovoljno izjalovil možnost kompromisa. Turški zunanji minister Tevfik beg je izjavil v Ženevi dopisniku «Daily Ex-pressa*, da odvisi od Anglije, ali pride do vojne med Veliko Britanijo in Turčijo. Mosul je turški in bo ostal turški. Ako vdro angleške čete na turška tla, jih bodo Turki zopet pregnali. Španski umik v Maroku Lizbona, 26. septembra, s. Španci prizna, vajo sami v svojih vojnih por^ da so se morali umakniti v odseku Aihucemas vsled strašnega obstreljevanja s strojnica, mi, ki jih Kabili izvrstno obvladajo. Ta umik je imel zanje resne posledice. Polo» žaj španskih čet v tem odseku je zelo kri« tičen. posebno keT povzroča tudi preskrba z vodo in živili velike težave. narod v boj zoper državno idejo, srb-stvo in je nosila bandera pred federalistično armado, je naravno, da se to zadržanje Pri pravoslavnih in katolikih pripisuje cerkvi. Glede duhovščine pa je itak znano, da je vsled intransigent-nega mešanja cerkve in vere s politiko pravzaprav v inteligenci izolirana. Sma trajo jo za manj vredno, ker se vsakomur studi, da mora duhovnik pripadati pod kaznijo SLS in zanjo v cerkvi in zunaj nje agitirati ter vpreči vso avtoriteto vere za izvolitev gg. Podrepni-ka in Petoliznika. Kolika radost in koliko olajšanje bi bilo za ves narod, za posvetno inteligenco sp!oh in za duhovščino posebe.i, ako bi padel strahoviti zid. ki ta stan takorekoč stavlja izven naroda. Ko čitamo »Slovenčevo* mrzlo razlaganje o političnem bistvu katolicizma z idealom posvetne vlade na svetu, nas strese studa in ogorčenja. Kdor pa zna čitati v zgodovini, ta se mora potolažiti. Kajti tam je razvidno, da je človeštvo to idejo že premagalo. Posvetna država papežev je padla ob strašnem javkanju klerikalizma. a v blagor vere. Sedaj pa se ruši tudi posvetna oblast potom klerikalnih strank. In ko bo poslednja izginila z zemeljske površine, bo versko življenje najbolj vzcvetelo. Zakaj ni brez najglobljega smisla bilo rečeno: «Moje kraljestvo ni od tega sveta.* Blagor naši državi, ako bi pametna in res katoliška duhovščina temu izreku čim prej pomogla do zmage v svoii veliki domovini Jugoslaviji! Nemški odgovor izročen francoski vladi Mussolini se ne udeleži varnostne konference. — Dr. Strese-mann se sestane z dr. Benešem. — Dr. Wirthove izjave v Ame*' riki. Pariz, 26. septembra, k. Nemški veleposlanik von Hoesch je danes popoldne v prisotnosti ministra za zunanje posle Brianda izročil generalnemu tajniku zunanjega ministrstva Berthelotu od^-vor nemške vlade na povabilo zavezniških kabinetov na sestanek zunanjih ministrov. Nota sprejema povabilo Nemč"'e h konferenci. Po izročitvi odgovora so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so s to zadevo v zvezi. Berlin, 26. septembra, d. Nemška vlada je prejela poročilo, da se italijanski ministrski predsednik Mussolini ne udeleži konference o varnostnem paktu. Politiki menijo, da pomeni Mussoli-nijeva odsotnost razbremenitev položaja za nemško delegacijo, kateri ne bo treba na konferenci podaiati nobenih izjav o priključitvenem vprašanju, ki za oficijelno Nemčijo ne obstoja. Nemška delegacija, sestoječa iz 30 oseb, odpotuje 3. oktobra v Luzern, kier se bo vršila konferenca z zunanjimi ministri zavezniških držav. Praga, 26. septembra, s. Češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Krofta ie posetil danes zunanjega ministra doktorja Stresemanna in z njim raz^avlial o pogodbi glede razsodišča. Dr. Strese-mann je izjavil, da se v kratkem osta- ne s češkoslovaškim ministrom za zunanje posle dr. Benešem naibrže v Švici. Poslanik dr. Krofta se je odpeljal v, Prago, da poroča svoji vladi o teh pogajanjih z Nemčijo. Newyork, 26. septembra, d. Bivši nemški državni kancler je imel pred številnimi industrijci in finančniki govor, v katerem je izvajal: Stresemannovo stališče glede varnostnega pakta je najvažnejši akt v zadnjih petdesetih letih nemške zgodovine. Varnostni pakt je izredno važen za nadaljni obstoj nemške republike. Edina rešitev nemških vprašani je v aktivni trgovinski bilanci. Nadalje je izjavil, da je nemška ustava brezdvomno temelj za dolgotrajen obstoj Neničiie. Gospodarsko srce sveta je položeno v Zedinjene države. Ves svet, torej tudi Nemčija, je moral dobiti obratno glavnico iz Amerike. V imet«! ameriške vlade je pozdravil dr. Wirhta senator Copeland, ki je izrazi! upanje, da bo Wirthov obisk zbolj-šal nemško-ameriške odnošaie Obžaloval uničenje Zeppelinovih tvornic v Friedrichshafenu ter je izrazil mnenje, da je treba Nemčiji dovoliti izdelovanje, vodilnih zrakoplovov. Bolezenska diplomacija g. Cičerina Cičerin odpotoval v Varšavo, odkoder potuje na Dunaj in v Ber lin, odtam pa se gre zdravit v fašistovsko Italijo. Berlin, 26. septembra, d. Kakor poročajo iz Moskve, ie nastopil komisar za zunanje zadeve čičerin dvomesečni bol niški dopust. Na svojem potovanju v inozemstvo se bo ustavil najpreje v Varšavi, kjer bo imel daljši sestanek z zunanjim ministrom Skrzynskim. V Moskvi polagajo na ta sestanek veliko važnost, ker so se poljsko - ruski odnošaji v zadnjem času zelo izboljšali. Ni izklju čeno, da bo ta sestanek prvi začetek političnega zbližanja med obema državama. Iz Varšave potuje Cičerin v Ber- I lin, kjer naj bi se sestal z zunanjim ministrom dr. Stresemannom. ako ta preje ne odpotuje na varnostno konferenco v Švico. Čičerin bo prebil svoj dopust najbrže v kakem italijanskem zdravilišču. Moskva, 26. septembra, r. Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je sinoči odpotoval iz Moskve v Varšavo, kjer ostane dva dn:. V Varšavi bo kon-feriral s Skrzynskim in najbrže tudi z Grabskim. Iz Varšave potuje na Dunaj in v Berlin. Nadaljne aretacije komunistov na Madžarskem Ostre mere vlade. — Komunistična agitatorska šola v Budimpešti. — Skupno komunistično gibanje na Madžarskem, Francoskem in Angleškem. — Obsodba najbrže po prekem sodu. — državni upravnik Horthv, ministrski pred« sednik grof Bethlen in drugi. Končni smo« ter komunistične zarote je bila proglasiter proletarske diktature. Oblasti so izvršile te« kom včerajšnjega in današnjega dneva mnos go aretacij v Budimpešti in v drugih, krajih države. -Tukajšnja policija sklepa iz izpovedb prl- Budimpešta, 26. septembra, z. Včeraj le Imel ministrski svet sejo, na kateri ie obširno razpravljal o zadevi prijetih komunistov. Ugotovilo se je, da je začela postajati stvar nevarna in da so imeli komunisti, ki jih le poslala Moskva na Madžarsko določen načrt, ki je šel za tem, da se izvede revolucija in strmoglavi dosedanji režim. Vlada je že sedaj sklenila, naj osumljenci ali dognati! krivci računajo na to, da jih bodo zamenjali za madžarske jetnike na Ruskem, ker nikakor ne bodo ušli zasluženi kazni. Vlada gleda na to, da se nikakor ne kali javni red in mir. Policija je včeraj prijela bivšega člana vodstva strokovnih organizacij Josipa Oan-cza, ki je izpovedal, da je na Dunaju pose-čal dve leti komunistično šolo za agitatorje. Aretiran je bi! tudi kovinar Fiala, ki se je v Moskvi izučil za agitatorja in so ga sovjeti poslali v Budimpešto, da ustanovi agiiatorsko šolo za komunistične nauke. To je tudi storil in sam predaval na njej. Sinoči je prijela policija zopet nekaj komunistov, ki so imeli sejo v Rakospaloti. Redarji so dobili nalog, da strogo pazijo na ljudi, ki bi se hoteli vtihotapiti na Madžarsko v svrho komunistične agitacije. Budimpeštanska policija je o dosedanjem poteku preiskave obvestila redarstva v Ber linu, Parizu in Londonu, in izrekla domnevo, da utegne biti, sodeč po komunističnih po-kretih v teh mestih, skupna akcija sovjetov naperjena proti Angliji, Franciji, Nemčiji in Madžarski. Izjavlja nadalje, da so postale priprave komunistov že nevarne. Sovjeti so pripravljali revolucijo. Ker velja na Madžarskem za požige in upore še vedno preki sod, pridejo prijeti komunisti morda pred sodišče po prekem sodu. . Rakosy je pri zasliševanju izjavil, da je po polomu proletarske diktature na Madžar skem pobegnil z Belo Kunom na Dunaj, od= koder je šel v Rusijo, kjer je bil za svoje zasluge imenovan za tajnika tretje inter. nacijonale v Moskvi. Tam je organiziral vedno večje število madžarskih emigrantov ter je vodil komunistično organizacijo na Madžarskem. Ker pa je bilo delovanje oteži kočeno, je sklical skupno z Bela Kunom ko« munistični kongres v nekem mestecu v bli« žini Lipskega. Na tem kongresu je Bela Kun predlagal, naj se ustanovi na Madžar« skem celični sistem treh oseb. Moskva je po Rakosyjevi izpovedbi dajala mesečno samo 1500 dolarjev na razpolago, česar pa oblasti ne verujejo. \Veinberger je bil v Moskvi urednik «Pravde». Na Madžarskem je imel nalog, organizirati napadalne odd-el« ke in širiti komunizem med policijskimi in orožniškimi organi. Pri zaslišanju se je do» gnalo, da so v Moskvi sestavili listo na smrt obsojenih Madžarov, med katerimi so jetega komunističnega voditelja Rakosija, da se je bivši madžarski komunistični ljudski komisar Bela Kun res mudil na Dunaju, čeprav to zanika dunajsko redarstve. Mislijo tudi, da imajo govorice o begu Kuna z letalom samo ta namen, da bi -dunajsko policijo spravili na napačno pot. Budimpeštanska policija misli, da je Bela Kun še vedno na Dunaju, njegova kontrola pa je težavna, ker se vozi le z avtomobilom in ga vedno spremljajo člani ruske čeke. čičerin postavlja Radiča na laž Boogvad, 26. septembra, r. «Prager P res* se* objavlja brzojavko iz Moskve, v kateri sovjetski komisar za zunanje zadeve Cičee rin demantira Radičevo izjavo v Ženevi, da je čičerin rekel v razgovoru z njim, da bs dr. Fritjofa Nansena izgnal iz Rusije kot antantnetfa vohuna. Cičerin izjavlja, da si je Radič to enostavno izmislil in da se o tem sploh nikdar ni ž njim razgovarjal. Angleška tovarna za orožje pogorela London, 26. septembra, s. Svetovno zna« na tvornica orožja Vickers v Bradfordu jo snoči skoraj vsa pogorela do tal. Sklepajo, da je bil požar podtaknjen. Bor^e 26. septembra. ZAGREB. V današnjem svobodnem p r o m e t u je na tržišču banč. papirjev nast« pila čvrstejša tendenca. Tudi državni papirji so se okrepili. Vojna škoda ie poskočila za 30 točk. Porasla sta tudi investicijsko posojilo in agrarna. — Dinar je Curihu ostal na včerajšnji višini. Za-to v Zagrebu ni bilo večjih sprememb. Promet minimalen. Zaključene so manjše količine Newyorka po 56.32 in pol, Pariza po 268, Prage po 167.25 Švice po 1089, a za ostale devize so se čule naslednje taksacije: Dunaj 794.5—795.5, 11a* lija 22.5—229.5 in London 273.5—273.75. LONDON. (Opoldne) Beograd 273, New york 4S4.5, Italija 119, Švica 25.10, Dunaj 34.42. NEWYORK. (Zaključno po borzi 25. t. mj Beograd 1.77 jn tol, Švica 19.31, Italija 4.04 K vprašanji! zaposlenja tujih delavcev V «Jutru» smo že poročali, da so neka* tere države, zlasti Avstrija in Italija potom svojih diplomatskih zastopnikov pri zuna. njem ministrstvu vložile pritožbo, češ da se s pravilnikom o zaposlenju inozemskega de* Javstva krši zakon o zaščiti delavcev in da krivično postopa napram inozemskemu de« lavstvu. Naša država gotovo nima ne volje in ne namena izdajati različne odredbe o zapo« slenju tujega delavstva, ako k takim od* redbam pri danih razmerah ne bi bila pri« siljena in dolžna. Država je predvsem dolžs na ščititi delo lastnih državljanov in jim z vsemi sredstvi zagotoviti pravico do dela. Sele ako je tej elementarni dolžnosti dr« žave zadoščeno, more biti napram inozem« skim delavcem obzirnejša. Naša država in zlasti njeni industrijski krogi preživljajo težko gospodarsko krizo, ki ima za posledi« co vedno bolj naraščajočo brezposelnost. Morda boj za službe še nikdar ni bil tako oster, kakor je dandanes. Vsi javni uradi in vsa kolikortoliko pomembnejša zasebna podjetja so naravnost oblegana od brezpo« selnih prosilcev. Razna strokovna udruže> nja Se na svojih zborovanjih in sestankih neprestano lovijo s problemom brezposeln nosti. Dejstvo, ki ga ni mogoče utajiti je, da je problem zaposlitve naših lastnih de« lavnih sil postal pereč in nujen ter energič« ne rešitve potreben. V takem ozračju mora državna uprava biti skrajno previdna in skrbna za lastne državljane in zaposlitev inozemcev dopustiti le tam in takrat, ako je to dejansko neobhodno potrebno in ni nikjer drugega izhoda. Fakt je, da je bila država v tem oziru po« pustljiva, zelo velikokrat na škodo naših najvitalnejših interesov. Pod firmo «nena» domestljivosti» in specijalnosti so se po naših pokrajinah razpasli dostikrat povsem nepotrebni tujci. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov je brezdvoma res« na organizacija, ki je daleč od demagoštva ali pretiravanja stvari. In ta organizacija je bila prisiljena z javnim proglasom ugo* toviti, da «s skrbjo opazuje naraščanje tež« koč, ki jih morajo premagati domači inže« njerji pri iskanju služb v tuzemstvu®. In kaj je šele pri drugih stanovih, ki izkazu« jejo znatno večji procent brezpo selnih in imajo slabšo organizacijo! V navado je skoro prišlo, da vsako novo podjetje, zlasti ako je pri njem udeležen tuji kapital, s kapitalom importira tudi tuje delovne moči in to take, katerih je pri nas v izobilici, kakor knjigovodje, korespondenc te, potnike, skladiščnike, «preddelavce», strojepiske itd. Razumemo, da je tuj kapi« talist pomirjen, ako v podjetju v inozemstvu v katerega je investiral svoje kapitale, vidi zaposlene ljudi svoje krvi in zaupanja. To je psihologično in iz individualno egoistič= nih razlogov pojmljivo, ni pa to pojmljivo s stališča socia!no«političnih dolžnosti du žave. Ta psihologični in osebno«egoistični moment sili tujega kapitalista, da z vsemi možnimi izmišljotinami in pretiravanji do« kazuje »nenadomestljivost, aklimatizacijo, specijalnost itd.» In ranitev egoisti čnih in« stinktov je brezdvoma najbolj boleče. Toda država pri varstvu svojih ljudi ne sme biti sentimentalna. Mednarodna solidarnost in enotnost de« Iavstva mora pri borbi za vsakdanji kruh stopiti v ozadje. Človek, ki ima pri nas svo« jo domovino in napram tej domovini svoje težke dolžnosti, nam mora biti prvi. Gnil je oni socializem, ki to najnaravnejšo zahte vo vsakega živega bitja prezre. Za nas je socializem istoveten z našim nacijonaliz* mom, ki hoče socialno in gospodarsko ter kulturno povzdigo predvsem najširših vrst lastnega naroda. Pa tudi za one, kateri soci« alizem nočejo istovetiti z nacijonalizmom v tem našem smislu mora biti zaščita doma« čega delavstva prva zahteva. Slabo uslugo delajo oni internacionalci našemu malemu človeku, ki s svojo popustljivostjo in sen« timentalno mednarodnostjo podpirajo le stremljenja tujega nacijonalnega kapitala, ki hoče svojo moč pri nas utrditi tudi še s svojimi lastnimi ljudmi. Pritožbe zastopnikov tujih držav, zlasti Avstrije in Italije ne izvirajo iz socialnih motivov. Imajo politično in gospodarsko ozadje. Nemški kapital, ki se je ob prevra« tu malo potuhnil in navidezno zapustil svo« je postojanke pri nas, hoče zopet pokazati, da je bil on nekdaj tu pri nas gospodar. Omrežiti nas hoče denarno in tudi socialno. Naš človek naj bo kvalificiran le za manj vredna dela. Z naravnost neverjetno prev« darnostjo in vztrajnostjo zasleduje in uve« ljavlja ta svoj program. Pri tem ga podpi« rajo naši ljudje sami. Ne tajimo, da nam manjka strokovno izvežbanih moči. To je dedščina suženjstva. Toda naravna talenti« ranost naših ljudi nas naravnost izziva, da naše lastne ljudi strokovno izvežbamo in kvalificiramo. Kdo in kje je resno pokazal to voijo? Saj vendar ne moremo večno po« Vdarjati svojega uboštva. Po sedmih letih bi bili nenadomestljivi tuji strokovnjaki lahko vsaj nekaj naših ljudi strokovno izvežbali. Toda te inicijativne dolžnosti nimajo in po« vsem razumljivo je, da svoje modrosti skri« vajo. Tudi hči ne zna sama od sebe kave skuhati. To umetnost mora videti. Po seda« njih metodah bomo še desetletja od tujcev odvisni, celo v podjetjih, ki so za državno obrambo izredne važnosti. To stališče je stališče komodnosti in brezvestnosti na« pram naši gospodarski osamosvojitvi. Raz« umel bi resr.ost argumentacij, ako bi isto« časno videl vsaj lahne priprave, da vzgoji« mo lasten strokovno kvalificiran naraščaj. Tujci bi morali biti naši učitelji, ki z na« zornim naukom kvalificirajo naše delavce, ne pa da so kakor špijoni, ki svojih modro« sti in ugotovitev ne izdajo za nobeno ceno. Tendence Italije so jasne in vidne. Vsaka z njimi sklenjena pogodba jih z velikimi čr« kami razodeva. Gospodarsko do vseh de* tajlov, do zadnjega oratarja podjarmiti vzhodno jadransko obal in potem dalje v državo! Italija je zasnovala velikopotezni načrt za svojo gospodarsko povzdigo. Jas« do je, da je v ta načrt morala sprejeti tudi tendenco v naših krajih otvarjati svoje gos spodarske ekspoziture z lastnimi ljudmi. Z gospodarsko ekspanzivnostjo je to ozko in logično zvezano. In ni le slučaj, ako ti eks« panzerji po večini niso ročni delavci, ampak višje kvalificirano osobje. Ti predstavljajo absolutno zanesljivi del kapitala, ki bo na« šel inicijativno ekspanzivnost. Tudi češkoslovaški zastopnik se je prito« žil. Simpatiziramo z bratsko republiko s sr« cem in razumom. Toda jasna naj bo beseda. Ne mi jih ne moremo in premnogi držav« Ijani ČSR. sami se v svojem udejstvovanju ne kažejo kot državljane bratske republi« ke, ampak kot eksponente nemštva. Držav« ljanstvo bratske republike jim je le figovo pero, ki ga prilepijo s hinavsko sentimen* talnostjo, kadar vse druge strune popokajo. Kar jim je z energičnim nastopom čeških oblasti tam gori onemogočeno, mislijo in hočejo izvajati med ponižnejšimi in popust« ljivejšimi Jugosloveni. Mi nimamo ponosa in to je pri nas popolnoma pozabljena te» formacija. Da niso merodajne pri vprašanju dotoka tujih delavcev samo socialne tendence in naše gospodarske potrebe, je dokaz nelojal« nost zlasti italijanskih in nemških delavcev. Preko možnosti opcije so šli s prezirom, misleč, da naša ponižnost vse prenese. Na« šemu jeziku se nočejo priučiti, splošno nas smatrajo za svoje hlapce, mesto, da bi se zavedali, da smo njih gostitelji in — go« spodarji. Povsem naravno je, da to pereče vpra« šanje tudi malo presojamo iz stališča naše« ga narodnega ponosa. V pondeljek, dne 28. septembra se vrši v soc. ministrstvu konferenca, ki naj o in« tervenciji inozemskih zastopnikov in o ce« lotnem problemu dotoka tujih delavcev raz« pravlja. Naravno, da je zanimanje za to konferenco veliko. Bojimo pa se, da bo na« ša legendarna popustljivost zopet triumfira« la na škodo naših koristi. Najmanj, kar moremo zahtevati je, da našemu človeku ne sme nihče odjedati kru« ha. Danes ga. Inženjerji so vendar strokov« njaki, ali vsaj osebe, ki imajo zadostno pod lago za strokovno izpopolnitev in vendar ne morejo dobiti niti kruha, kaj šele, da bi jim bila poverjena strokovna vodstva. Najbolj« še strokovne šole so različni naši obrati in podjetja. Vsaj to naj bo dovoljeno, da bi naši lastni domači ljudje v ta podjetja v šolo hodili, t. j. da bi bili tam zaposleni in da se jim nudi možnost strokovne izpopol« nitve. Pri dobri volji je to izvedljivo in go« spodarska nujnost dotoka inozemskih stro« kovnjakov bo kmalu minula. Kje je ta volja? Krščanski „socijalizem" Z zanimanjem zasledujemo ideoloeiio političnih protivnikov. Krščanski »soci-jalizem» ie koncem preteklega stoletja prispel iz Rima. kier so se ustrašili raz-katoličema organiziranega delavstva. Uvidelo se je — in to je bil glavni nagib celi akciji — da se delavskih mas ne da privesti v klerikalne stranke, ako se ne začne delati pod novo firmo. Naravno je nova struja hotela pokazati, da ima za reševanje socijalnih vprašanj svoje posebne ideje. L;"bezen do bližnjega, usmiljenje do revežev (čednosti, ki niso lastne samo katoličanom), torej tako zvana karitativna ideja se je vzela za duševno podlago krščanskemu socijalizmu. Kmalu oa se je videlo, da to ne zadošča. Karitativa je in bo vedno potrebna. Toda ona ni pridržana samo katolikom. Ostrost socijalnih nasprotij je vzbudila naravnost krivično omalovaževanje karitative od strani borbenega delavstva. Kakor vidimo iz zanimivega članka Tominca o «Osnovi krščanskega socializma«, je karitativa reducirana na skromnejše mesto. Kaj torej ostane na krščanskem soci.iahzmu posebnega, da bi ga trebalo od drugih socijalnih struj izvajati? Citati iz evangelija, izjave kakega papeža ne morejo pokazati nobene linije. Takih in sličnih citatov naide-mo pri akatoliških veljakih in piscih, kolikor se hoče. Istina pa ie. da so vse velike akcije za oprostitev človeštva začele in se završile brez in celo v boju z rimsko politiko, ki se je borila skozi stoletja za posvetno moč. Odprava suženjstva, osvoboditev duhov in razrešitev kmeta po svobodomiselni revoluciji, velikanska akcija socijalizma v XIX. stoletju z marksizmom v centru, t. j. vsi veliki napredki človeštva v so-cijalnem oziru so bili izvedeni proti volii oficijelne politike cerkve, ki je zavedena po posvetnih idealih svojih vodij vselej sta!a ob strani onih, ki so branili staro stanje. Tu se z umetno nanizanimi citati nič opraviti ne da. Šele v najnoveišem času so klerikalne stranke, da dobe volilne glasove delavcev, začele s ^krščanskim® sociia-Iizmom. Ljubezen in pravičnost so mu glasom namovejših Izvajanj "atra Tominca podlaga. Mi se strinjamo s tem. da za pravilne ukrepe pri pobijanju socijalne bede treba pri odločilnih čini-teljih in vsem ljudstvu predvsem srca in pravičnosti, torej moralnih lastnosti. A ti dve žlahtni lastnosti nista prid-ža-ni izključno katolikom in med njimi celo ne le pristašem klerikalnih strank. Ni razumljivo, da bi moralo biti delavstvo v svoji socijalni borbi ločeno organizirano po verski pripadnosti in verskih nazorih. N. pr. v Bosni bi logično sledilo, da bi imeli katoliške, pravoslavne, muslimanske delavske versko so~;:aIne organizacije. Pa tudi. kjer so katoličani kompaktni, ali se mora sociialna akoiia cepiti po teh pogledih? Ljubezen in pravičnost, vzgoja vsega naroda v teh dveh čednostih, to ni noben mon^"0I SLS, to geslo imajo tudi drugi in praksa kaže, da so med neklerikalci v tem pogledu morda popolnejši uspehi kakor med klerikalci. Kaj je torej na takozvanem krščan- skem socijalizmu specifičnega? Tega vprašanja p. Tominec ni ne rešil, temveč skoro bi rekli, da se mu je izognil. Moral bi namreč reči sledeče: Klerikalizem, da si pridobi glasave delavstva, ki se z verskimi pretnjami ne da tako uspešno strahovati kakor kmet in kmetica, organizira delavstvo. Novih idej, novih ciljev mu ne prinaša, temveč slabi njega enotnost in akcijo, ki sme iti samo tako daleč, kakor dovoljuje cerkvena oblast, katera je bila v vseh socijalnih bojih od nekdaj oportunistična. Da se pa vendar vsaj najmanj da klerikalni delavski akciji nekaj posebne barve, moralo se je zraven pritisniti nekaj etičnih momentov, ki se iih žonHer-sko meša z verskimi. Za vsem zasto-rom pa nič drugega ni nego klerikalna grlmasa: Delavstvo naj služi za vprego posvetnemu gospostvu polltiknjoče cerkve. To je bistvo «krščanskega socijalizma®, ki ni niti krščanski, niti so-cijalen. Kot stranka, ki je dolga leta gospodovala med slovenskim kmečkim ljudstvom. je imela SLS priliko in dolžnost pečati se s perečim socijalnim problemom najbednejših na deželi, dosluženih in onemoglih kmetskih poslov. Toda ona tega niti poskusila ni. V občinskih odborih, ki so po večini v rokah SLS. ne vidimo nikjer nobenega socijainega dela. Problem nižje duhovščine, katere beda tako grozno kontrastira z b^a-stvom cerkvenega imetja, daje klerikalni stranki sicer vsak dan povoda, da obtožuje državo in vlado, a sama ne gane z mezincem, da bi ga rešila v okviru lastnih možnosti, s pravičnim uravnoteženjem med prejemki malih kaplanov in hribovskih župnikov in bogatimi dohodki samostanov, škofov, velikih župnij in prebend. Boi med siromašnimi kmeti in škofovskim vHeno-sestvom v Gornjem gradu za pašniške pravice je še posebno kričeča ilustracija k predmetu «SLS in socijalno vprašanje®. iMHnn Naš novi roman Veliki romantično pustolovski roman modernega francoskega pisatelja Gustava de Rougon »Misteršja . « začnemo priobčevali v torek, dne 29. t. m, na kar opozarfamo svoie dosedanje in nove naročnike. Roman ima izredno napeto, naglo se menjajoče delanje, ki se godi v najvišjih in najnižjih slojih v Evropi. Ameriki in na raznih otokih čudovitih krasot in tajnosti. Angleži, Indijci, Američani, Rusi, Azteki, gentlemani, roparji, klateži in boljševi-škl zarotniki nastopajo v romanu vedno aklvni, da se vali dejanje pred čita-teljevimi očmi kot mogočna reka. Rdečo nit Da tvori btazna ljubezen kontese Sare. zločinsko energične Indo . Angležinje, do zmagovitega američanskega športnika Llonela Bradyja. Roman «Mlsterija» je po svoii živahni napetosti in senzacionalni, vseskoz aktualni in moderni vsebini sorodnik «Luciferju», ki je prinesel našim čitate-Ijem in čitateljicam toliko zabave in užitka. mmmmmmsm Zopet anarhija na Kitajskem Naslovi političnih notic o Kitajski v svetovnem časopisju so se zopet spremenili. Zadnje dva. tri mesece so se glasila poročila vedno o kitajskih demonstracijah, naperjenih proti Evropejcem, o spopadih z evropsko policijo, o soglasnem nastopu množic in oficijelnih predstavnikov Kine zoper Evropejce itd. Svet je začel verjeti, da se nahaja Kitajska na pragu velikih dogodkov, temeljite nacijonalne regeneracije in vsestranske osamosvojitve. Napetost do velesil je rastla, osobito do Anglije; napovedovala se je celo vojna z Veliko Britanijo . . . Pod vtisom vseh teh nemirov med Kitajci so se pospešile priprave za kitajsko konferenco, ki naj, kakor se je bilo sklenilo v Washingto-nu. reformira odnošaje med Kitajsko in velesilami v smislu demokratizma, kitajske emancipacije in enakopravnosti. Ta konferenca se ima pričeti dne 28. oktobra v enem od kitajskih mest. Toda poznavalci kitajskih razmer so bili že ves čas skeptični glede notranje enotnosti Kine. Naglašalo se je, da se bo moč posameznih generalov v toku protitujskega gibanja zmanjšala; oni so se sicer nekako potuhnili, držali se v ozadju, nekako rezervirano, razen Feng-ju-hsianga, ki se je odločno postavil na protitujsko gibanje; obdržali ga so ves čas svoje pozicije in svoje čete, svojo moč. Seveda so ostala tudi nasprotja med njimi, in to je pač najvažnejše. Baš zadnje dni se je namreč položaj pričel temeljito spreminjati. Protitujsko gibanje je utonilo. Proti štrajkujočim v Sangaju je nastopil celo kitajski general Sing-ši-lien, Češ, da štrajk ogroža vso lokalno trgovino, razpustil delavske organizacije in zaprl nekatere sindikali-stične voditelje. Ali še neugodnejše so vesti s severa. Da se diference med maršalom Feng-ju-hsiangom, gospodarjem Pekinga in Cang-tso-linom, gospodarjem Mandžurije. vedno bolj večajo, je bilo znano že dolgo. Sedaj oa prihajajo vesti, ki naznanjajo, da zbira Feng-ju-hsiang čete z namenom, da vdere v provinco Šansi in jo podredi svoji vladi. Toda Cang-tso-lin je izjavil, da bo on nastopil z orožjem takoj, kakor hitro bi Feng zares poskusil napasti omenjeno pro- vinco. In guvernerji bližujočih provinc se pripravljajo na boi ti da pomagajo Fengu, drugi, n. pr. oni v Šantungu. da pomore Čangu. Provinca Šansi je ena najbogatejših, zato ni brez pomena, kdo jo ima pod svojim vplivom. Vrh tega tekmujeta oba rivala. kdo naj prevlada s svojim vplivom v Pekingu, in sicer radi tega, ker se tamkaj dne 10. oktobra sestane konferenca, ki ima izdelati novo republikansko ustavo; to je, ka. kor se trdi, celo glavni izvor novo povečane napetosti med tekmecema za prvenstvo v državi. Da bo zmeda še večja, stopa na po. zorišče zopet stari Vu-pej-fu, ki ga je z izdajstvom Feng lansko leto potisnil v stran. Ta je bil medtem zbral novih čet ter se pripravlja, da znova poseže aktivno v razvoj; na katero stran in za koga. to je še neznano. Seveda bo želel biti oni tretji, ki ima dobiček, kadar se dva prepirata. Jasno je, da bo imelo korist od obnovitve kitajske državljanske vojne predvsem inozemstvo. Sovjetska Rusija bo seveda podpirala Fenga. Japonska vlada ie že zavzela stališče k novim dogodkom in sklenila, da jih smatra nevtralno. Toda že so izjavili v Tokiu, da v slučaju, ako izbruhne državljanska vojna, se kitajska carinska konferenca, napovedana na 25. oktober, ne bo mogla vršiti. Kar je dosegla enotna kitajska fronta od inozemstva, bo državljanska vojna lahko hitro zapravila . . . Politične beležke + Radikali In SDS. Dasi nekateri radikalni listi zadnje čase zelo Huto napadajo Sv. Pribičeviča, vendar pa se spričo nesoglasij, ki se pojavljajo med radičevci in radikali, trezne.iši radikalni krogi zavzemaio proti vsaki prekinitvi zvez s samostoinimi demokrati. V tem pogledu je značilna vest, ki jo je prinesla beograjska «Pravda». ki piše: «V krogih, ki so blizu samostojnim demokratom, se je zadnje dni trdovratno trdilo, kako se na nekatere prvake samostojnih demokratov vpliva, naj uporabiio ves svoj vpliv na g. Pribičeviča, da bi ga pripravili do ublaženia nieeove^a tn. na v javnih političnih razoravah. Trdi se, da je do tega dejstva došlo zaradi tega, ker se ne smatra za nemogoče iz-prememba političnega položaja in se ne želi še bolj otežkočiti ustvaritev političnih kombinacij, pri katerih bi se računalo tudi s samostojnimi demokrati.® + Oster odgovor NSS klerikalcem. Glasilo narodnih socijalistov «Nova Pravda® objavlja članek, v katerem se bavi z željo klerikalne stranke po vstopu v vlado, da bi tako dobila Slovenijo popolnoma v svoje roke. «Nova Pravda® piše: «V naši nacijonalm" državi nima prostora klerikalizem. dik+iran od Rima. Absolutno ni dopustno, da bi se uveljavljal politični klerikalizem v kulturi ter da bi bila vera nolitikum cerkvene gosposke. Da pa SLS misli resno s političnim klerikalizmom, je doka7 tudi zadnji govor g. dr. Hohnjeca v Mariboru, ki po besedah «Slovenca» izpopolnjuje izjave g. dr. Korošca. SLS ie pripravljena v pogledu na avtonomno popuščati do skrainosti. dočim je neizprosna takrat, ko se zahteva od nje da opusti svoj kulturnobojni program in izpusti vero iz politike. Sicer se SLS rada ponaša s pravicoljubnost1'" in toleranco napram pristašem drugih svetovnih naziranj. Seveda pa ni nihče tako naiven, da bi smatral to vprašanie za odkritosrčno. Vsa dosedanja politična udeistvovania SLS dokazujejo, da je SLS brezobzirna takrat, ko razpolaga z močio. SLS bi svojo eventualno vladno moč v Sloveniji gotovo izrabila do vseh mogočih podrobnosti in bi se njeni politični nasprotniki niti ganiti ne mogli. G. dr. Korošec je v Mariboru vabil pod okrilje SLS vse opozici.ionalne napredne stranke v Sloveniji. »Slove- I nec® je takoj drugi dan po Koroščevem j vabilu ugotovil, da dvomi, če se bo vabilu kdo odzval. Prav ima »Slovenec®. Nihče se ne bo odzval!® + Nezadovoljstvo proti radičevcem v Hercegovini. Po vesteh iz Hercegovine vlada med tamošnjim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo proti radičevcem. Tako je na nekem sestanku v Liubuški, na katerem je govoril minister dr. Nikič, došlo do tako razburljivih prizorov, da se je komaj umaknil ogorčenim zborovalcem. + «Slovenčeva» resnicoljubnost. Sve-tozarju Pribičeviču so ob povratku v Beograd priredili njegovi pristaši lep spreiem na kolodvoru. Nosili so ga na ramenih ter mu orireiali ovacije po mestu do niegovega stanovania. Beograjski listi so ta dogodek beležili dostnino in objektivno, tudi oni nasprotnih struj. ker pač ne more.io tajiti, kar je lahko vsak Beograičan videl na svoje oči. Ljublianski «Slovenec». ki ima pomlno-ma drugo mnenie o dostojnosti novinarske poročevalne službe, pa prinaša o tem sprejemu med drug;m nastopno-»Svoio vrnitev je (Pribičevič) naznanil naprei z želio. da bi mu priredili njegn- vi pristaši v Beogradu slovesen spreiem. da bi na ta način obrnil nase pozornost političnega živlienja. Na postaji se ie zbralo okrog 50 niegovih pristašev, ki so v gluhi noči spremljali Pribičeviča na niegovn stanovanje, kričoč in prepeva ioč PO ulicah. Ta mamfestaciia na je bila zelo mizema. Postala je boli smešna kot pa resnega značaia.® Veriame-mo. da mnogi «Slovenčevi® pristaši sve-to verjamejo niegovim neresmeam. vprašamo pa. ali se gospoda pri »Slovencu® nrav nič ne sramu;e svoie neumne lažniivosti pred ostalo javnostjo, ki ima boli odprte oči in možgane, kakor pa njegovi pristaši? Gorenjci! Zakaj si delate nepotrebne stioške —— Ljubljana niti Kranj - Vam ne nudi tako ugodne pt like za nakup jesenskega in zimskega manufakturnega blaga kakor nova moderno urejena trgovina 5494-« Vinko Savnik-Radovliica Dsbra blagal PrepriEajte s«! Ifizke tenel Po svetu — Kolinska cona se še ne izprazni. Kakor poroča Agence Havas, so iz nemškega vira izhajajoče vesti o izpraznitvi kolinske cone v novembru netočne, ker zavezniki o tem vprašanju do sedaj še niso sklepali. — Pravna komisija Zveze narodov ja razpravljala o Rolainovem poročilu glede mirne rešitve mednarodnih sporov člani komisije so debatirali predvsem o definiciji pojma «napadalna vojna®. Lansko zaseda, nje Zveze narodov je namreč izjavilo, da je vsaka napadalna vojna mednarodni zločin. V sedanji resoluciji pa se glasi, da bi mo« gla biti mednarodni zločin. To spremembo so zahtevali izvedenci, ki menijo, da je tre* ba sprejeti primerno formulo, ker ni prišlo do ratifikacije ženevskega protokola. — Poljsko stališče v varnostnem vpraša, nju. Uradna poljska telefonska agentura po roča, da Poljska ne bo ponudila Nemčiji nobenega predloga o kakem razsodiščnem paktu in sicer predvsem zato ne, ker je polj ski zunanji minister ponovno izjavil, da je pripravljen pričeti z Nemčijo tozadevna po. gajanja. «Kurier Polski® piše, da smatra Poljska skupno z zavezniki renski pakt in vzhodne razsodiščne pogodbe za skupno stvar in da zato Poljska ne more slediti zgledu Češkoslovaške. — Čičerin vendarle obišče Varšavo. Ka» kor poročajo iz Varšave, je imel zunanji minister Skrzvnski daljšo konferenco s sov. jet. poslanikom Wojkowskim, v kateri je razpravljal o vprašanjih, ki bodo tvorila predmet razgovorov med zunanjim mini. strom Skrzynskim in ljudskim komisarjem čičerinom, ki pride po zadnjih vesteh, v ne deljo v Varšavo, ako se njegovo zdravstve« no stanje v zadnjem trenotku ne poslabša. — Volilna reforma v sovjetski Rusiji. Iz Moskve poročajo, da izdeluje vseruska osrednja volilna komisija načrt novega vo« lilnega zakona, ki bo predložen na prihod* njem zborovanju vseruskega izvrševalnega odbora. Volitve se bodo vršile na javnih zborovanjih, katerim bo moralo prisostvo« vati najmanj 35 odst. volilcev. Vsi prisotni volilci se bodo morali vpisati v posebno listo. Iz Trbovelj t— Sestanek zastopnikov vseh političnih skupin. Kakor smo včeraj zvečer zvedeli, se bo vršil v pondeljek 28. t. m. ob 7. zve* čer pri Dimniku sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih političnih skupin. Na sestanku se bo razpravljalo o važni zadevi za trbo* veljsko občino. Pismena vabila se bodo pra* vočasno dostavila. t— Vzajemnost Zveze bivših vojakov in invalidov. Na zadnji odborovi seji Zveze bivših vojakov, kateri je prisostvovalo tudi dokaj članov je prišlo po živahni debati med predsednikom Zveze g. Štaudingerjem in med predsednikom invalidske organiza« cije g. Kolencom do pomirjenja med obe« ! ma organizacijama, ki se bosta odslej da« | lje vzajemno podpirali. Sklenilo se je, da se J bo vršil članski sestanek Zveze v nedeljo j 11. oktobra v Fortejevi dvorani, i t— Veliko obrtniško zborovanje v Trt j bovljah. Priprave za veliko obrtniško zbo* i rovanje v nedeljo 4. oktobra so v polnem j teku. TPD. je že naznanila obrtnemu dru« I štvu, da si obrtniki tega dne lahko ogledajo ' vse zunanje naprave rudnika, kar je zapro« : sila tudi Zveza obrtnih društev za Slovenijo i v Celju. t— Razgovor glede invafidskega prazni: ka. Invalidska organizacija bo sklepala da* nes ob 6. zvečer o invalidskem prazniku, ki se bo vršil po vsej priliki v nedeljo 18. okto* bra, obenem pa o cvetličnem dnevu ob tej priliki. t— Inšpekcijski ogled okrajnega zastopa. Pretekle dni si je ogledal okrajni zastop po svojih zastopnikih gerentu dr Rošu iz La« škega in po sosvetnikih g. Derganu iz Laške* ga, g. Pustu iz Trbovelj in g. Dolinšku iz Hrastnika hrastniško kotlino in je prevzel ob tej priliki v svojo oskrbo novi most na Srdnici na Dolu, katerega je zgradilo Ro« čakovo stavbno podjetje iz Trbovelj. Ime* novani gg. so si nadalje ogledali cesto pri steklarni, ki se naj bi preložila, da bi imela ravno smer. Pri tem je interesirano vod* stvo steklarne, ki naj bi cesto prestavilo na lastne stroške, ker pridobi podietje na prostoru. Za dalj časa so se ustavili potem pri mostu poleg gostilne g. Birtiča, ki se naj bi temeljito popravil, da bi se mogli po njem kretati vozovi, ki prihajajo iz čeč ali obratno. Končno so si ogledili vso cesto iz Trbovelj do Dola in v Hrastniku. t— Ponesrečil se je pri motornem kolesu. Ko je hotel pred tedni spraviti motorno kolo v pogon, se je ponesreči! mestni stav. benik g. Rudolf Ročak. Pedal ga je udaril z vso silo v nogo, tako da je zadobi! težke poškodbe na stopalu leve noge. Sedaj po treh tednih Icžanja že hodi, vendar z veli. ko težavo. Iz Primorja * Nova zaplemba tržaške «Edinosti* Ka. dar ni italijanskim oblastem kaj prav, pla* nejo po slovenskih listih. Kako je z vrtoj« bensko zadevo vedo danes vsi ljudje. Slo. venci in Italijani, ampak slovenskim listom je prepovedano obravnavati ta dogodek, ker so se v njem blamirali fašisti. V skladu s to prakso je tržaška prefektura zopet za« plenMa »Edinost® od srede. Zaplenjeno be» sedilo pa je bilo ponatis izvajanj nekega članka v poštenem goriškem tedniku. e e Gradnja visoke šole za trgovino in promet v Zagrebu Na zadnji seji zagrebškega mestnega regulaciiske^a odbora ie bilo skle-nieno. da odstopi mestna občina na vogalu Rnškovičeve ulice in Klaoničke ceste. nasproti zabavišča zaerebšVe'a v prvem nadc^opiu vzhodnega dela univerze. drugi del ie v realni gimnaziji, tretji ra v podzemskih prostorih mestne trše na vogalu Mažuraničevega trcra. Naravno ie. da ie bilo nosečanie pouka s tem močno otež-kočeno in so se tako zavod k^k:>r tudi študenti čutili novsod samo roste. Zato se v zavodu tndi ni moglo razviti pravo notranje življenie. Za gradnjo posebne palače visoko šolo za trgovino in promet so se zavzemali posebno gospodarski krogi, rosa-mezni profesorii in kornoraciie. denarni zavodi, velike tvrdke itd. Tekom treh let se je nabrala lena vsota denarja tako da bo sedai s podporo države in s podnoro zagrebške mestne občine že v kratkem času mogoče pričeti z gradnjo posionia. S tem dobi Zagreb eno od na'-notrebnejših knlturnih institucij, izno-nolnieno in nopolnoma moderno urejeno. na kateri se bo vzgajal cvet naše gospodarske inteligence. Mezdne razmere rudarjev pri državnih rudarskih podjetjih Nekateri dnevniki so prilično pred enim mesecem prinesli kratke notice o mezdnem gibanju rudarjev pri državnih rudarskih podjetjih. Iz teh je bilo razbrati, da so v Sarajevn sredi prošlega meseca med zastopniki državnih rudnikov in rudarji započeta pogajanja nofekla brezuspešno in da je končno sedanji minister za šume tn rudnike dr. Nikič uredil vprašanie rudarjev sam i brez sporazuma ž njimi in to z veljavo od 1. septembra t. !. dalje. Ta ureditev bazira v pretežnem na načelu, da se zaslužek ravnaj le po delu posameznega delavca, ne upoštevaje rodbinske razmere, torej pod enakimi delovnimi pogoji enako brez razlike, ali se delavec preživlja sam, ali pa, da skrbi poleg sebe še za večjo ali manjšo rodbino. Plača se naj ravna le po kvaliteti in kvantiteti dela ne pa tudi po zasebnem položaju delavca. Potemtakem so odpadle draginjske doklade, ki so jih doslej prejemali poleg svojega zaslužka za delo oženjeni delavci in na račun tega izpadka so se zvišali pravi zaslužki ne glede na to, ali gre zaslužek delavcu samcu ali pa delavcu rodbinskemu očetu. Odpadle so nadalje različne pegodnosti pri nabavi živil, ki so jih prejemali rudarji v kalendarskih obrokih. Do 1. septembra t. 1. je veljal za ru-darie v državnih rudarskih podjetjih sporazum od 29. septembra 1923, ki je bi! leta 1914 razširjen tudi na državne rudnike v Sloveniji. Ta mezdna pogodba je z rešenjem -linistra šum in rudnikov od 24. avgusta !9?5 br. 8300 spremenjena v sledečih 1. Glede prekočasnih delovnih ur je odrejeno, da se zanje plača 50 procentov več nego za normalne ure. Izjema, da se je delavcem, ki so redno napravili 22 dni mesečno, plačalo nadure 60 procentov in da se ie za tkzv. produktivno delo ob nede!.iah plačalo 100 procentov več. ie ukinjena. 2.) Uklniena ?e dosedanja rodbinska doklada. Znašala ie a 1.50 Din na dan za ženo in nepreskrbljeno deco do 15 leta. ako ie delavec naoravil 22 dni. 3.) Ukiniena le premija neoženienim delavcem za redno dohajanie na delo. (2 Din dnevno). 4.) Uk'niena le dohčba, da morejo delavci, ki radi oddaljenosti ne dvignejo deoutatnega premoga, zato zahtevati četrtletno nadomestek v denarju Po lastni ceni. ,, , 5.1 Doplačilo za nabavo obleke m obuvala ie ukinieno. Znaša'o je pri samcih 50 Din mesečno, pri oženienih brez otrok 70 Din. z otroki še nekaj več. 61 Vsak delavec v državnem rudniku prejema iz rudniškega konsuma 20 kg moke zase. 8 k? mesečno pa za člane svoje družine, in sicer pecivna moka 1 kg 1 Din. za kuhanje S 0.75 in Krušna moka a 0.50 Din. koruzna a 0.30 dinarja. Cena moke za kuhanje !e povišana na 1.50 Din. krušne na 0.70 Din, koruzne na 0.c0 Din. Količna te moke Da ie odslej za samce 750 g za oženie-ne brec dece 1 kg. do dvoje dece 1.50 kg. s troje dece ali več na 2 kg, a le za resnično napravljen šiht. Dve tretjini moke mora biti krušne. Ta popust sme delavec zahtevati tudi v denarju. 7.) Dosedanja dolžnost rudnika, 'da se potrudi dobavljati delavcem en gross obleko in obutev, je ukinjena. 8.) Plačani dopusti so ukinjeni. 9.) Kot naknade za vse te ukinjene pogodnosti so se regulirale plače delavcem tako-le: 1 do 4, 6 do 9. kategorije dobe povi-šek 2 Din na temeljni plači. 5. do 10. kategorija (čistilci in mladoletni) pa 1 Din. Uvaja se nova skunina proiesijo-nistov v kategoriji 7. (mojstri in pomočniki) s temeljno mezdo 8 Dir., dalje tudi nova kategorija pisarniških delavcev in pomožnih delavcev po kvalifikaciji od 8 do 14 Din in nova kategorija čuvajev z 8 Din. Temeljna plača učencem in vajencem se zniža za po 2 Din v vsaki skupini. 200odstotna draginjska doklada na temeljne plače ostane. Razume se, da so s poviSkom temeljnih pla2 sorazmerno povišani tudi akordnl stavki, ki znašajo povprek 25 odstotkov več, kakor temeljna plača z 200odstotno, ako je učinek dela normalen. Neposredni financijelni efekt za po-slodavce ni velik in tudi za manj številne rodbine ni posledic vsaj za pni pogled. Stvar pa ie načelno ogromne važnosti, ker znači skoro popoln korak k likvidaciji posebnih doklad za oženjene. Tudi so nekatere socijalne pridobitve povojne dobe s tem padle. Smer, ki jo je pokazala rudarska uprava, bo gotovo tudi drugod posnemana. Delavstvo je globokosežno premembo sprejelo brez znatnega odpora. Dokaz, da se ni povsem zavedalo, kam stremi sprememba. Velika novost Ha iz Pariza pride v Lju&Sjano! Splavarjš Kdo se ni vide! splava, ogromnega kupa lesa. sestavljenega iz samih hlodov in desk. ki enakomerno plove po gin bok i reki? Na njem pa veseli sp!a-varji, vedno zadovoljni slovenski fantje, prepevajoč okrogle in domače. Včasih se oglasi harmonika, pade kaka debela kvanta in potem ie ves splav kot svatovsko bališče. Po Dravi. Savi in Donavi pošiljajo naši lesni industrijalci velike množine lesa v južne kraje naše domovine, včasih še celo notri v Bolgarijo. Taka vož-ija traja par dni več kot pa železniški transport, je oa nesorazmerno cenejša in Pa zabavnejša. Hlodi, deske in otesana debla se spravijo v vodo in povežejo z močnimi verigami, Taka skladovnica lesa je včasih debela par metrov, pa jo gleda le majhen de! iznad vode. Zadaj je improvizirano krmilo, pri katerem splavarii menjaje opravljajo službo. Ob straneh so pripravljeni dolgi drogovi, da se z niimi v plitkejši vodi uravna v pravo' smer ali pa odvrne splav od karambola. Spredaj ie postavljena lopa iz desk, ki služi kot kuhinja in zavetišče ob slabem vremenu. Tako opremljen se splav pomika podnevi in ponoči z brzino vodnega toka svojemu oddaljenemu cilju nasproti. Le včasih pristanejo v bližini kakega sela. da se zopet založe z živežem in pijačo, — potem pa zopet naprej. Pred dnevi sem videl tak splav v Beo gradu ob savskem pristanu baš. ko ie pristal. Na njem so bili štajerski fantje z zelenimi klobučki, za katerimi so tičali krivci in gamzove brade. Veselo so vriskali m prepevali naše narodne nesmi, razglašena harmonika Pa je skrbela pri tej polifoniji, da sem se počutil kot v kaki ljubljanski predmestni krčmi. Prijefno ie to solavarsko življenje. Kdor ga ie od blizu opazoval, je spoznal vso njegovo romantičnost. Tista robata govorica, s katero občujejo med seboj, neš^-te lepe slike naših-^pokra-jin ob naših rekah, ki se menjavajo in vrstijo v svoji lepoti, tajinstveno valovanje in šumenje vode pod splavom, včasih tndi kaka preteča nevarnost, vse to napravi tudi naidališo pot prekratko. Zdi se mi. da splavarji, ki vse svo h vjvljenje prevažajo les po vodi, žive vse intrmnejše s prirodo.kot pa mi meščani Njihovo življenje ie tesneje združeno z njo, zs.to so zdravi, močni, vedno veseli in zadovoljni, posebno pa takrat, kadar oddajo svojo robo in napolnijo svoje žepe s težkimi novci. Ei. prav prijetno ie solavarsko življenje. Madžaronski pokret v rrekmiirjii Dolnja Lendava, 24. septembra. Narodne razmere v našem Spodn->m Prekmurju postaiaio vsak dan slabše. Mnogi, ki so se skrivati dosedaj pod slovenskim plaščem. bod!si radi podpor aii iz strahu pred oblastmi, stopajo zopet na dan in javno izpričujejo svojo madžarsko prepričanje. Še več — zatajujejo celo svoje slovensko pokolienje in zahtevajo, nai iih vodiio uradne oblasti odslej v zapiskih kot Madžare. Vse to izpreobrnjenje ie pričelo radi uvedbe madžarskih paralelk na osnovni šoli v Dol. Lendavi, kamor moreio daiati svoio deco. če se izkažejo s potrdilom. da so Madžari. Med temi izpre-obrnjenci so liudle iz pristpih slovenskih vasi. katerih madžarski niti ne znaio. Med prvimi, ki so že vpisali svojo deco v madžarske razrede, so: kmet Zerdin, rodom iz Tnmišča. oroti kateremu teče or<*d sodiščem tožba radi žalitve naših Šolskih oblasti, nadalje 'najemnik hotela «Kronn» g. Vukan. doma iz okolice Murske Sobote, istotako davčni nameščenec Horvat, rojen v Beltincih. Dan za dnem se pojavljalo novi pristaši mad-~ar«ke šole in jc njih število doseglo že 80. Nič bo!.iše ni glede doToljenja šolania na Madžarskem Komai odrasla mladina odide v deželo sv. Štefana, kjer se vzgaia seveda vse prei kakor v iugo-slovenskem duhu. Taka dovoljen,?a si izposluieio prosilci bodisi sami v Beo-gradt«, ali pa na intervencijo nekega mariborskega odvetnika. Naiboli značilno pri tem pa ie de;stvo. da so siromašnim prosilcem prršmc običsbio odbite, bogatejšim pa usodno rešene. K»j raj k temu še prijavim"« — v«ak komentar ie odveč! Med resnimi Madžari se ie pojavi! trdi advokat dr. Nemetv, doma •z Tumišča. z5» namen, da preskrbi oškodovanim za obvezne, katere so dobili od komisije za voino škodo, materija! in natura. Poziv na vpis v članstvo ie zvabil zelo veliko število ljudi, ki iih .ie vojna popolnoma uničila, posebno seliakov in obrtnikov. V želji, da si za papirje, ki so bi!i takrat skoro brez vrednosti, nabavno materijal za svoie na daljne delo, so se vpisovali v zadrugo kar na debelo. Do konca leta 1923. ie štela zadruga že izredno lepo število članov, tako meščanov kakor senakov iz vseh krajev Sr-hiie. Takoj pri vnisu so vsi izročil! svoie obveznice vojne škode in dobili zato reverze. ki iih ie Imenom zadr—^ osebno podnisal Miloje Obradovič. tedanji upravnik. Kako Da .ie zadruga, ki ii je načelo-val Miloie Obradovič. delovala in poslovala. e še sedaj prava tajnost. Sele na rrve i zborovanja članov se ,,nrr>-tovilo, da je izginilo veliko število obveznic. Obradovič je bil radi tesa od- stavljen in izročen sodišču. Takrat se je ti to^donosom poedinlh prireditev. Levji des lež je dosledno spravila pač uprava «Na« rodno čitalničen; ua prepustitev dvorane, odra, kulis, stranskih prostorov in posebej še razsvetljavi in kurjave ter vsake muien« kosti za skušnje in predstave je predlagala društvom take račune, da sta v odborovih sejah prizadetih društev zavladala vselej ogorčenje in gnjev. Zato se je večkrat z vso resnostjo pretresalo vprašanje, ali ne hi kazalo oiigosati gično nujnostjo vznik!« 111 si osvojila vse sloje misel, naj se «Narodna eitalniea» raz> p-jsti in naj jo prevzame najmočnejše, nh>s delavnejša in najpomembnejše društvo «No vomeški Sokol*. To akcijo jc sokolsko driw stvo vodilo od početka 1. 1925. pred eeloo kupno javnostjo in jo na vseskozi zakonit in brezugovoren način izvedla na izrednem občnem zboru dne 33. IX. 1933. Izražena nada. da se fifijds.- vsai še peščica mož v Novem mestu, ki prepreči razdružitev Na» rodne čitalnico in odvrne od Novega mesta pretečo sr moto, sta izzvala pravile! od' mev. Na obenem zboru, ki se ga js udefc« žtio »a 297 vpisanih članov 171, so sprejeli vsi udeleženci brez izjeme, soglasno in ob navdušenem odobravanju edino točko dnev nega reda: razdružitev čitalnice, ki se je kas 'kot drugod, tudi pri nas preživela jn izgu« bi'a svoj prvotni namen in pomen. Za raz« pust je glasovalo tudi lepo število onih, ki so desetletja z vso vnemo in požrtvoval« nesjo delovali v njen prid, Obveljal je iz= rek pesnikov: oStaro se ruši, menjajo se časi, iz razvalin življeeje novo klijc.» Trgovec z dekleti je v Ljubljani «Bestija iz St. SiIosa» Gorila, ki krade devojke. Tragičen konee trgovca z dekleti. Marko rešitelj nesreč nin žrtev. Veseli in tragični prizori vzdig« iicjo ta film na vrhunec filmske umetnosti. Banes! Danes I Kino «LJUBLJANSKI DVOR». Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., Ji 6., 8. in 9. — Ob praznikih ob 'A 11., 3., J-s 5, % 8. in 9. uri. na neznanka zopet zadrževala v Ljubljani. Opazili so jo na več krajih. Kolikor smo mogli dognati iz ust posameznih deklic, je ta okrog 30 let stara ženska majhne poc stave, bledega obrazz, oblečena v modro obleke, ustavljala lepi dekleta kar na ulici in jim obljubovala najrazličnejše službe po Beogradu in notranjosti Srbije. S svojim sladkim načinom govorjenja ja deklet« hi5 tro navdušila za življenje v novih službah. Ženska sc je tudi informirala o družinah posameznih deklet in jih pet pregovorila, da se zberejo v nedeljo zjutraj v nekem los kalu v Kolodvorski ulici, kjer jih bo baje pričakoval »gospod doktor?, da se poten*-odpeljejo z njim. Zadeva je prišla šc pravočasno na da». Neka mladenka z Dolenjske ceste, katero je neznanka žc skoro ujela v svoje mreže, je stvar prijavila policiji, ki sedaj zasleduj« skrivnostno žensko in njene poruagače. Zopet justifikacija V Bjelovaru so včeraj obesili večkratnega morilca Josipa Oršoša. Včeraj zjutraj j>o na dvorišču sodišča ▼ Bjelovaru obesili cigana Josa Oršoš=Kompa< ka, ki je pred nekaj meseci v neki vasi pr» Koprivnici in hvaležnosti, ker ga je vzel iez noč pod streho, umoril hišnega posest^ pika in njegovo že:io, Dietno hčerko je tež« ko ranii. Po strahovitem dejanju jo krvo» ločni cigan razmetul vse po hiši. Ker pa ni dobil nobenih dragocenosti, si je nahrbtnik nabasal z raznimi živili in nato pobegnil. Žc čez nekaj dni so ga orožniki aretirali, povedal pa jim jc napačno ime Msrtin Baa log. V petek popoldne so ciganu sporočili, da bo naslednje jutro izvršena nad njim smrt* na kazen. Bil je ves čas popolnoma mire«. Ponoči jc neprestano pil in jedel. Pred od" hodom na morišče je prosil za duhovnika, nakar je hladnokrvni* stopil pred senat, da čuje Se enkrat smrtno obsodbo. .Tustifika« ciji je prisostvovalo okoli 6DO ljudi, izvršfl pa jo je v Mausnerjevi navzočnosti niego* pomočnik, ki je napravil s tem izpit z« t rabija. Pri tem sc je zgodila majhna hm zgoda. Ko je obsojenec stopil na podnožnflcj pe je ta prevrnil, a so nezgodo takoj poprav vili. Smrt je nastopila v nekaj minutah. Pd starem običaju so navzoči kupovali petem kosce vrvi in jih nesli domov, da jim pru nesejo srečo. Trgovec z dekleti Ljubljana, 26. septembra. Kljub vsej previdnosti in rigoroznosti na« ših oblasti jc naša država očividno Se ved> no pravi eldoraao za podle eksistence, ki se bavijo s trgovino z dekleti. Zalotenih in prijetih je bilo sicer že več posameznikov, ki se pečajo s to sramotno trgovino. Ne« davno je bila obsojena v Zagrebu kar cela družba. Zdi se pa, da pravi trgovci, ki oprav tja jo ta posel OplSl ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Z verodostojne strani nam pišejo: Dovolite g. ured nik, da dodam k dopisu v «Jutru» dne 25. septembra sledeče pojasnilo, iz katerega bo razvidno, da razmere nikakor niso take, kakor jih popisuje g. Škerjanc. Neizpodbitno dejstvo je, da se v Gasilnem društvu v ; Šmarju še ni nikdar toliko delalo, kakor v času, ko je načeloval društvu g. Jakob Pe-rovšek. Radi njegovih zmožnosti in izredne vneme za gasilstvo, mu je bila poverjena tudi čast načelnika grosupeljske gasilske župe. Tudi tu je bil mož na mestu.. Po preteku dobe se je odrekel tej časti radi prevelikih skrbi, ki jih je imel z domačim društvom ob priliki zgradbe novega doma. Novi gasilski dom je sad njegovega požrtvovalnega dela. Z mirno vestjo se lahko trdi, da brez njega ne bi bil postavljen. Vsakdo, ki sodi pravično, to priznava in hvali njegovo agilnost, s katero je premagal težke ovire. O njegovem dobrem gospodarstvu priča najbolje to, da se je zgradil dom, ki je stal lepo vsoto denarja in je še ostalo v blagajni okrog 10.0D0 Din. Ogorčen radi raznih intrig se je g. Perovšek še pred občnim zborom odrekel načelstvu. Mirno je gledal, da se je sklical izredni občni zbor celo na željo nečlanov in da so glasovali za novega načelnika tudi nečlani. Zasluga g. Franceta Škerjanca pa Je, da so prišli v društvo in celo v odbor nazagrizenejši pristaši SLS, ki so obenem odborniki društva »Orel« v Šmar ju. Pri predstavi «Divji lovec« je bilo na odru lepo število Orlov in Orlic, dočim so dekleta iz naprednih hiš deloma popolnoma prezrli, deloma pa odvrnili s ponudbo brezpomembnih vlog. Nekateri klerikalci se že hvalijo, da bo imel sedaj «Orel» na razpolago gas. dom! Kar se tiče zaušnice, naj bi dopisnik raje pometal pred svojim pragom. Zadevo, ki jo je imel bivši načelnik, je prijateljsko poravnal s prizadetim. Vsa afera pa seve3a ni bila v nobeni zvezi z odlikovan jem, na katerega se dopisnik aa prav otročji način sklicuje. Nasprotno pa je resnica, da je ravno dopisnik sam razžalil dva odlikovana gasilca z izrazom: «medaljevc» in edino bivšemu načelniku se ima zahvaliti, da si nista iskala zadoščenja. OROBLJA OB SAVINJI. Dobrotniki iz Orle vasi, Grajske vasi, GTšovelj in Št. Petra so darovali o priliki ustanovitve gasilskega društva na Groblji denar, les, žito itd., za kar jim izreka društvo tem potom iskreno zahvalo. — Anton Kač, načelnik. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Preteklo nedeljo je slavil naš priljubljeni bivši pevo-vodja, g. Bela Schmidt v krogu svojih nekdanjih pevk in pevcev na vrtu g. Sadnika na Groblji 30-!etnico svojega učiteljevanja. Celih 24 let Je učiteljeval v Št. Pavlu in ves prosti čas uporabil za pouk petja ln godbe v naši občini. Sedaj službuje kot šolski upravitelj 6 let na Dobrni. Obsežni vrt g. Sadnika so napodili prijatelji petja in njegovi nekdanji pevci. Njegov bivši moški zbor je zapel nebroj prisrčnih narodnih pesmi. Jubilantu je bi! poklonjen v znak zahvale venec s trobojnico. Pri tej priliki se je nabralo za Dijaško kuhinjo 529.25 Din. SLOVENJGRADEC. V torek dne 22. septembra je imel naš poslanec dr. Pivko v Slovenjgradcu krasno uspel sestanek. Posebna soba v Nar. domu je bila nabito polna pristašev SDS. V skoro poldrugo uro trajajočem govoru nam je izčrpno obrazložil sedanji politični poloeaj ter smernice SDS. Poročilo ie bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Po poročilu se je vnela zanimiva debata o najrazličnejših dnevnih vprašanjih, ki Je trajala pozno v noč. Za lepa izvajanja in poučne odgovore na vsa vprašanja se mu je zahvali! predsednik kra jevne organizacije, ravnatelj Šentjurc, ki mu je v imenu vseh zborovalcev izrazil popolno zaupanje v njegovo dosedanje politično delovanje, zlasti se mu pa tudi zahvalil za mnoge uspešne intervencije v korist njegovih tukajšnjih volilcev. PTUJ. Podružnica Ciril - Metodove družbe pripravlja prireditev v prid manjšinskih šol, s katero bo v zvezi tombola, za kojo se zbirajo dobitki. — Njegoševa proslava je bila izvrstno obiskana. Predaval je g. prof. Sovre v dvorani Nar. doma; večer je bil prava kulturna manifestacija. — Odjemalci električne luči se pritožujejo, da je ta luč dražja kakor Je bila plinska razsvetljava; zadruga pa navaja, da konzum električnega toka še ni zadovoljivo visok. Plinarna je še v obratu, dasi sedaj že v manjšem obsegu. Iz češkega Sokolstva Zadnji «Vestnik Sokolsky» prinaša poročilo o proslavi 1000 letnice hrvatskega kraljestva od strani jugosloven-skega Sokolstva. Dalje v kratkem opiše postoj hrvatskega kraljestva in delovanje kralja Tomislava. — Dne 27. septembra zborujejo v Pragi v Tvrše-vem domu sokolski uredniki. Dnevni red seje je sledeči: Temelji sokolskega časopisja in dosedanje izkušnje (poročevalec A. Kre.iči.). Pregled in potreba župnega tiska (Fr. Liska). Zletno časopisje (dr. Heller). O Vestniku sokolskem (E. Navratil). Grafična oprema sokolskega tiska (J. Malv). — Seja župnih načelnikov bo dne 15. novembra. Na predvečer dne 14. novembra bo sestanek zastopnikov onih žup, v katerih se goji smučarstvo, da se razgovore o sistematičnem delu in gojenju smučar-stva in o notranji organizaciji smučarska v društvih in župah. — Dne 20. septembra je bila velika tekma v lahki atletiki, ki so jo priredili Sokoli iz Prage in Brna. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker je bila nekaj novega. Češko Sokolstvo je namreč začelo sistematično gojiti lahko atletiko in se bodo te tekme ponavljale odslej vedno vsako leto. Za prihodnje leto je v ta namen določen 28. oktober. Tekma se bo vršila ne kakor letos v Brnu. amnak na telovadišču Tyrševega doma v Pragi pod imenom revolučni devetoboi. za kar bo izdala ČOS. prehodno darilo. S tem bo še bolj oživelo zanimamo za lahkoatletiene panoge med češkim So-kolstvom. — Priprave za VITI. vseso-kolski zlet so v nolnem teku. Zletni odbor je izdal zletni kolek po 10 čeških vinarjev, ki služi kot zletna propaganda in bo lep dohodek zletnemu odboru. Kolek bo izdan v milijon izvodih. — Zletni odbor je sklenil, da se nrenesejo glavni zletni dnevi na 4. do 6. ju'i;a. Končno bo o tem sklepal odbor ČOS.. ki bo pismenim potom glasoval o tej snremembi. Gotovo ie. da bo tudi od^or ČOS. potrdil predlagane glavne zlet-ne dneve, tako da smemo z co+ivristjo računati na ta termin. — Zletišče na Strahovskih lomech se izravnava, vendar začasno delo počiva, ker delavstvo štrajka. Prej ie delavstvo pozdravljajo to namero, češ, da se s tem zmanjša brezposelnost v Pragi, zdai ko bi se imelo pridno delati pa štrajka. Koncem meseca septembra bo razpisana ofer-talna licitaciia za oddajo tribrn in garderob. Ker bo rok za vlaganje ponudb določen samo na 14 dni. se bo z delom pričelo že v oktobru. Prenričani pa so člani stavbnega odbora, do bodo tudi tesarji štraikali. ko bo delo v najboljšem "teku, kakor so doslei še vselei "ri zgradbi sokolskega zletišča. To je usoda vsakega sokolskega zleta, na kar je pa Sokolstvo že pripravljeno. — Z'°tni znak je že določen in bo nabava oddana ofertalnim potom. Izdelanih bo 100 tisoč znakov. Tudi 3 razglednice 'so že sprejete za izdelavo. V kratkem noteče rok za natečai lenakovih osnutkov. Ako Črna roža ali Rendesvous s smrtjo? bodo ti osnutki primerni, se porabiio tudi kot zletne razglednice. — Stanovanjski odbor bo preskrbel 100.000 prenočišč in za toliko ležišč slame. Odeio bo mora! preskrbeti vsak član sam, ker jih stanovanjski odbor ne more toliko nabaviti. — Udeležbo jugoslovenske^a Sokolstva na VIK. zletu v Pragi je češko Sokolstvo z veseljem in navdušenjem vzelo na znanje. cSojuz ruskih sokolskih organizacij« v emigraciji je navdušeno sprejel poročilo svojega staroste prof. Dm. Ver-guna o resnično bratskem sprejemu v Varšavi. V palači grofa Adama Zamoj-skega, staroste Poljske Sokolske zveze je bil ustanovljen Savez Slovanskega Sokolstva. V tujini porazgubljeni ruski Sokoli so posebno veseli tega preokre-ta poljskega javnega mnenja. Nekateri poljski politični krogi so še vedno na stališču, da so komunistični sovjeti boljši sosed, nego nacijonalna Rusija. Razveseljiv varšavski dogodek je dokaz, da pojema ta ozkosrčnost. Bratska ljubezen bo nedvomno najboljše sredstvo za ureditev vseh sporov, ki lahko nastanejo med mejaši. Rusko Sokolstvo se bo udeležilo obenem s Čehi, Poljaki in Jugosloveni pri hodnje leto praškega zleta. Ruski Sokol pošlje okoli tisoč telovadcev, katerih dve tretjini pridejo iz Jugoslavije, če le bo ugodno rešeno vprašanje drage železniške vožnje. En tisoč telovadcev! Ta številka zadostno govori o napredku ruskega Sokolstva, če pomislimo, da je korakalo pod napisom «Ruski Sokol« na praškem zletu leta 1920. samo kakih 8 starih sokolskih delavcev, ki so bili slučajno navzoči v Pragi. Tekom zleta se bo vršilo tudi več medsebojnih slovanskih zborovanj. Rusko Sokolstvo ho če izrabiti to priliko, da ponese sokolsko misel med odlične zastopnike begunskih kulturnih ustanov. Posebna ruska skupina nastopi tudi pri živi sliki «Slovanskega bratstva® na Vltavi. le pozabite posstlti veliko razstava fcro!ev začneta zavoda IVANA BIZJAKA v Liab-1?sni na srednji tehnični Soli v nedeljo 27. t. m. o rt S. do 13- ure ier se vpišite v tečaj za prikro-jevanje vseh vrst obla&l. Že veš, da se najceneje^ oblačiš v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 ? Kon!eVciis'-a tovarna FRAN DEREN9A & Gše,, Ljubljana Nedosegljivo nizke cene! ""črraT^ŽT " ali Rendesvous s smrtio? Drama ljubezni „Madona s ceste" Film Super-produkcije« — Od torka naprej v kinu «Ideal» Šport Današnje prvenstvene nogometne tekme 5. K. Ilirija. : S. K. Jadran. Brezdvomno bo vzbudila od vseh današnjih nogom. pri« reditev navedena tekma največje zanima* nje, sosebno radi tega, ker se nahajata oba kluba v dobri kondiciji. Res je sicer, da za« beležuje prvak svoj plus v večji tehniki in rutiniranosti, toda to zna nadoknaditi mo« štvo Jadrana z borbenostjo, hitrostjo in ambicijo. S. K. Jadran je doslej mnogokrat dosegel ravno v tekmah proti prvaku raza meroma dobre rezultate, vendar ni dvoma o zmagi Ilirije. Na vsak način pa bo skušal doseči Jadran vsaj časten rezultat. Zadnja prijateljska tekma med obema kluboma je končala z zmago Ilirije s 3 : 2. — Znana leva zveza Jadrana, Msrtinak, nastopi v tej tekmi stotič za barve svojega kluba. ASK. Primorje : SK. Svoboda. Dvomiti tu o izpadu tekme v korist Primorja je ne* mogoče, čeprav nastopi Primorje z nekate* rimi akademiki, ki so se vrnili s počitnic Vendar je dana ob obstoječih pravilih off* side možnost tudi tehnično in taktično šib* kemu moštvu, da zabije kak gol. SK. Slovcn : SK. Slavija. Tudi ta tekma se računa za SK. Slovan dobljena, posebno ker je znano, da je Slovanovo moštvo bor* beno in vztrajno. V ostalem Slovan ne bo imel težkega posla, četudi se bo Slivija zna* ia upirati. Vse tekme se vrše na igrišču Pri* morja. Dunajska cesta ter se odigrajo v sledečem redu: Predpoldne ob 9. Ilirija rez. : Jadran rez., ob 10.20 SK. Slovan : SK. Sla* vija, popoldne ob 14.30 ASK Primorje : SK. Svoboda, ob 16.10 SK. Ilirija : SK. Ja* dran. Službene objave LLAP. Glasom dopisa JLAS, 24. t. m. se odobru* je nacijonalni miting ASK. Primorje, dne 3. in 4. oktobra, kakor tudi damski nacijo* nalni propagandni miting TKD Atena. Toč* ka št. 4, tek 1000 m dame pri damskem mi« tingu TKD. Atena se prepoveduje, točka št. 3. tek 250 m dame, se dovoljuje na način da imajo tekmovalke, ki nastopijo v tej di* sciplini, predložiti spričevalo podpisano od dveh zdravnikov, v katerem mora biti na* »edeno, da so tekmovalke v stanju brez nevarnosti za zdravje telemovati v tej dis* ciplini. Tromatch Češkoslovaška*PoIjska*Jugosla* vija se vrši v Varšavi, dne 10. in 11. okto* bra. Iz področja LLAP so v jugoslovensko državno reprezentanco določeni dr. Perpar in Valtrič (oba ASK Primorje) ter Deržaj (SK. Ilirija). Odhod je določen na dan 6. oktobra. Natančneje o tromatehu objavimo v prihodnjih dneh. Tajnik I. Nogometne tekme na Dunaju Dunaj, 27. septembra. Danes sta se vršili na Dunaju dve prvenstveni tekmi, in sicer: Admira : Rudolfshiigel 3 : 0 (2 : 0) in In* ternational : Bewegungsspieler 7 : 0 (2 : 0). Nadalje so se vršile še sledeče prijateljske tekme: Hakoah i* Floridsdorfer Athletiker 1 : 1 (1 : 0), Vienna : Wacker 4 : 2 (2 : 2), Slovan : Sportklub 5:1, Rapid : Cricketer 2:2. Športna razstava. Športna razstava na velesejmskem prostoru, paviljon K je otvor jena danes celi dan. V popoldanskih urah se vrši pred paviljonom promenadni kon* cert. Razstava je bila po zaključku velesej* ma pregrupirana in izpopolnjena z intere* santno razstavo organizacije skavtov ter vsestransko zelo ugaja. Odprta ostane le še nekoliko dni. Ponovno opozarjamo nanjo posebno naše športno občinstvo. Ilirija jun. : Panonija. Danes ob 14. url odigrata Panonija in juniorsko moštvo Ili* rije na igrišču Ilirije prijateljsko tekmo. Tenis furnir za prvenstvo Slovenije se je nadaljeval včeraj popoldne na igriščih S. K. Ilirije. Igral se je v singlu za gospode semifinale Bleivveis : Golob, ki je izpadel 6 : 3, 6 : 3 v korist prvega. G. Golobu se je poznalo, da služi vojaški rok ter mu pri* manjkuje treninga, vendar so bili njegovi drivi vzorni. G. Bleivveis igra danes finale z g. Kmetom: ker se oba igralca odlikujeta po lepi in ostri igri, je težko reči, kdo bo zmagal. G. B!eiweis je v izredno dobri for* mi in finale obeta biti ze!o zanimiv; igra se best of five. Mixed:semifinate: gdč. Kosler* g. Dacar proti gdč. F!orjančič-g. Bleivveis je izpade! s 6 : 2, 8 : 10, 6 : 4 v korist prvih Bila je izredno napeta igra, posebno v dru* gem setu, ko je prvi par že vodil s 5 : 2, pa se je posrečilo nasprotnikom izenačiti in dobiti ga v 18. gemu. G. Bleivveis je pokazal tu naravnost briljantno igro z ostrimi ser* visi in backhand drivi. Gdč. Florjančičeva kaže zelo mnogo talenta. Končno je bil igran finale v doublu za gospnde in sicer B!civveis*Kmet proti Dacar*Golob 7 : 5, 3:6, 6 : 3, 6 : 4. Prvi par si je s tem pridobil prvenstvo Slovenije v tej kategoriji. Igra j« bila zelo ostra in napeta. — Danes se igrajo finali v damskem singlu (gdč. Kosler . gdč. Šepetavcc) v mešani igri za gospode in dame ter v singlu za gospode. Igre prično ob 9. dop. na igriščih Ilirije. — Zvečer oh 9. je v damski sobi kavarne Emone sesta* nek (obvezen za sekcijo S. K. Ilirije) vseh tekmovalcev ter razdelitev daril. S. K. Ilirije nogometna sekcija. Za da* našnji prvenstveni tekmi z Jadranom se zbe re rezerva ob 8., I. moštvo oh 15. v garde/ robi na lastnem igrišču. Sestava rezerve: forward običajen, nadalje Košenina, Kor* bar, Vcrovšek, Kušar, Kreč I, černač. Je* Črna roža ali Rendesvous s smrtjo? reb. —• Juniorsko moštvo proti Panoniji ▼ garderobo ob pol 14. — Trening prihodnji teden v torek in četrtek od 16. dalje za ju* nlorsko skupino, sreda in petek za I. mo* Stvo in rezervo. Načelnik. Kolesarski podsavez Slovenije. Rezul« tati letošnjih prvenstvenih dirk so sledeči: Prvenstvo Jugoslavije na progi Ljubljana« Zagreb 145 km, Josip šolar »Ilirija« Ljub« ljana; gorsko prvenstvo 6 km na Vrhniki Jos. Kranjc, Orao, Zagreb. Prvenstvo Slo. venije na progi Maribor-Ljubljana 133 km, Josip Šolar; gorsko prvenstvo Slovenije Jo. sip Ramšak, Kol. klub Ptuj. Prvenstvo Ei* rije na cesti in gorsko Josip šolar. Prven« stvo koL sekcije ASK. Primorje na cesti Ljubljana*CeIje Gorazd Hvala, gorsko pr« venstvo Hinko Glavič. Zmagovalcu v gor« skem prvenstvu Jugoslavije so podarili vrh* niški športniki po gospici Tinci Verbičevi častno darilo. Slike gorskega prvenstva z dne 20. t. m. na Vrhniki so razstavljene v našem upravništvu inseratni oddelek, Pre. šernova ulica. Avstrija : Španija. Španska nogometna reprezentanca je v petek zvečer dospela na Dunaj, kjer so ji športne organizacije in občinstvo priredile prisrčen sprejem. Ker Hakoahnec Neufeld, ki je bil prvotno do« ločen za desno krilo avstrijske reprezentan« ce, še ni docela okreval, je savezni kapetan postavil na njegovo mesto Cuttija. Današnje prvenstvene tekme v Zagret bu. Danes se vrši v Zagrebu sedem prven« stvenih tekem, in sicer Gradjanski : Con* cordia, Amateur : Zagreb, Južne železnice : Pekarski, Tipografija : Derby, Croatia : Železničarji, Ilirija : Zmaj, Hašk : Sparta. Največji interes vlada seveda za tekmo Gradjanski : Concordia. Gradjanski, ki jo vsled neodločene tekme prošle nedelje s Sparto izgubil eno točko, bo napel vse sile, da premaga Concordio, ki je poleg Haška njegov najopasnejši rival. Zimska olimpijada 1928. Kakor znano, se bodo prihodnje olimpijske igre vršile le« ta 1928. v Amsterdamu. Zimska olimpijada pa se radi vremenskih razmer ne more vr* šiti na Holandskem. Za te zimske olimpij* ske igre sta se potegovali Švica in Norveška Z ozirom na boljše športne naprave se je sedaj določilo, da se bo zimska olimpijada vršila v Švici. Za smuške tekme so določe« ne nastopne točke: Tekmi na 15 in 50 km, smuška tekma s skoki ter tekma vojaških patrol. Nadalje je v programu umetno in hitrostno drsanje, hockev tekme na ledu ter bobsleigh in skeleton tekme. Organiza* cija zimske olimpijade v Chamonixu ni bi* la najboljša. Švica bo vsekakor napravila vse, da bo zadostila svojemu glasu kot prs vovrstna zimsko«sportna dežela. Tekme se bodo vršile najbrže ▼ Davosu. Kupujte srečke loterije za Sokolski dom v Šiški Esperanto Velesejrm in esperanto. Velesejma v Leip» žigu in Frankfurtu uporabljata esperanto z velikim uspehom v reklamne svrhe. Frank* furtski ga ne uporablja samo za reklamo in korespondenco, temveč tudi za članke v ve* lesejmskih časopisih. Izvrstno propagandno sredstvo je velesejmski katalog z velikim blagovnim registrom, ki je tiskan v štirih jezikih, med temi tudi v esperantu. Vele* sejem je razposlal 200.000 iskovin v esperan tu, a blagovni seznam je izšel v milijonski izdaji. Zanimivo je, da zavzema esperanto med desetimi uporabljenimi jeziki četrto mesto. Pouk esperanta v srednjih šolah na Češkoi slovaškem. Po oficijelni statistiki se poučuje esperanto na gimnazijah v Pfibramu (43 učencev), Jilemnicah (35 učencev), Trutno* vem (36 učencev), Bratislavi (23 učencev) ter na meščanskih šolah v Tretiču (90 učen* cev), Bystfici (20 učencev), Bratislavi (16 učencev), Kutni Hori (21 učencev). Z odlo* kom ministrstva je dovoljen pouk esperan' ta na trgovskih akademijah. Zilcžba Mosse v Berlinu, ki je znana či» taeljem vsaj kot izdajateljica velikega dnev* r.ika «Berliner Tageblatta®, je pričela pro« pagirati esperanto na veliko. <*Berliner Tage blatt« ima redna poročila o esperantu in ob* javlja esperantski tečaj. Tedenska komerci* jelna priloga ima istotako esperantsko ru* briko. Veliki nemški adresar, ki ga izdaja, ima tudi esperantsko prestavo. Založba na* merava izdajati v esperantski prestavi važ* na dela svetovne literature in bi posebno upoštevala literature manjših narodov, ki so bile do sedaj več ali manj nedostopne šir* šemu krogu čitateljev. Prva serija bo pri* nesla prevode iz 25 jezikov. Zanimiva je ugotovitev, da prehaja problem esperanta v roke praktično mislečih in trgovsko raču* najočih faktorjev. Izvlečki v esperantu. Japonski zdravniški list «Lji*Šinbun» objavlja v vsaki številki vsebino člankov v esperantskem izvlečku. Te praktične metode so se pričeli poslužc* vati tudi drugi listi, tako n. pr. v Parizu iz* hajajoča revija «Le Cuir» in časopis «Revue de metrologie praktique». Japonski p.rlament je letos sklepal o pe> ticiji dr. Savajanagija, predsednika državne zveze učiteljev, naj skliče vlada enketo o uvedbi esperanta v ljudskih in srednjih šo« lah. Govornik je predložil 7000 podpisov in parlament je sprejel predlog soglasno. orŠpanska enciklopedijam, ogromno delo v 60 bogato ilustriranih knjigah, prinaša za vsako naslovno besedo tudi esperantsko prestavo. Esperanto in radio. Esperantski klub v BrcgisKoprivnica jc dobil dovoljenje mini* strstva za instalacijo radio^aparata. To je gotovo prvi esperantski klub v Jugoslaviji, ki ima svoj lasten radio. Za klub to ni sa* mo velike propagandne vrednosti, temveč bo gotovo tudi članom nudil lasten aparat mnogo zabave in pouka, ko bodo poslušali esperantske govore velikih svetovnih postaj Črna roža ali Rendesvous s smrtjo? Domače vesti 10. oktober — koroški dan Brat'e in sestre! 10. oktobra obhajamo peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita. Dolžnost nas vseh je, da povzdignemo ta dan svoj glas po širni in lepi naši domovini ter povemo celemu svetu, da je Koroška Slovenija naša zemlja, naša posest, katero posedujejo naši rojaki. Ta sveta zemlja, kjer je tekla zibelka Slovenstva, mora biti združena s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je naravna posledica in vsako drugo rešitev slovenskega koroškega vprašanja moramo enodušno in z vso odločnostjo odklanjati. Zato moramo 10. oktobra pGnovno maniiesiirati za naše edinstvo z brati onstran Karavank in po vsej Jugoslaviji enoglasno zahtevati združitev s Slovenskim Korotanom. Bratje in sestre! Pozabite ta dan vse malenkostne strankarske diference in združite se z nami v misii na Koroške Slovence. Jugoslovenska Matica. * Odlikovanja v Črnlgori. Povodom svečanosti na Cetinju je kralj odlikoval: bivšega predsednika črnogorske vlade Totr.a-noviča in univerzitetnega profesorja dr. Rc-šetarja z redom Sv. Save prvega razreda; viadiko Dožiča in vojvodo Božo Petroviča s Kaag:orgjevo zvezdo z meči; velikega župana Džakoviča in predsednika cetinjske občine Miloševiča z redom sv. Save drugega razreda; pravnega referenta zetske žu-panic Rarradanovida z redom sv. Save tretjega razreda; prosvetnega inšpektorja Vuksana z redom Belega orla petega razr. iu pevsko društvo »Njegoš« z redom sv. Save četrtega razreda. * Izpremembe v naši vojski. Kapitan S. orož. polka Milan Kovinčič je odlikovan z redom sv. Save petega razreda. — Imenovani so naslednji rezervni oficirji: v generalnem šiabu major Zdenko Aliančič za podpolkovnika; v pelioti: poročnik Mirko Kmet za kapitana 2. razreda, podporočniki Fran Sevnik, Josip Lesjak, Anton Poljak in Ven-deiin Šimenc za poročnike; v artiljeriji poročniki dr. Julij Kaiser. Vladislav Smolčič in dr. Pave! Mergentaler za kapitana 2. raz. v ir.ženieriji: Božidar Božič za kapitana 1. razr.; v moiiarici: major dr. Alojzij Rant i-. Josip Pogačnik za ekonom-ska podpolkovnika. * imenovanja. V finančni kontroli so imenovani: za Inšpektorja 1. skupine II. kategorije Fran Habian in Martin Kovač — oba pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani, Ivan Banič za okrajnega upravnika v Brežicah, MIha Aman za okrajnega upravnika v Ljubljani, Alojzij Armelml za okrajnega upravnika na Jesenicah in Miroslav Ribarič za okrajnega upravnika v Mariboru. Za inšpektorja v 1. skupini II. kategorije je Imenovan Josip Pogorevc, okrani upravnik v Šmarju pri Jelšah. * Prvi ženski profesor na mariborski gimnaziji. Namesto profesorja dr. Pečovni-ka. ki je bil imenovan za oblastnega šolskega nadzornika, je za profesorico matematike in fizike na mariborski gimnaziji Imenovana Mara Gašper, ki je prva ženska učtta. moč na omenjenem zavodu. * Poroka. V Celju se je poroči! zdravnik pri bolniški blagajni urada za zavarovanje delavcev g. dr. Drago Hočevar z gdč. Štefko Vizjakovo iz Celja. * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl včeraj zvečer g. Gojmir Ver-b i č, računski pripravnik delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Težka bolezen je komaj 21-letnega mladeniča položila v pre-rani grob. Pokojni Gojmir je bil navdušen Orjunaš in zaveden Sokol, ter sta obe organizaciji na Viču izgubili z njim agflnega in zvestega člana. Sokol In Orjuna na Viču mu bosta pripravila veličasten pogreb. Pokojnik je bil sin g. Josipa Verbtča, katastralnega nadzornika v Ljubljani. Pogreb se bo vršil v pondeljek, ob pol 17. uri lz Sokolskega doma na viško pokopališče. — V hiralnici sv Jožefa je umrl včeraj g. Franc Zajec, nadpaznik mestnega dohodarstvenega urada v pok. Pokoinik je bil vesten uradnik in skrben oče. Pogreb bo v pondeljek, ob 4. pop. iz hiralnice. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Poštna služba v Sloveniji. Po statističnih podatkih ljubljanske poštne direkcije ima mo v Sloveniji 333 poštnih uradov, pri katerih opravlja službo 1598 nameščencev. Med temi je 800 uradnikov. 562 zvaničnikov in ?36 služiteljev. * Absolventi in absolventinje Christoio-vega učnega zavoda letnika 1922-23 se vabijo na prijateljski sestanek dne 3. oktobra ob 8. zvečer v restavraciji pri »Levi;« Go-sposvetska cesta. Pridite sigurno vsi in vse. Sklicatelji. * Usposobljenostnl Izpiti za osnovne šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se pričr.o dne 3. novembra zjutraj ob osmih. Pravilno opremljene prošnje za pripustitev k usposoblie-r.ostnemu izpitu naj se prediože po šolskem vodstvu pravočasno srezkemu šolskemu nad zorniku, da bodo najkasneje do 25. oktobra v rokah izpraševalr.e komisije Kdor bi ne bil pripuščen, sc bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Predsednik. * Čuvajne hišice ob železniških progah se bodo po odrebi prometnega minstrstva re-novirale, prostor okoli njih očistil in ogradil. Pri vsaki čuvajnici se bo uredil vrt. tako da bodo te hišice obenem v kras naših železniških prog. * Za Jugoslovensko Matico. Poročajo nam: Tajnik podružnice »Jugoslovenske Ma tiče« v Trbovljah, učitelj Jože Velkavrh, je bi! s 1. septembrom premeščen iz Trbovelj v Reko nad Laškim. Podružnica mu je priredila poslovilni večer, kjer so ndeleženci na inicijativo bivšega tajnika g. Velkavrha In pod utisom dr. Dimnikovega govora, katerega jedro je bilo: »Ne osebo, ampak stvar, moramo imeti vedno v mislih, kadar Ere ra »Jugoslovensko Matico« ln po tej za naše brate onkraj Karavank in Snežnika« na brali dar »Jugoslovenski Matici« v znesku 250 dinarjev, od katerih ie daroval dr. Dimnik nad 100 Din. Iskrena hvala vsem! — Posnemajte! * Izpremembe v poslovanju carinarnic. Sporedne carinarnice v Gorenji vasi, v 2i-reh, Železnikih in na Jezerskem se ukinejo. Carinarnica v Gorenji vasi mora likvidirati najkasneje do 31. oktobra 1925 pri centralni blagajni v Ljubljani; v Žireh in Železnikih so otvorita carinska oddelka glavne cari nsrnice I. vrste v Ljubljani, na Jezerskem pa carinski oddelek sporedne carinarnice v Tržiču. Ukinjene carinarnice v Žireh, Železnikih in na Jezerskem moraio likvidirati do konca meseca septembra tako da začno poslovati kot oddelki dne 1. oktobra 1925. * Izpremembe v državni službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje je dr. Fr. Schoschtaritsch imenovan za zdravnika-pri-pravnika v državni splošnj bolnici v Ljubljani, pomožni zdravnik pri higijenskem zavodu v Ljubljani dr. Liubislav Petronič pa je v isti lastnosti premeščen k stalni bakteriolo ški posta.ii v Celju. * 60 letnico svojega rojstva praznuje danes g. Mihael Debelak, nadučitelj v Šmartnem pri Litiji, predsednik tamkajšnjega društva za zgradbo sokolskega doma in bivši dolgoletni vodja kmečke hranilnice v Šmartnem. Jubilant deluje že 20 let na osnovna šoli v Šmartnem z vso požrtvovalnostjo in izredno ljubeznijo do mladine, ki mu je tudi iskreno vdana. Kot vnet narocV njak in neomahljiv naprednjak uporablja ves svoj prosti čas za delovanje v raznih na> prednih in narodnih društvih, ki jim je s svojimi nasveti najkrepkejša opora. G. Debelak je že kot miad učitelj ustanovil v Ko-vorju pri Tržiču »Kmetijsko društvo«, ki denaša še danes tamkajšnjemu kmetskemu življu velike koristi. Številnim grahilantom sc pridružujemo tudi mi želeč vrlemu možu in zvestemu somišljeniku, da ostane še dolgo zdrav in čvrst. * Soliden carinski uradnik išče za takoj boljšo sobo s posebnim vhodom, po možnosti s celo oskrbo. Ponudbe pod F. P. na upravo »Jutra«. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubl ani in njene po. družnlce. * Pevske zbore, včlanjene v Južnosloven-skem pevskem Savezu, opozarjamo na slavnostni koncert »Ljubljanskega Zvona«, ki se vrši v pondeljek 5. oktobra ob 20. tiri v Unionski dvorani v Ljubljani ob priliki 20 letnega jubileja društva, 15 letnice delovanja zborovega pevovodje g. Zorka Prelovca in v proslavo 25 letnega umetniškega delovanja skladatelja g. Emila Adamiča. Komerza po tem koncertu naj se udeleže zastopniki in pevci vseh včlanjenih pevskih zborov. Odbor Ljubljanske župe JPS. * Abiturljentom. Vsi podatki glede vpisa študij in polaganja izpitov na ljubljanski univerzi, kakor tudi glede stanovanj in prehrane so Vam ob uradnih urah, t. j. vsak dan, i-zvzemši nedelj in praznikov od 11—12 ure in za časa inskripcije od 1. oktobra dalje dnevno od 9. do 16. ure na razpolago v pisarni »Centralnega tajništva jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije«, v Ljubljani Tomanova ulica 3. Istotam so na vpogled tudi prospekti čeških, nemških in francoskih univerz. * Pomožn; zdravniki v zagrebških bolnicah brez hrane. Inšpektorat ministrstva za narodno zdravje je obvestil potom uprav bolnic vse pomožne zdravnike, da jim je s 26. t. m. ukinjena brezplačna hrana, ki so jo dosedaj uživali v bolnicah, v katerih so službovali. Kdor bi hotel imeti še hrano v bolnici, mora plačati zanjo 23 do 25 Din dnevno. Ta sklep velja za vse pomožne zdravnike in takozvane staž:ste, katere je dodelilo ministrstvo za narodno zdravstvo klinikam na službovanje. Zdravniki so imeli v znak protesta proti tej odredbi zborovanje, na katerem so sklenili odposlati v Beograd posebno deputacijo, ki bo zahtevala takojšnje razveljavljenje te odredbe. * Inženjerska lavna praksa. Inienjer Vladimir Remec sme v smislu dekreta ministra za gradbe izvrševati javno prakso v vsej naši kraljevini specijalno iz stroke strojnega mženjerstva. + Službeno mesto oblastnega sanitetnega referenta je razpisano pri velikem županu mariborske oblasti s prejemki I. kategorije državnih uslužbencev, s položa.mo plačo 8. do 6. skupine, z ustrezno osnovno plačo in redno stanarino. Opremljene prošnje je vložiti do dne 31. oktobra. * Ustanovitev novih dispanzerjev. Ministr stvo za narodno zdravje je sklenilo, da v kratkem času ustanovi nove dispanzerje v vseh krajih naše države. Istotako se pripravila vse potrebno, da se v večjih krajih v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji otvorijo ambulance Zato je 2e predviden potrebni kredit. * Zagrebško »Kolo= na potu v inozemstvo S s in očali m beograjskim brzoviakom so potovali skozi LjubFano pevci zagrebškega »Kola«, ki priredijo v Švici, Franciji in Italiji vrsto koncertov. Pevci pod vodstvom svojega dirigenta kapelnika Smodka se ustavijo najprej v Curihu, kjer priredijo v pendeljek pod pokroviteljstvom našega ta-mošnjega konzula koncert jugoslovenskih pesmi. Na programu so med drugim tudi skladbe slovenskih kompozitorjev La;ovica, Adamiča in Ktmovca. Jutri zvečer bodo Ko-laš peli v oddajni dvorani curiške radio-po-staie spored jugoslov. pesmi ter bo ta koncert slišen v vseh boljših radoanaratib Ev- Marco najmočnejši človek sveta je rešitelj nesreč« nih žrtev trgovcev z dekleti. Danes v kinu «Dvor» na razglas tvrdke Drago Sehurab, Ljubljana ki izide v četrtkovi šte^iSks Jutra' Dekleta ogibajte se trgovcev, ki kupiujejo z Verni. Kako to naredite, Vam pokaže film «Bestija iz St. Silosa» Danes v kinu «Dvor» rope. Iz Curiha se podajo pevci v Pariz, na. to v Lyon, MarsiMe in Nizzo ter se vračajo čez Milan v Benetke domov. Povsod: priredijo koncerte jugoslov pesmi. Njihovo potovanje bu trajalo 26 dni. Iskreno želimo, da bilo v umetniške mm nacijonaliem oziru kar najuspešnejše. * Študij državnih štipendistov v inozemstvu. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavljajo v včerajšnji številki pravila o študijah državnih štipendistov v Inozemstvu. Minister za prosveto določi vsako leto po proračunski možnosti celokupno število štipendistov kakor tudi stroke ter odredi države, v katere naj se pošljejo štipendisti. Pravico do natečaja imajo vsi dovršeni diplomirani dijak; domačih univerz in višjih strokovnih in umetniških šol. Izbrani dijaki morajo podpisati pogodbo, da ostanejo takoj po dokončanih študijah v državni službi dvakrat toliko časa, kolikor časa so uživali štipendijo. Interesente opozarjamo na natečaj, ki Ka objavlja včerajšnji »Uradni list«. * Mesto cvetja na grob gospe Josiplne Arko sta naklonili g. Minka Lavrenčič in g. Vida Avramovič moji rodbini pripomoč v skrajni sili, ter se jima zato najiskreneje zahvaljujem. — Državni upokojenec O. R. * Jabolčni trg iz Ptujskega polja ln Medjl-irurja. Poročajo nam: Sadna letina ie bila letos v Medjimurju zelo dobra, na Ptujskem polju in sosednjih Slovenskih goricah pa je sadje obrodilo Ie mestoma. Eksportna trgovina jabolk iz teh krajev je sedaj na vrhuncu. Naklada se na postajah Ljutomer, Ptuj, Moškanjci, Ormož in Središče vsak dan povprečno po 15 vagonov, pa tudi več. Zgodnje vrste jabolk so razpečane, na vrsti ie sedai kasnejše sadje. Prodaja se na Dunaj iu v zapadno Nemčijo ter Holandsko; pride jo vsled tega vpeštev le vrste, ki prenesejo dolgi prevoz po železnici. Cena jo od 1.25 do 2.25 Din pa tudi višje. V celoti se čuje, da so kupci z blagom zadovoljni, zlasti če prodajalci znajo upoštevati pogoje naroČil. Razstava izbranega sadja se vrši dne 27. t. m. v Središču ob Dravi, kjer so doma priznano dobre vrste namiznega sadja. * Svarilo. Kakor se nam poroča, se zopet pojavljajo po deželi in mestih zastopniki raznih inozemskih tvrdk. ki nabirajo naročila za povečanje fotografičnih slik (portretov). Ker dobe taki naročniki za drag denar nevredne izdelke, navadno Pa sploh ne dobe r.arcsčenih slik, dasi moraio plačati visoko predplačilo, se ljudstvo pred takimi naročili svari, to tem boli, ker si vsak lahko naToči povečano sliko pri domačih fotografih v Ljubljani in drugih večjih mestih naše dr zave, kjer dobe res dobro izdelavo za neprimerno nižjo ceno. * Samomor tiposrafa. Na gornjem Pre-križju pri Zagrebu so našli predvčerajšnjim pasanti tipografa Ivana Majcena iz Zagreba v luži krvi. Poleg njega je ležal revolver. Ko so ga hoteli prepeljati v bolnico, so opazili, da ie Majcen že mrtev. Kaj je nesrečnega moža, ki je ožemen in oče triletnega otroka, gnalo v smrt ni znano. isfanhe češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po metr 2'50 do 3'20 dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od Din 250 nanrei v razpošiljalnici JOSIP IVAN&Č, Liubliana, Miklošičeva cesta St. 4. (Nasproti frančiškanske cerkve) Oglefte si izložbe i Prepričajte se! Iz Ljubljane u— Sokolsko društvo na Viču poziva vse brate, da se udeleže pogreba našega preminulega brata Gojmira Verbiča. Zbirališče članstva v krojih ob 16. uri pred Sokol-skim domom na Viču. — Odbor. u— Orjuna Vič - Glince poziva vse brate da se v čim večjem številu udeleže v krojih pogreba našega preminulega člana, brata Gojmira Verbiča. Zbirališče članstva v pondeljek ob 16. uri pred Sokolskim domom na Viču. — Odbor. u— Trgovino s šivalnimi stroji znamke cK5hler» je otvoril g. Ivan Auerhammer, bivši poslovodja tvrdke Singer v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3, dvorišče. Glej oglas! 1880 u— Zadnje novosti damskih' klobukov priporoča Angela Pekolj, modistinja, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 1889 u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Meh-nič-Gorjanc. 348 u— Plesni krožek «Tabor» naznanja bratskemu sokolskemu članstvu, da otvori tudi letos svojo plesno šolo v nedeljo dne 11. oktobra. Nadaljna pojasnila priobčimo pravočasno. — Odbor. u— Izgubila ss je zlata damska ura, na pokrovu gravirana deklica, ki gleda skozi okno. Najditelj naj jo odda proti nagradi v trgovini Novi Vodmat 17 ali v upravi našega lista. 1886 u— Iščem nemebllrano sobo takoj. Naslov pove uprava «Jutra». u— Kolesarsko In motocikllstlčno drnštvo «Sava» v Ljubljani sporoča, da je izžrebano št. 3978 zadel Franc Anžur, strugar, Zg. Kašelj, št. 1579 Peter Štupar, delavec, Gmaj na pri Črnučah, št. 3927 Arko Viktor, delavec. Vevče. Obenem se zahvaljujemo vsem poročevalcem ljubljanskih dnevnikov, ki so dirki prisostvovali, g. zdravniku Rajku Ba-sinu in g. Besedniku, ki je dal brezplačno na razpolago avto kakor tudi cenj. juryji in gg. motociklistom Bricelju, Šubertu, Sir-niku in Kahmu za nadzorovanje proge. Iskrena zahvala vsem kolesarjem in kolesarkam, ki so se udeležili sprevoda v 62 parih. — Odbor. 1SS7 u— Domače krvave klobase in novi mošt po 12 Din liter, danes pri «Tičku na gričku«. 1885 u— Gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški: v nedeljo dne 27. t. m. cZenitev*. Poslovilna predstava g. Pavla Kovica, našega priljubljenega «Čitalničarja». u— Vinsko trgatev priredi ljubljanska podružnica Udruženja vojnih invalidov vdov in sirot v soboto dne 3. oktobra ob pol 8. uri zvečer v restavraciji gospoda Mikliča v Kolodvorski ulici. Ker je čisti dobiček namenjen vojnim žrtvam, se občinstvo prosi, da prireditev poseti v kar največjem številu. Obenem se prosijo vsa kulturna in dru ga društva, da na ta dan opuste svoje prireditve. u— Vinska trgatev, ki jo priredi v nedeljo dne 4. oktobra Prvo ljubljansko gasilno društvo v Mestnem domu, obeta izredno zabavo ljubljanskemu občinstvu, ki gaj jo poseti v čim večjem številu. Sodelovala bo vojaška godba in priznani svetovni umetniki. Tudi za izborno kapljico in tečna jedila bo vsestransko preskrbljeno. Pridite vsi! u— Koča vrh Krima. Na pobudo dr. Ker-mavnerja postavijo planinci kočo tudi vrh Krima. Načrt je dozorel žc v toliko, da se prično že v bližnjih dneh pogajanja za nakup zemljišča. Ker so lastniki zemljišč na vrhu izjavili, da oddajo prostor za prav malo odškodnino in bodo šli tudi v ostalem SPD na roko, je upati, da bomo imeli tudi na samotnem In doslej le malo obiskanem skrivnostnem Krimu v kratkem planinci prav lep dom. Koča bo oskrbovana tudi z vodo, ki bo napeljana potom zračnega pritiska iz studenca sredi pobočja Krima. Prostovoljne prispevke za napravo koče zbira osrednji odbor SPD. u— Sestanek šentjakobskega ženskega pevskega zbora se vrši v torek, dne 29. septembra ob pol 8. uri zvečer v šentjakobski dekliški šoli. Vabimo predvsem dame, ki so sodelovale pri zboru že v prejšnjih koncertnih sezijah; sprejme se pa v izpopolnitev zbora še nekaj dobrih moči, ki morejo prijaviti svoj pristop med poslovnimi urami v šentjakobski knjižnici na Starem trgu 11 ali pa pri sestanku dne 29. septembra v šentjakobski šoli. Izvajala se bo v letošnji seziji med drugim tudi Brnobičeva mladinska spevoigra ^Pingvini*, za orkester, soli, moški, ženski in mešani zbor. — Odbor. u— Vaje šentjakobskega moškega pevskega zbora se vrše vsak torek in četrtek točno ob 8. uri zvečer v šentjakobski dekliški šoli. Sprejme se še nekaj dobrih pevcev ki jih tem potom uljudno vabimo k sodelovanju. Priglase sprejema tajnik pri vsaki pevski vaji še do 15. oktobra. Priglašene člane pa prosimo, da redno posečajo vaje, da čim uspešneje izvršimo svoj program. — Odbor. u— Tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubliani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi prihodnji mesec v Ljubljani damski prikrojevalni tečaj, v katerega lahko sprejme še nekaj interesentinj - mojstric in pomočnic. Tečaj se bo vršil v popoldanskih ali večernih urah. Vse interesentinj e naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 2. oktobra, ker se bo nameravani tečai pričel že 6. oktobra. T*rijave je nasloviti na Urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. u— Zgledi vlečejo. Toliko samomorov in poskušenih samomorov, kakor jih imamo zaznamovati letos, se ni prigodilo v našem mestu že leta in leta, ne med vojno in ne po prevratu. Po enkrat in dvakrat na teden je klicana rešilna postaja v različne dele mesta, kjer se bori prostovoljni kandidat smrti z življenjem. Največ je zastrupljeni s solno kislino, lizolom itd„ vzrok pa beda ali nesrečna ljubezen. V petek okrog 13. ure je izpila v samomorilnem namenu večjo količino lizola tudi 22-letna L. P., stanujoča pri svoji materi v Švablčevi ulici št. 11. Nesrečno dekle so še pravočasno prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Iz raznih pisem je razvidno, da je hotela deklica v smrt radi nesrečne ljubezni. Samo 150 Din (600 K) stane: volneno blago (3 m) za ženski plašč sukno (3 m) za moške obleke double sukno (13'4 m) za moški suknjič fini velour. 140 cm, čista volna, vse barve Din 120. Ostanki vseh vrst blaga a 10 Din m. A. POTOKAR, Mubijana, poleg trga, pri Zmajskem mostu. Krojaški atelje K. Pučnik Tavčarjeva ulica štev. 3 najboljše angleško sukno prvovrstno delo. Proti odebelosfi defuje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čei*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. u— Informativni sestanek akademikov-ab-stinentov se vrši v »Akademskem kolegiju« v Kolodvorski ulici v torek dne 29. septembra cb 20. uri zvečer v svrho osnovanja akademskega abstinenčnega društva »Trcin venosti* v Ljubljani. Prosim gg. akademike« abstinente, da pridejo na sestanek. — Dc-Fedor Mikič. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Angela Pirš, ključavničarjeva hči, 5 mesecev. — Anton Kodre, trgovec in posestnik, 72 let. — Marija Binter, delavka v tobačni tovarni is žena opekarnskega uslužbenca, 37 let. u— Gradišče za promet dva dni zaprto. Kakor razglaša tehniška sekcija poštne direkcije, bo ulica Gradišče danes in jutri od Nunske cerkve do Erjavčeve ceste za vozm promet zaprta. u— Posledice skoka lz vlaka. Iz vozečega brzovlaka je v petek ob 17. uri skočil na glavnem kolodvoru trgovski potnik Ivan Smiljanič iz Djakova in sicer tako nespretno, da je padel vznak ter obležal nezavesten na deh. Slučajno na kolodvoru se mudeči zdravnik dr. Travner je ponesrečencu nudil prvo pomoč iu konstatiral pretres možganov. Na njegovo odredbo so Smilja-niča odpeljali z rešilnim vozom v nadaljno oskrbo v splošno bolnico. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poneverba, l sum tatvine, 1 sum sovod-stva, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 prestopek v zglaševalnih predpisih, 1 prestopek lovljenja rib v tujem lovišču, 1 pobeg od doma, 1 prestopek pijanosti, 10 prestopkov, cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 prestopka obrtnega reda in 1 poskusen samomor. u— Kolodvorski tat. V četrtek ponoči se je bržkone neznan proiesijonelen žepar, ki pa medpotema ni imel dovolj sreče, splazil na glavnem kolodvoru v sobo, kjer prenočujejo z vlaki došli železničarji ter ukradel Viktorju Kovaču iz Sp. Poljskave uro s srebrno verižico in nekaj gotovine, Francetu Lamplu iz Maribora pa nikljasto uro s srebrno verižico v skupni vrednosti 800 Din. u— Tatvine v Ljubljani. V posestniški hlev na Ilovici štev. 31, se je splazil v noči na soboto nepoznan uzmovič. Prišel je, da poduši in odnese nekaj zajcev in kokoši. Ker pa je napravil preveč ropota, se mu je mudilo tako, da je mogel ukrasti komaj enega 50 Din vrednega zajca. — V sredo zvečer je obiskal hlev, ki pripada k hiši št. 26 na Frankopanski cesti drzen tat in odne-( sel deiavcu Francetu Zemljiču 100 Disr vredne čevlje. Iz Maribora a— Odličen češki gost. Včeraj je dospel v Maribor priznani češki folklorist, akade-mični slikar in pesnik g. Ljudevit Kuba, ki so mu priredili prijatelji Čehov v restavraciji Narodnega doma intimen prijateljski se«* s tanek. a— Spomenik kralju Petru v Mariboru. Te dni se je sestavil v Mariboru pripravljalni odbor, ki hoče postaviti v Mariboru v viden znak našega osvobojenja in ujedi-i njenja dostojen spomenik kralju Petru I-Osvoboditelju. a— Pcžar v Limbušu pri Mariboru. Včeraj okrog poldne je izbruhnil požar pri posestniku Vogrincu v Limbušu pri Mariboru. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ognjegas-ci iz Maribora, Studencev in Limbuša, ki so po tričetrturnem delu pogasili ogenj. Pogorela je deloma hiša in hlev. a— Pogreb Fr, Delničarja. Mariborski Sokol poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba izredno agilnega brata in stebra Sokola na Pragerskem, Frana Dolničarja. Pogreb se vrši danes ob 16. uri s pobreškega pokopališča. Udeležba v civiiu z znaki. Zdravo! — Odbor. a— Uspeh Nemcev? Mariborski Nemci ser bahajo po mestu, da se jim je posrečilo v zadnji taini seji mariborskega občinskega sveta s pomočjo klerikalcev doseči imenovanje dr. \Vnnckmiillerja za drugega mestnega zdravnika, čeprav so socijalni demokrati, narodni socijalisti in demokrati glasovali proti. Ker je bila seja tajna, nam njen potek ni znan. Dejstvo pa je, da je bil na tej seji imenovan dr. Wanckmiil!er, ki je šele pravkar končal enoletno prakso v bolnici, med tem ko so starejši kompetenti kot dr. Sekula, ga. dr. Valjevec in drugi propadli. V narodnih progili vzbuja ta vest vej lfko ogorčenje. a— Resno delo v Glasbeni Matici. Mariborska Glasbena Matica, ki ima svoje društvene prostore nad Gotzovo dvorano in prav častno vrši svojo kulturno misijo v, obmejnem Mariboru, pravkar zbira sotrud-nike, da prične s smotrenim delom za bodoče šolsko leto. Temeljito hočejo organizirati tudi svoj orkester, ki bi naj že mesec« decembra priredil velik simfoničen koncert in pozneje izvajal Haydnov Oratorij s pevskim zborom. Organizirali pa bodo letos tudi poučne koncerte s predavanji za šolsko mladino kot za širšo publiko. Resen program Matice je sprejela javnost z velikim zadoščenjem. a— Sezona tečajev. Kdor hoče v Mariboru spopolniti svoje znanje v tujih jezikih in izobrazbo v specijalnih strokah, ima prilike več kot dovolj. Pravkar pričenja kar cela serija raznih jezikovnih in strokovnih tečajev. Prednjači »Ljudska univerza», ki je že pričela s higijenskim tečajem. Te dni pa prično v Ljudski univerzi še večerni tečaji za fiziko, matematiko in geometrijo, zemlje-pisje, zgodovino, slovenščino in srbohrvaščino. Agilni francoski krožek, ki ima v gim naziji lepo urejen klubski prostor z bogato knjižnico, je pričel tudi letos z začetniškim in nadaljevalnim tečajem francoščine, Tadi, N0H1¥I©I za največji izberi dame, gospode otroke in F. & N. Rozman Židovska ulica i«. 4 angleški krožek bo imel dva tečaja za pouk angleščine. Jugoslov. - češkoslov. liga otvori 16. oktobra češki tečaj. Žensko društvo pripravlja nedeljske tečaje za šivanje perila in oblek, v čemer bodo poučevali ob nedeljskih popoldnevih služkinje. Od 27. do 30. septembra imajo obrtniki zadružni tečaj. Vinarska šola prireja vsako jesen tečaje za vkuhavanje sadja, katere obiskujejo prav marljivo mariborske dame. Zasebni podjetniki imajo letne tečaje za strojepisje in stenografijo, ki so tudi dobro obiskovani. Razna društva pa marljivo sklicujejo odborove seje, na katerih razpravljajo o delovnem programu za bližnjo sezono. Obeta se nam torej prav živahno duševno življenje v letošnji zimi. a— Češki tečaj v Mariboru prične dne 16. in ne začetkom oktobra, kakor je bilo prvotno javljeno v našem listu. Do takrat pa sprejema še prijave za tečaj g. Bureš, Ve-trinjska ulica 26. Onim, ki imajo veselje do češčine, se nudi sedaj najlepša prilika za učenje, kakor tudi za čitanje in konverzacijo. a— Program koncerta vojaške godbe. 1.) Jaki: «Pozdrav iz Bleda«, marš; 2.) Men-delssohn: «Ruy Blas«, uvertura; 3.) Gold-mark: «Pesem neveste«, iz simfonične slike »Podeželna svatba«; 4.) Rossini: Arija iz opere »Seviljski brivec«; 5.) Verdi: «Tra-vlata«, odlomki iz opere; 6.) Stankovič: ti Narodnemu bloku. Posledica ie bila velika škoda baš za uradništvo v mariborski oblasti, ki je s cepljenjem naprednih strank dobilo samo enega poslanca dr. Pivka, kateri pa ima sedai največ dela baš z intervencijami za uradništvo. Radikali, proti katerim ie še pred par meseci dr. Pečovnik rohnel po volilnih shodih, so sedai imenovali istega davidovičevca za inšpektorja — ne da bi g. Pečovnik imel katerokoli kvalifikacijo za to mesto. V ostalem ga bomo sodili po njegovem delovanju. vsaj deset odraslih interesentov. Učnina bo znašala mesečno 30 Din. Tečaji bodo za začetnike, potem za udeležnike, ki so že nekoliko napredovali ta končno bo tretji tečaj za konverzacijo. Prijave se sprejemajo ustno prihodnji četrtek od 6. do 7. popoldne v klubovem lokalu ali pa pismeno. Prihodnji četrtek se bodo tam dražbali dnevniki Le Journal, Le Temps ln Journal des D6-bats za podnajem. e— Akademija Jugoslovenske Matice. Dne 9. oktobra priredi tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice slavnostno akademi- jo v spomin petletnice žalostnega plebiscita na Koroškem Sodelovali bodo: obe podružnici CM družbe, Orjuna in Celjsko pevsko društvo. Slavnost se bo vršila v veliki dvorani Narodnega doma. — Zelja pokrajinskega odbora in podružnice je, da se izvrši manifestacija na dostojanstven in miren način in da ne bi žalnega spomina kalili burni obhodi nezrelih elementov ali prazne demonstracije. — Občinstvo se opozarja, da so zopet došle srečke Jugoslov. Matice, katere dobe razprodajalci pri g. R. Salmiču v Narodnem domu. Iz Celja e— Osebna vest. Učitelj na deški meščanski šoli in agilni sokolski delavec g. Slavko Strmšek je sprejet na višjo pedagoško šolo v Zagrebu. V Celju se je odlično udej-stvoval v prosvetnem odseku Sokola. e— Pevcem in ljubiteljem petja! V pondeljek ob 8. uri zvečer se bo vrši! v mali dvorani Narodnega doma izreden občni zbor Celjskega pevskega društva. Pevke in pevce in vse ljubitelje slovenske pesmi opozarjamo, da se zborovanja gotovo udeleže. Celje mora zopet dobiti svoj močen in zmožen pevski zbor, ki bo mogel povsod in ob vsaki priliki častno nastopiti. «Kdor je naš, ta z nami poj!« je geslo društva. e— Lepo novo pesmarico Je Izdal g. Ciril Pregelj, učitelj na osnovni šoli in Glasbeni Matici v Celju. Zbral in harmoniziral je trideset troglasnih mladinskih zborov. To so večinoma narodne pesmi. Med njimi ie 16 slovenskih in 9 srbskih in hrvatskih, dočim jih je 5 v narodnem duhu. Med slovenskimi so seveda najlepše koroške, ki so se mladini najbolj priljubile. Lična knjižica se dobi pri izdajatelju in stane 20 Din, oziroma po pošti 22 Din. Izdajatelj je prejel že od več strani priznalne dopise. e— Proračun mestne občine celjske za upravno leto 1926., ki ga je ravnokar izdelal mestni magistrat, je pri mestnem knjigovodstvu v uradnih urah razpoložen, da ga občani pregledajo. Proračun bo razpoložen do 9. oktobra in se morejo dotlej izraziti mestnemu magistratu pomisleki ali vložiti pritožbe. e— Za okoliško šolo. V nedeljo ob pol 9. uri dopoldne bo v okoliški občinski hiši seja občinskega odbora, v kateri se bo v prvi vrsti razpravljalo o zgradbi novega poslopja za okoliško deško šolo. Mi smo o tem predmetu že opetovano poročali, ker je zadeva prevažna ter vlada za njo vseobče zanimanje. K stvari se še svoj čas povrnemo. Želimo le, da bi merodajni činitelji pokazali za zadevo primerno razumevanje. e— Udruženje invalidov, podružnica Celje. Odbor podružnice ie svoje člane in članice že opetovano vabil, da si preskrbijo slike za nove članske knjižice. Ker se vabilu večina članov in članic še do danes ni odzvala, opozarja odbor tem potom zadnjikrat, da si vsi, ki še nimajo novih knjižic, še tekom meseca oktobra preskrbijo slike, da se jim more izdati članska knjižica. Po tem roku se bo vse, ki ne bodo imeli knjižic v smislu čl. 8 društvenih pravil, črtalo iz imenika članov. Obenem opozarja odbor tudi one, ki za leto 1925. še niso poravnali članarine, da to takoj store, sicer se bo tudi z njimi postopalo v zgornjem smislu. e— Cercle francais. Na zadnjem občnem zboru društva ie bilo sklenjeno, da se osnujejo oktobra trije tečaji za učenje francoskega jezika, če se priglasi za vsak razred ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob nedeljah: 3., «/25., 6., '/28. 9. Predstave ob delavnikih ob: 4., »/26., 1/28. in 9. 1 imetniški orkester svira pri vseh predstavah Popolni uspeh! Splošno priznanje! Prekrasno! Imenitno! Izvan-redno! To so besede, ki so se sl šaie pri včerajšoj premijen prekrasnega filmskega umotvora ki je Izdelan po motivih slavnega Bocaccijevega .Dekamerona* Najboljši nemški filmski umetniki kot: Hanna Ralph. Xenia Desni Ivy Duke, Bernhard GOtzke in Werner Krauss so na.boljša reklama in najboljše priporočilo za ta izvanredno uspeli velefiim. V kratkem pride eden najv čjih filmsk h umetnikov Sessue Hayakawa, vsem dobro znan iz ve.lefilma Bitka pri Ču-imi Kulturni pregled Od impresionistov do zastopnikov najmlajše struje (K portretni razstavi pri Jakopiču.) Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijem obsega sedem prostorov, med katerimi nudi gledalcu šesti oddelek prav stvaren pogled na slovenski impresijonizem in na zastopnike najmlajše generacije. V prvi sobi (1—23) vidimo primere portretnih slik na Slovenskem od konca 16. stoletja do približno 1. 1730. Najbolj izrazita so tu Savoyetova dela. V drugem oddelku (24—63) so najvažnejše slike 18. stoletja z Reinwaltom. Me-tzingerjem, Wergantom, Hausendorfer-jem, Švedoma Dahlsteinom in Richter-jem. Tretji oddelek (64—100) obsega dela Andreja Herrleina, J. K. Potočnika in Layerja, ki tvorijo uvod v meščanski protret 19. stoletja. Četrta soba (z vitirno vred 101 do 211) nam daje priliko spoznati portrete kulturnozgodovinsko in družabno važnih osebnosti iz dobe slovenskega preporoda ter primere starejšega knjižnega in mini-jaturnega portreta. Tu je zanimiv posebno Matevž Langus. Ko smo absol-virali te oddelke, stopimo v zadnja dva prostora, ki obsegata številke v katalogu 212—279. Ti dve sobi vsebuieta primere našega portretnega slikarstva od približno 1. 1870 dalje. Prehod v impresijonizem posreduje Anton Ažbč s svojo »Zamorko«, pred njim pa so še trije: Petkovšek in brata Šubica, katerih ni mogoče prezreti, če hočemo imeti kontinuiteto v razvoju naše portretne umetnosti. Petkovšek ima »Družinsko podobo«, brata Šubica, Jurij in Janez pa budita pozornost z nizom izvrstnih portretov, ki predstavljajo po vrsti: Slikarja Munkacsv.ia v Parizu, Franjo dr. Tavčarjevo, Slikar-jevo mater, Slikarjevega očeta, Ivana Šubica kot dijaka. Glavo bretonskega kmeta. Podobo žene. Podobo duhovnika, Ano Kalanovo in Janeza Kalana z Gorila ki krade devojke za trgovce, kateri jih prodajajo v javne hiše. Dane v kinu «Dvor» m- OBLEKE kupite nafceneie pri i«-l Josip Roiina* Liubljana VTemetisko porodilo Ljubljana, 26 septembra 1925. Liublj-ma. 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubliana Ljubljana Ljubljana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura Veter 768-0 9-0 jug. vzh. 766-0 17 2 brezv. 765-1 14-4 vzhod 767-7 130 zap. 766-7 160 sev. zap. 766-1 6-0 jug. vzh. « Ohlapno O-IO megla več. obl. jas. več. jas. jas. Padavine mm 0-1 Solnce vzhaja ob 5 51, zahaja ob 17*51, Barometer nižji, Pretekli teden nam ie prinesel prav lepe solnčne. tople jesenske dni; bil je vsekakor najlepši in najtoplejši teden letošniega septembra. V termometru se je živo srebro vsak dan dvignilo preko 20° C. najvišje v četrtek, ko je solnce grelo naravnost poletno vroče. Vsa ta toplota, ki se je tako prijetno razlikovala od pustih, hladnih in oblačnih dosedanjih septembrskih dni. nam je bila importirana od iuga preko Adrije in Italije, odkoder so jo doveli topli juž-nozapadni vetrovi Razporeditev zračnega tlaka ie bila namreč v preteklem tednu zelo ugodna; na severozapadu je bil nizek, a na jugovzhodu visok zračni tlak, kar povzroča pri nas južno zračno strujo. Toda depresija ie bila ostala ves čas s svojim jedrom daleč od nas, tamkaj med Anglijo in Skandinavijo, tako da smo imeli od nie Ie dobre strani. Enako prijetno, zelo toplo vreme je imel ta čas ves osrednii pas Evrope daleč tja proti severu; najlepše in naibolj solnčno ie bilo seveda nad južno Evropo. V drugi polovici tedna se je depresija podala na pot proti severovzhodu; ker p aie šla njena pot daleč na severu, nam je to povzročilo le malo dežja. Za odhajajočo depresijo so pljusknili preko luna vzhala ob 1425, zahaja ob 23'42. temperatura višja. zanadne in srednje Evrope mnogo hladnejši zapadni vetrovi, preplavljajoč s hladnim, a vlažnim oceanskim zrakom premočno segrete predele. Na stiku tople in hladnejše zračne struje so padale povsod večje ali manjše množine dežja, ki so nehale, ko ie hladnejša struia prevladala. V zvezi s tem se je zračni tlak precej dvignil. Toda ob zakliučku tedna gospoduje v višinah zopet jugozapad; v bližino Anglije je prijadrala nova depres'ia z oceana; na stalne:še lepo vreme tedai še ne moremo računati. Zadnji lepi dnevi so nas spomnili lanskega septembra, ko smo imeli dan na dan najlepšo solnčno jesen in ko je toplomer kazal vsak dan od prvega do 27. septembra nad 20 0 C. Ali na žalost — tak september spada pri nas med izjeme. Beograjska vremenska napoved za nedeljo: V naši državi ba zračni pritisk 27. t. m. neiznremenien. Vetrovi bodo slabejši. Razjasnitev bo šla od zapada proti iztoku. Dež.ia ne bo. Toplota bo narasla. Dunajska vremenska napoved za 27. t. m.: Večinoma oblačno, deloma deževno. padanje topline. Visokega ter Umetnikovo sestro Mico. Iz teh portretov veje neodoljiva pre-pričevalnost, da sta bila brata Šubica res umetnika visoke kvalitete. Vsako delo je tako živo podano, da mu manjka samo še dar govora, pa ne bi stale pred nami slike, marveč resnični ljudje. Dobre stvari je razstavila Ivana Kobilica. Javnost ima priliko zopet enkrat spoznati, kako umetnica obvlada čopič in kako dobro pojmuje objekt, katerega se loti. Sternenove stvari, zlasti umetnikov Lastni portret, zaslužijo vso pozornost. A. G. Kos je razstavil dve znani in priznani deli, Portret matere in Gdčno Kastnerjevo. Tratnik je zastopan z risbo v profilu, podobo ge Bal-tičeve in z najnovejšim delom, velikim platnom, portretom ge K. O. Ferdo Vesel je razstavil Sliko žene, iz Groharjeve ostaline visi portret Mite Petroviča, Roza Sternen-Klein je pokazala podobo svojega moža. Čiste umetniške intencije izraža Jakopič, oče slovenskega impresijonizma, s tremi portreti: Podobo g. Czernega, Glavo alkoholika ter Go. Levarjevo. Dve dobri in uspeli deli je pokazal Fr. Podrekar, ki je razstavil portret Iv. Cankarja in PoPdobo očeta. Tratniko-va eterična »Mira« je znana. Jama ima dve sliki, Lasten portret, značilen za način njegovega slikanja, in Portret ge Vrtačnikove, Milan Klemenčič je naslikal režiserja Bratino, Maksim Gaspari je razstavil Lastni portret (v prvi sobi) in Podobo hčerke Vide. Vavpoti-ča zastopa Deklica s psom, Žaboto slika drja Županiča, Gvvaiza portret Bo-rovskega, Franketa podoba kiparja Rendiča. Pilon in Jakac, dva izrazita slikarja med generacijo mladih, imata več stvari. Jakac je pokazal dober portret Švedskega komponista Haralda Saeverinda,ter nekaj grafik (Tone Krali, Sestra). Veno Pilon ima risbo drja Al. Resa, že razstavljena »Milko« ter nov Portret Rusinje, ki je zelo dober. S Pitonom in Jakcem .ie razvoj slovenskega portreta na tej razstavi zaključen. Katalog razstave, ki izide kmalu v novem natisu s pojasnili, katere je objavil v našem listu prošli teden univ. prof. Kidrič, beleži okoli tristo slik. Še nikoli nismo imeli v Liubljani tako številne, zanimive in poučne razstave, katero si lahko vsakdo ogleda proti nizki vstopnini. Narodna Galerija je storila več nego svojo dolžnost: kako sprejema ta dar iz njenih rok slovenska javnost? O tem bo treba pisati po zaključku razstave, kadar bo pred nami razgrnjen izkaz o posetu te eminentne kulturne prireditve. Narodno gledališče v LJubljani. Gledališka sezona 1925-26 se prične tako v dramskem kakor tudi v opernem gledališču prve dni meseca oktobra. Drama se otvori v soboto 3. oktobra in se vprizori prvič na slovenskem odru Shakespearieva »Zimska pravljica« v prevodu dramaturga g. Otona Župančiča. Tudi to Shakespearievo delo je režiral za naš oder viš;i režiser Narodnega gledališča g. Osip Šest. Naslednje pr;mije-re, ki sledijo v pardnevnih presledkih v drami so sledeče: Ivana Cankerja kom.edi'a »Za narodov blagor« (rež. Skrbinšek) Lan-gereva drama »Periferija« (r. g. Šest). Go-thejeva »Ifigcnija« (v režiji ge M. Vere) Za abonente se bo igrala tudi Mannersova »Pegica mojega srca«, koje premijera ie bila za časa velesejmskih predstav. — Opera se zona se otvori z D' Albertovo opero »Mrtve oči«, ki je bila tekom zadnjih dveh sezon vprizoTjena na vseh večjih svetovnih odrih in to z najlepšim uspehom. Opero je naštudi-ral kapelnik Štritof. režija pa je v rokah, g Šesta. Tej operni noviteti sledi na novo naštudirana in v pooolnoma novi zasedbi Masenetova opera »Manon« pod vodstvom in v režiji novega opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. Sredi oktobra pa se pojeta prvič na slovenskem odru Hatzejeva opera »Povratek« in pa izvirna slovenska opera pokojnega Frana Gerbiča »Nabor«, ki se bo sploh prvikrat izvajala. Poleg teh predstav dobe abonenti tudi še Offenbachove »Hoffmanove pripovedke«, ki so se pripravile kon cem lanske sezone in pa Verdijevo »Aido« v znani izvrstni zasedbi. Podrobnosti obja vimo v priohdmih dneh. Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Deveta in deseta številka (september in oktober) prinašate E. Adamičev daljši, zelo učinkovito mešanj zbor »Kresovale tri devojke« na O. Župančičevo besedilo, dalje dve posrečeni harmonrzaciji jugoslovenskih narodnih pesmi »Suzno oko mo'e«, »Vozila še ša;ka« Josipa Brnobiča in E. Adamičev meški zbor s sopranskim solom »Mara v Jezeru«. — Skladbami sta priložena vabilo na slavnostni koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 5. oktobra 1.1. in prospekt za novo, v založbi pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani izšlo Pevsko vadnico Fr. Marol-ta. — »Zbori«, ki bodo drugo leto Izhajali povečani z literarno prilogo, se sami pripo-itčajo. Shakespeare v Curihu. Dramsko gledališče v Curihu je ©tvorilo svo;o letošnjo gledališko sezono s Shakespearievo komedije »Kar hočete« v režiji ravnatelja Wenz!a. Sokolsko društvo na Viča javlja tužno vest, da je kruta usoda ugrabila iz njega vrst marljivega in zavednega člana •v Katafaik našega najboljšega brata je postavljen v Sokolskem domu na Viču, odkoder se vrši pogreb v ponedeljek ob 17. na viško pokopališče. Badi mu lahka žemljica! Sokolsko društvo Vič. Mestna GrMna Vič-BI^nce javlja tužno vest, da je nemila usoda ugrabila njenega zvestega in požrtvovalnega člana •v Prenos zemskih ostankov se vrši v ponedeljek ob pol 17. iz Sokolskega doma na Viču na viško pokopališče. Večnaja mu pamjat. Orjnna Vič-Slince Drugo newyor!ko pismo Skoro istočasno se je primerilo v Ameriki dvoje obžalovanja vrednih katastrof. ki sta globoko potrli ves ameriški narod. Na svojem zadnjem poletu v države v notranjosti Unije je treščila iz zračnih višav na zemljo ogromna ameriška zračna križarka «Skenandoah», kar znači v indijanščini ponosno »Hčerko zvezd« . . . iste dni pa je pogoltnil neizmerni Pacifik v svoje globine velikanski hidroplan ameriške mornarice, na katerem se je nahajalo petero juna-kov-Ietalcev, ki so nameravali poleteti iz San Francisca, Caliiornijo, na 1S00 mili oddaljeno Havajsko otočje. Zračna križarka »Shenandoah« se je nahajaia baš nad državo Ohio. ki je ob pol petih zjutraj zašla v silne zračne vrtince, ki so se razvili v nekai minutah v pravcati orkan. Vsi manevri in poizkusi poveljnika, da jo spravi ven iz nevarnih zračnih tokov so ostali brezuspešni, in v naslednjem hipu je postal zrakoplov igrača besnih elementov. Iz višine 3000 čevljev je švignil njen srebrni, s helijem napolnjeni trup, mahoma do višine 7000 čevljev, kjer se je prelomil na troje kosov. Kontrolna ali poveljniška gondola, v kateri se je nahajal poveljnik, mornariški kapetan - komandir Lar.dsdovvne in večina častnikov zračne križarke, skupaj 14 mož, se je odtrgala od trupa, treščila na neki farmi na zemljo ter postala grobnica vsega osobja, ki se je nahajalo v nji. Predni de! zračne ladje, v katerem je bilo šestindvajset zrakonlovcev, ki so se trdno oprijemali ogrodja, pa je plul kot samostojen balon naprej ter pristal enajst milj od mesta nesreče polagoma na zemljo. Čudež in sreča v nesreči. je da so ostali vsi ti ljudje skoro nepoškodovani. če izvzamemo male praske, ki so jih dobili posamezniki. Mornariški departement je poslal takoj na mesto nesreče svoje izvedence, da ugotove, ka! je pravzaprav zakrivilo to nesrečo. Mnenja teh izvedencev so različna, toda kot edino merodajno mnenje je smatrati izjavo nemškega zrakoplovnega Izvedenca, mornariškega kapetana Anton Heinena, po čigar načrtih in nadzorstvom je bila ta zračna ladja v Ameriki zgrajena. Zračna križarska iSfcenandoah« je imela prvotno osemnajst varnostnih ventilov za odvajanje plina, ameriška mornariška uprava pa je ukrenila, da je toliko število varnostnih ventilov pri tako dragocenem plinu, kakor je helij, preveč ter ukazala odpraviti osem ventilov. Ta nedopustna omejitev prezračevalcev je edina krivda, da je izgubilo štirinajst oseb svoje življenje in da je uničena ameriška ponosna kraljica zraka, ki je stala dva milijona dolarjev! Kapetan Heinen je zabrusil ameriškemu departementu v obraz trpko resnico. da ie samo in edino dejstvo odprave osmih ventilov krivo smrti tolikih junakovi Malo pred zadnjim poletom zračne ladje je izjavi! omenjeni strokovnjak poveljniku letališča v La-kehurstu, da pomeni zločin poslati moštvo na zračno plovbo z ladjo, ki so ji odvzeli toliko varnostnih ventilov. Svojo trditev je utemeljeval s tem, da je helij gostejši kakor vodik ter da bi morali ostati na ladji vsi ventili, iz katerih se je dalo spustiti hkrati toliko plina, da je ladja lahko padla v sekundi petnajst metrov, dočim io je bilo mogoče s preostalimi desetimi ventili spustiti v sekundi samo za pet metrov. To, ker ni mosi zapellnka dovolj hitro v nižave pod viharne zračne toke, je bi! njen pogin! Naj še ob tej priliki omenim, da se ie ta zračna ladja neko noč pred dvema letoma, ko so razsajali strašni zračni orkani, odtrgala od svojega -jambora« v Lakehurstvu ter se zaletela v črno, vihamo noč. Rilec zračne ladje se je takrat odtrgal ter ostal na jamboru. Da je izgledala stvar še obup-iejša, je bilo takrat na zračni križarki trinajst oseb posadke, toda na krovu Je bi! njen zgraditelj — Anton Heinen, ki je naslednjega jutra priplni z zračno ladjo po divjem in nevarnem poletu v varen pristan . . . Kakor sem omenil, sta podvzeli te ! dni^dve ogromni pomorski letali polet j iz San Francisca na Havajsko otočje. Fno teh leta! je moralo vsled defekta na motorjih že tristo mili izven S. Francisca nristati na morju, nakar je neki ameriški rušilec privlekel hidroplan nazaj v njegovo pomorsko bazo. Drugo letalo je imelo več sreče in njegovo zadnje radio-poročilo je naznanjalo, da se nahaja le še nekaj nad tristo milj pred svojim ciljem, Havajskim otoč- jem. I« io je bila zadnja vest ki jo je prejel svet od posadke tega hidropla-na. Mornariško poveljstvo je takoj razposlalo rušilce in torpedovke na izvid po Pacifiku. Kje so ponesrečence našli, je sJutro« že poročalo, • Newyorška slovenska naselbina je imela v letošnjem poletju več piknikov in zabav. Slovensko Samostojno Podporno Društvo je priredilo pred par meseci na apel ljubljanske Glasbene Matice veliko zabavo s plesom v kcriN Doma slepih v Sloveniji. Pri omenje;,; zabavi je sodelovalo več newyorških pevskih drnStev: gmotni prebitek prireditve je bilo povoljen: nabralo se je nekaj nad devetsto dolarjev, koia vsota je bila poslana v Ljubljano na pristojno mesto. Iz CIcvelanda sc je vrnila v New-york gospa Avgusta Danilova. V Cle-velandu je vodila dramatično šolo on-dotnega dramatičnega društva alvan Čankar;: ter je bila obenem režiserka društva. Takoj po svojem povratku v Newyork .ie otvorila gospa Danilova tudi tu dramatično šolo, ki jo pridno po-seča tukajšnja jugoslovenska mladina in odrasli diletantje. V jeseni priredi umetnica v družbi nekaterih srbskih in hrvatskih igralcev turnejo po Ameriki ter nastopi v vseh večjih jugoslovenskih naselbinah, ki leže med Atlantikom in Pacifikom. A. Š. Francoska ofenziva v Marokir m Francoska konjenica spremlja rifovske ujetnike v Rabatu X V prosvitljenem 20. stoletju! Dne 19. septembra so svečano obhajali v Napolju praznik mestnega patrona sv. Januarja. V stolnici ste shranjeni dve posodi s strjeno krvjo tega svetnika, ki je konča! mtičeniške smrti pod mečem Vsako leto, na praznik velikega svetnika in patrona, nestrpno priča kuje vse mesto, kdaj sc ho zgodil «čudež s krvjo*. V posodicah postane namreč kri zo=> pet svetla in tekoča. Ako kdaj izostane ta čudež, smatrajo to 2a slab znak. Ttidi letos je nestrpno čakalo na tisoče vernikov na čudež. Ko je postala kri zopet vodena, se i je polastila prebivalstva, ki mu je nadškof svečano sporočil nastop čudeža, pravcata verska blaznost. Po vsem mestu so zvonili xvonovi. V pristanišču so tulile sirene na vseh parniklh in z vojnih ladij so se raz!e> gali topovski streli. To vse v dobi ačudežcn> v prosvitljenem 20, stoletju! X Pred konccm sts\'ke avstralskih mori narjev. Po vesteh i k Melbournca izgleda, da bo stavka mornarjev kmalu ponehala. De» lavci v ladjedelnicah so iz notran jepolitič« nih vzrokov definitivno odgovorili, da sc ne udeleže stavko. Politika delavsko vlade v Avstraliji gre ra tera, da se stavka čimprej konča. Boji se namreč, tla bi nadaljevanje stavke utegnilo upUvati na volitve, ki bi zanjo gotovo slabo izpadle. X Liričen j c dveh zamorcev. V Alha> nvju v državi Mississippi je množica vdrle v ječo. kjer je bil zaprt črnec, k! je napadel belopcltno deklico. Ljudje so pograbiti »a« morca, *a polili s petrolejem :'n zažgali, tako da je dobesedno zgorel. Lj»:dstvo je linčalo Se enega črnca, ki je umoril strežaja v blaz« nlci. Pograbili so vlekli v gozd, privezali na drevo in ga s palicami ubili Tajinstvena tihotapska ladja Podjetna žena. Pretekli teden ie skušala priti v viharni. noči v Londonu v dole plašč zavita ženska na krov ladje, zasidrane na ladjedelnici ob Temzi Spremljali so io trije odvetniki in uradnik londonske rečne policije. To je bila gospa Gloria de Ca-sarčs. vodilna ravnateljica paroplov.ie družbe ^Gloriav:. Ladja je bila ^General Serret«. petojaraborna iadernica. nato-vorjena z viskijem. Ladja ie že deli časa igrata odlično vlogo v tihotapljanju alkohola v Zedinjene države. Ameriški cariniki so bili zato že dolgo pozorni nanjo. ^General Scrretu so najeli meseca julija v Londo.iu zu prevoz blaga i/ Anverse v Belgiji v Halifas v Novi Škotski. Ladja ie morala iti pred kakimi tremi tedni v Dover, da .io popravijo, ker se je pri stroiih nekai pokvarile. Medtem pa ie poteke! konzularni potni list ladje. Zato so x> dali lastniki prepeljati v London, da se da tam registrirati kot angleška ladja, Ua dGbi potem angleške ladijsko dokumente i:i nadaljuje svojo vožnjo v Ameriko. Vse ie bilo v redu. Prišlo vn i j aeka) vmes, ki je pokvarilo vse načrte. Fn ce! dan sa skušali priti na iadjo zakoniti zastopniki lastnikov, paroplovne družbe Gloria. Kapitan jim tega namreč ni dovolil. Opolnoči je prišla ravnateljica družbe Casaresova sama, toda tudi ona ni imela več sreče. Ko ic izjavila, da je lastnica, jo ie vprašal kapitan, zakaj potem ne plačuje moštva. Nastal je hud prepir. Casaresova ie zaklicala kapitanu, da je odpuščen, in potem šla. Drugi dan so spravili tovor, 7500 zabojev in 200 sodov viskija, na suho. iadjo pa je zasedla policija. Ravnateljica se je obrnila do pristaniških oblastev in jih prosila, nai ii pomagajo, da pride zopet d<> svoje ladje. Medtem se je pripetilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Madamc de Ca-' sares je bila prihodnji dan dopoldne aretirana v pisarni svojega odvetnika. Pripeljali so jo pred policijskega sodnika, ker je osumljena, da ie na nedovoljen način izvabila lahko preuredi v jahto. Popolnoma •.-■nako ladjo, kot ie »General Serret«. je preuredi! vojvod« Wesčminsterski v svojo razkošno jahto. Casaresova je res kupila ladjo, vendar *e ni preuredila. —nr-k se ie odločila v svoji podjetnost, . • bo z lr>dio vtiho-tapliala alkohol v Ameriko. V »o svrho je osnovala meseca feoruar- t. 1. v Londona tvrdko -Gloria Steamship Com-psnyo 2 delniško glavnico sto funtov. Med prejšnjimi lastniki ladje in gosoo Casaresovo so se pojavila nesoglasja. Kupnina še ni popolnoma poravnana. Tudi kapitan in mornarji se niso dobili vse plače, ln tako je prišlo do omenjenega dramatičnega nastopa opolnoči m. Temzi, ko lastnici niso pustili da bi stopila na svojo ladjo. Kapitan se je obrni? 'A « e 6 s s e i i « • • • Phantom... Slavko Grum: Vrata Sedal vem gotovo: nalašč nO ti glasovi tam. zaradi mene so. In starka, naibrže je radi mene gluha. Da vse ču-jem. zato je gluha. Zena iz dvorišča, ki mi ie dn!a to sobo v najem, ni ničesar omenila, da še kdo stanuje poleg mene. V vratih ni kljuke in zdi se mi. da so zabita. Čudno je živeti tako drug poleg dru-zega in ne poznati obrazov. Vse nje te besede vem. vse šume gibov, njenega obraza, nienih rok ne vem. Sedajle si je morala zajeti koleno in se nagniti z životom nanrej. — Pesek, pesek ie izpral dež, — je ponovila že tretjič. Skušam si predstaviti njen obraz. Zaprem oči. poslušam. Zelo svetle lase mora imeti, skoro rdeče. In — zanemarjena mora biti: nikdar ne slišim, da bi se umivala. Mati. mati je v Črnem in se nikdar nič ne premakne. Prastara mora biti. Mogoče ie celo že umrla in se je le pritajila. kakor da spi. Prav potiho ie umrla, da mlada ne ve in io more še dalje mučiti s svojo navzočnostjo. — Pesek, pesek ie izpral dež. — Če ne poslušam besed, se mi zdi, da poje. Na pokopališču ie bila danes. Grobarju ie naročila, da obsuje zopet grob s peskom, ki ga ie izpra! dež. Ves čas že ponavlja to o pesku. Nalašč ponavlja. ker ve. kako zoprn mi je ta pogovor. Prepričati me hoče. da sta je imela rada. Ne verjamem ji. zato me muči vedno znova. Čimbolj se ji upiram, s tem večjo naslado oblikuje njegovo ime. Prejle sem se celo naglas zasmejal. Starka se je zbudila od mrtvih: — Kaj? — — Takrat, v Italiji, je bilo najlepše. Tik pred odhodom so Vladu preložili dopust in sem odpotovala sama. V nekem panzjonu sem ležala na divanu in ga čakala. Čez stroo nad menoj so bile vržene rože in sem ga čakala. — Gnusi se mL bolan sem nier.ega glasu. Brezmejno sovraži svojega mrtvega moža. vendar hlini materi te spomine. Tudi starka ve, da laže ter jo posluša z napeto skrbnostjo. Potrebne so jima te laži. da se moreta mučiti. Roka mi pade ob postelii. Celo večnost že tičim tu v tem podstrešju, prepričan sem bil, da sem jim končno ute-kel. sedaj pa so vstali zopet tam za vrati Pridrli so iz ulice i.i mi segajo v misli. Zakaj ne morem biti nikjer sam? Sam in vstajajoče sence, obledele rože na tapetah. Pozvonilo je. Vsa vzhičena leti Hana na hodnik, utaplja došleca v svojem smehu. Vsakega pozdravi tako, vsakega s tem narejenim priskutnim smehom. Mala je prišla. Gina. Imeti mora osem. deset let in kakor Hana. je njena mati vdova po oficirju. Sedaj začne zopet tista njena igra z otrokom. Pusti jo korakati po sobi. vež-bati kakor vojaka. Za praznike ji je kupila sabljo in čc-pico. Na zofo jo vzame, stiska k sebi. poljublja io in kliče z moškimi imeni. — Tesneje, Š9 tesneje. Vlado! Tako. In sedaj povej, kaj si počel danes? — Zakaj me muči s to igro? Ali hoče, da postanem ljubosumen? Njen glas so je naenkrat fepremeni). Stara .ie morala zaspati. Boii se ie. Kadar soi, je njen glas drugačen. Gina pripoveduje, kdo ie bil zadnje dni v obiskih. Gospa Lcbnnova ie bila in stari general ie prišel. Gospa Leba-nova ie imela nov plašč in — Mala je zaječala. Kakor v spolni sili je zaječala. Ka' počenja z otrokom? — Kaj — kri mj vdari v obraz, čisto na vratih tiščim uho. Hana se smeje, na vsa usta se ^meje, kakor bi vedela, da poslušam in ms rmtči radoved.iost. Tudi Gina se smeje sedaf. Nekaj šepetata ia se snejeta. Kai uganja z otrokom? Užaljen sem. Vstanem in se stisnem v svoi kot. Nikdar več nočem poslušan, kaj se godi tam zadaj. • Se vedno ne morem premagati v sebi nagnenja do literature, čeprav sem še vselei sklenil, da ne pričnem nikdar več. Vsi moji ljudje so bobi melanho-iiki, brezdelni posedajo za šipami m se ne menijo ničesar več. Vse že vejo. Vsako stvar pričnem enako: Tu sedim in Je prasketanje ognja, mreža dežja za šipo. Dež. vedno dež. Danes sem pričel Studijo o samomoru. Sklanjam se nad list papirja ia zapišem: »Onstran«. Najprvo hočem dokazati, da samomorom ai vzrok nesrečna ljubezen, brezposelnost in tako dalje, temveč da nastopi želja po smrti v večini slučajev primarno te človeka samega, iz bolezni, če hočete. Za primer navajam čevljarčka, ki se le pred kratkim skušal končati v naši hiši in ki pri milem Bogu ni imel vzroka za to. Vse dni je veselo žvižgal in smoiil čevlje, nekega jutra pa ga najdejo visečega ob oknn. Ko so ga rešili in vprašali zakaj, ie bil ves zbegan in osramočen. Mencal je z dlanmi in dejal, da ie bilo vse tako pusto, ko se ie zbudil zjutraj. Dokazati hočem, da samomorom sptok »i vidnega vzroka. Da ie pač nekje med nami smrt in — takole proti jutru, ko se začne kopati dan od tal — ko lepi ca šipah umazana vlaga — Zt »aprej uživam, kako se bodo zgražali. Spogledoval! se bodo. kakor da imajo slabo vest in sem jih t:tihotapil na zločinski mis!L Da. povejmo si naravnost vsak misli na to. da bi se spiazil proč in vsakem« zavidamo, ki se mn posreči. Nevoščljivi smo: s skrbnimi zavistnimi očmi pazimo. da se kdo ne odstrani in če ga zalotimo, jra surovo pahnemo nazaj. Prosim! Moja gospodinja na dvorišču je pravila, da so pred dnevi pobrali nekoga v kavarni na oglu naše ulice. Smejati sem se moral, ko ji pravila, kako se je razburial natakar. Dotični je prišel in sedel v po*ab!jen kot Zahteval je čašico črne in natakar ie pravil, da ga ie dlje časa opazoval, kako ie posluša! godba Potem, zgubil da ga je izpred oči in ~ silno zahrbtno da ie napravil! na pristaniško sodišče admiralitete, Id je zaenkrat zaplenilo ladjo v svrho kritja terjate\. Na ladjo je prišla policija in ostane na njej, dokler se popolnoma ne pojasni, kdo je pravi lastnik »Generala Serreta«. Komunistični noslanec - v angleškem parlamentu Saklatwala (Indijec), ki se je hotel udeležiti medparlamentarne konference v Washingtonu, pa so ga ameriške oblasti potom svojega poslaništva v Londonu opozorile, da komunisti ne smejo prestopiti meje Zedinjenih držav. Boj z velikansko želvo Doživljaj dveh francoskih učenjakov. Kakor poročajo iz Pariza so mornarji ujeli v bližini pristanišča Concarneau velikansko želvo, kakršnih je pač malo tudi v največjih svetovnih zooloških vrtih. Razumljivo je, da se žival ni dala ujeti kar tako. in listi pišejo, da je bil boj ž njo vrlo dolgotrajen in poln nevarnosti. Naravoslovcem bo znano, da žive na visokem morju v bližini omenjenega francoskega mesta največje in najlepše želve. Znani francoski učenjak dr. Char-cot in niegov poklicni drug biolog Bre-ton sta se nedavno podala po nalogu Društva za raziskovanje morja v con-carneaujski zaliv, kjer sta drug od drugega nezavisno, skoraj istočasno, odkrila orjaško žival, ki se je zibala po valovih. Dr. Charcot se je nahajal na svojem parniku «Pourquoi pas», Breton pa na neki manjši ladji, «Petrel» po imenu. V obeh se je takoj pojavila želja, polastiti se nenavadnega živalskega eksem-plarja. Seveda pa bi bilo treba želvo ujeti živo, zakaj mrtva žival ne nudi znanstvenemu raziskovanju tolikega torišča kakor živa. Oba parnika. «Pourquoi pas» in «Pe-frel», sta se podala na lov na želvo. Geslo se je glasilo: žival treba brezpogojno živo dobiti v roke. Toda niti Breton niti Charcot nista imela pri prvem poskusu sreče. Želva je očividno zaslutila opasnost in kakor bi mignil je izginila presenečenima učenjakoma izmed oči. Da bi svoje mornarje vzpodbodel, je profesor Breton obljubil 500 frankov tistemu srečnežu, ki bi se mu posrečilo žeivo ujeti. Doktor Charcot pa ni hotel prepustiti svojemu priiateliu te slave, in zato je nastavil na glavo nesrečne želve dvakratno premijo — 1000 frankov. Tako se je med obema učenima gocnodo-ma vnelo tekmovanje, kdo bo dal več. Zmagal je profesor Breton. ki je deponiral pri kapetanu ladje 5000 frankov kot nagrado za onega mornarja, ki bi zajel želvo živo. «PetreL> je imel več sreče kakor parnik «Pourquoi pas». Nekemu mornarju se je namreč posrečilo polastiti se želve v veliki močni mreži, kakršno uporabljajo ribiči le za lov na velike ribe. Toda tedai se je težji de! lova šele začel. Mornarji so namreč, nredno so vrgli mrežo, spustili v morje čoln. v katerem so začeli preganjati nesrečno žival. Obupana želva pa se nikakor ni hotela udati in je vlekla z mrežo vred tudi čoln z njegovo posadko daleč proč od ladje. Treba je bilo dolgotrajnega truda, predno se je mornarjem posrečilo spraviti jo na krov. Da so jo ukrotili, so jo morali omamiti s kloroformom. Narkotizirano želvo so potem prenesli na suho. Ali Bretonovo upanje, da jo bo živo prepeljal v Pariz, kjer jo je nameraval v akvariju Prirodopisnega muzeja študi rati, se ni izpolnila. Žival je med potoma poginila, najbrž vsled premočne narkoze. Profesor Breton je želvo v laboratoriju concarneaujskega instituta za raziskovanje morja raztelesil in dal operacijo kinematografirati. Želva je bila dolga 2 metra 10 centimetrov, široka pa 60 centimetrov. Tehtala je 330 kilogramov. Francoski listi pišejo, da francoski ribiči že dvesto let niso zajeli tako velikega eksemplarja. Morilec Bažant «Jutro» je že na kratko zabeležilo zločin morilca Jurija Bažanta, ki je v Pardubicah na Češkoslovaškem umoril dve dekleti, tretjo žrtev pa težko poškodoval. Bažant je sedaj na zaslišanju izpovedal potek svojih zločinov. Bilo je takole: Imel je znanje in ljubezensko razmerje s svojo sestrično Šafarikovo. Tej ljubezni so se sestrični roditelji upirali, zato je dekle prosilo Bažanta, naj gresta skupno v smrt. Bažant je obljubil, da izpolni Šafarikovi željo. Pred smrtjo pa sta sklenila iti nekoliko po svetu, in sicer sta se v ta namen poslužila koles. Nekaj časa sta vozila no deželi, potem pa se je Šafarikova na vožnji poškodovala, tako, da sta morala nadaljevati pot z vlakom. Dospela sta na neko postajo, izstopila in se napotila v bližnjo seč. Tam je Bažant potegnil revolver in ustrelil ljubico. Dekle je bilo pri priči mrtvo, a radi gotovosti je oddal v mrliča še en strel. Umil si je okrvavljene roke in se napotil dalje, prišel v Tren-činske Toplice in obiskal svojo drugo ljubico, po imenu Povelka. Natančno ji je opisal konec Šafarikove, nakar je Povelka prosila, naj upihne na enak način tudi nji življenje. Prošnje ji ni mogel odreči, kakor je bila nenavadna in čudna. Sla sta iz mesta in legla v travo, kjer je dvakrat ustrelil na Povelko. Potem jo je slekel in shranil njeno obleko pod neko skalo, da bi je ljudje ne spoznali takoj, truplo pa je pokril s kamenjem in peskom. Imel je po tem umoru namen končati tudi svoje lastno življenje, toda znanje s tretjo žensko, ki se je pisala Riha. mu ni dalo. da bi to izvršil. Sklenil se je maščevati nad njo, s katero je bil zapleten v pravdo radi vzdrževanja nezakonskega otroka. Prišel je k nji na dom ter jo je med razgovorom obstrelil. Riha je zaječala. Bažant pa je še! po bencin in jo polil s tekočino. Udaril jo je tudi parkrat s kladivom po glavi, da se je onesvestila, nato pa je hotel svojo žrtev še zažgati, da bi zgorela. To se mu ni posrečilo, zato se je vrnil v Prago, da bi nabavil sigurneiša sredstva. V Pragi pa ga je prijela policija, ki je odkrila njegove ščencev. Kakor sn;o ;r : očali, je bil te dni izvršen atentat na predsednika mehikariske države M. Callesa, ki je hotel obiskati neko javno tekmo. Ko je prišel predsednik na stadion, je skočil predenj mož. kateremu je v žepu eksplodirala bomba. Atentator je bil popolnoma raztrgan. Predsednik Calles pa ie po čudnem naključju o?*al nepoškodovan. Letalska zveza med Nemci?** fa Japonsko Prta u oruu . i> j/ ti- ski letalci preko Moskve v Nemčijo ter so srečno pristali v Berlinu. S seboj so prinesli dragoceno vezenino kot dar predsedniku Hindenbnrgu. Skoraj istočasno je dospel nemški letalec Bruns na Japonsko, ki ima nalogo, da stopi z japonskimi oblastmi v stike, da organizira redno zračno zvezo med Japonsko in Nemčijo. Naša slika kaže zgoraj japonska letalca, spodai pa njuna mehanika. Še enkrat „Shenandoah" «Shenandoah» v viharju. Ameriška vlada razmišlja zadnje čase, ali naj bi sploh načela graditi nadomestilo za zrakoplov »Shenandoah«, ki se je pred kakimi 14 dnevi tako žalostno ponesrečil. Gotovi krogi so proti temu, drugi pa zagovarjajo načrt, naj bi se še nadalje gradili veliki zrakoplovi. Pri tem zlasti naglašajo, da se tudi pokojni Zeppelin ni ustrašil ponesrečenih poskusov. Tudi on je imel smolo s svojimi zrakoplovi. Več je bilo uničenih, pa vsakokrat je šel še z večjo vnemo na delo in zbral potrebna sredstva za nabavo boljšega zrakoplova, pri katerem je popravil napake, ki so dovedle do katastrofe njegovega prednika. Iz Wasliingtona prihaja brzojavka, da namerava predsednik Coolidge predlagati ameriškemu kongresu, naj se gradi nov mornariški zrakoplov, še večji in boljši, kot je bil »Shenandoah«. Izguba je sicer huda, vendar ni nenadomestljiva. V inženjerskih krogih pravijo. da razmišljajo oni, ki zagovarjajo nadomestilo za »Shenandoah«, naj bi bil njegov naslednik čim več iz kovine. Pri tem opozarjajo na dejstvo, da nameravajo Nemci v kratk • graditi zrakoplov, ki bo ves iz dura! ;linija in votlega jeklenega ogrodja. Izkazalo se je namreč, da tenka prevleka balonovega ogrodja s ploščami iz duraluminija ni mnogo težja, kot iz dosedanje gumijaste snovi, ki se v dežju napije vode in tišči zrakoplov k tlom. Razen tega je pri kovinskem balonu izguba plina minimalna. Tudi dosedanji baloneti, v katerih se nahaja plin in ki so nameščeni v notranjosti balonovega ogrodja, od- padejo, ker je ves trup kovinskega zrakoplova z vzporednimi stenami razdeljen v vrsto celic, napolnjenih s plinom, kakor je to v navadi pri modernih ladjah. Ako bi hotela nesreča, da se na kakem mestu pokvari prevleka ogrodja, uide plin ie iz celice pod poškodbo, dočim imajo ostale še vedno zadostno nosilnost. Tudi v viharjih se kovinski zrakoplovi bolje obnesejo kot oni z gumijasto prevleko. Zato bo naslednik ponesrečenega mornariškega zrakoplova skoro gotovo ves iz duraluminija. Kar se tiče vzrokov nesreče »She-nandoaha«, je preiskava ugotovila, da je bilo na balonu res odstranjenih 10 18 varnostnih ventilov, da bi tako izpuhtelo čim manj dragocenega helija Ko je v viharju navpični zračni tok pritisnil zrakoplov navzdol do višine kakih 200 metrov nad zemljo in je bilo dano povelje, naj se odpro ventili, se je po izjavi edinega člana posadke, ki so ga mogli zaslišati, izkazalo, da ni dovolj ventilov na razpolago. Zato je naraščajoči pritisk plina zrakoplov kratkomalo razgnal. Pri novih balonih bo treba tudi v tem pogledu gledati na to, da se zaradi pretiranega štedenja plina, pa naj si bo še tako drag in se le počasi pridobiva, ne sme spravljati balon in njegova posadka v nevarnost. Strašen oče Orožniki v Uherskih Skalicah v bližini Bratislave so dobili te dni anonimno pismo, da ima tamošnji kolar Mihael Horvath svojo 17 letno hčer že dolgo zaprto v majhni sobici. Ker je Horvath povsod okoli pripovedoval, da se je hči odpeljala v Ameriko, so postali orožniki pozorni na to stvar in so jo začeli preiskovati. Orožniki so prišli k Horvathu in prebrskali vso hišo, dekleta pa niso našli nikjer. Že so hoteli iti. ko so slišali od nekje komaj slišno kašljanje. Odstranili so vse ovire, ki so bile napoti in prišli do majhnih vrat, ki so vodile v temno sobico. Ko so orožniki vdrli vanjo, se jim je nudil grozen pogled. Na popolnoma gnili slami je ležalo nekaj, kar je spominjalo na človeško postavo. Bila je Horvathova hči. Dekle je bilo popolnoma golo. Telo je imelo nešteto ran, iz katerih se je cedil smrdeč gnoj. V sobici je bil tak smrad, da 'so se orožniki skoraj onesvestili. Sele ko so odprli okence, da je prišlo v celico nekaj svetlobe in svežega zraka, so videli, da izvira j mnogo ran od udarcev. Revico so hitro prenesli v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je dekle že več let bolno za kostno jetiko in da ne bo okrevalo. Nečloveški oče je iz doslej še nepojasnjenega vzroka zaprl lastnega bolnega otroka v celico, da bi se ga iznebil. Vsak dan ga je pretepaval in mu prizadejal grozne rane. ki so se vsled nesnage vnele. Horvath se je izgovarjal, da nima denarja za zdravniško oskrbo in da ni hotel nihče zastonj prevzeti dekleta v oskrbo. Na vprašanje, zakaj je otroka pretepaval, ni hotel dati odgovora. Seveda so orožniki zaprli nečloveškega očeta, ki se bo mora! zagovarjati pred sodiščem za svoj strašni čin. X Novi požigi v Berlina. Požigi, ki se že več tednov pojavljajo v vzhodnem delu Ber lina, so se v sredo ponovili po kratkem pre« sledku. Tokrat je izbruhnil požar na zapa« du mesta v \Vilmersdorfu, kjer je začelo goreti v podstrešju. Požarna bramba je ugo tovila, da so bila železna vrata v podstreš« je vlomljena in da je bil za njimi podtak« njen ogenj. Od zločincev manjka še vsaka sled. Značilno jc, da je v dragi hiši v istem delu mesta bila te dni preprečena katastre« fa le vsled poostrene pazljivosti stanoval« cev samih. Tam so našli, da je bilo pod« strešje vse polito s petrolejem in bencinom. Vse kaže, da je zlikovce nekdo motil pri delu. X Predor med Evropo in Afriko. Trgov« ska zbornica za južno Francijo je sklenila, da je treba vzeti načrt predora med Gibral« tarjem na skrajni točki južne Španije in se« verno Afriko odločno v pretres in resneje kot doslej zainteresirati za stvar pristojna oblastva. Potom gibraltarskega predora naj bi se ustvarila neposredna zveza med Fran« cijo in njenimi kolonijami. Dolžino predora cenijo na 20 do 24 milj. Največja globina tunela ne sme biti četrt milje pod morsko glad ..o. - Tragičen konec trgovca z dekleti vidite v filmu »Bestija iz St. Silosa«. Danes v kinu «Dvor» Kino Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Črno proročanstvo zvezd (filmski igrokai v 6 dejanjih. V gl. vlogah Marija Mindzenti in Jack Mylong). — Nibelungi (I del). — Pariška apašin.ia (v 6 dejanih; v gl. vlogi Gloria Swanson).— Rdeča tilija (Ramen Navarro). — Navigator (Buster Keaton). — Potovanje okrog sveta. V BEORGADU: Klinika lju' I zrn (francoski film z Ivanom Možuhinom in Natalijo Lisenko). — Pat in Patachon na rivijeri. — Certrta božja zapoved (drama iz sodobnega življenja; v glavni vlogi Percy Martrnnt) V GRADCU: Nemi tožitelj (detektivski film v 6 de-j&nijh; v glavnih vlogah pes Lux). — Fian-drijski otrok (7 dej.; Jackie Coogan). — Bela tišina (Kar>etan Scotta smrtna vožnja na južni tečaj). — Argentinska ljubav (nravstvena drama z Bebč Daniels v glavni vlogi. Paramonurit-film). — Moderni mušketir (komedija v 4 aktih; Douglas Fairbanks). — Zakaj se moški ženijo (nravstvena drama v 6 aktih. V glavnih vlogah Agnes Ayres in Raymond Hatton. Paramount-fllm) — Beriljski diadem (angleška filmska detektivska komedija). NA DUNAJU: Dva vagabumda v Pratru (v glavnih vlogah Pat in Patachon). — Pohlepne moške roke (drama v 7 dejanjih; v glavni vlogi Gloria Swamson. Paramount-film). — Carica (Paramount-film po drami Ludviga Biroja in MelbioTja Lengyela; v glavnih vlogah Pola Negri in Rod la Rocque. Režija Ernst Lubitsch). — Noč v infernu (po Dante ju; Fox-film). — Mirozov (slika iz življenja v 7 aktih: Bernhaid Goetzke in Claire Lotte). — Ljubim te! (Življenjska slika v 6 dejanjih; v glavnih vlogah Liane Haid in Alfonz Fryland). V PARIZU: Šarmantni princ (Jaque Catelaine, Natalija Kovanko in Claude France). — Navigator (Buster Keaton). — Viljem Teli. — Zabra-njeni paradiž (v glavnih vlogah Pola Negri in Adolphe Menju). — Maciste kot kralj železa. — Mala Annie (Mary Pickford). — Lov za zlatom (v glavni vlogi Charlie Cha-pHn). — Siegfredtova smrt (Nibelimgi, I. del). — Kraljlčne solze ( vlogi kraljice Gloria Swawson; Paramount fflm). — Madame sans gene (Gloria S\vanson; Paramount-film). Novi filmi Edina žena. Drama v 6 dejanjih. Tvor niča FJrst National. Ne\vyork. — Film prikazuje zgodbo žene, ki se poroči z neljub-l.ienim pijancem, da reši svojega očeta pred sramoto. Bodoči tast je mnenja, da je ona edina žena. kj bi bila zmožna rešiti njegovega sina pred propastjo. Odtod naslov filma. Potek dejanja di seveda tastu prav. Niegov sin se poboJjSa in — česar ai sprva nihče pričakoval — med obema zakoncema se vname ljubezen. Torej »happy end«. _ Fabula je v filmu prikazana vrlo realistično. Fflm krasijo poleg tega lepi naravni posnetki, izmed katerih vel'a posebej omeniti vihar na morju. V tem so, kakor znano, Američani nenadkrfljivi. Glavno vlogo igra NoTma Tafmadge. N-eno ime je za kakovost filma najboljša reklama. V močvirju našega stoletja. Nravstveni film v 7 dejanjih. Univerzal-film, Newyork. — Film kafe na eni strani veselo in razigrano življenje imoviiih krogov New-yorka, na drugj strani pa pogubni vpliv alko hola, ki zavaja taiste ljudi v najdivjejše ekscese, dokler ne pade na njih ne samo družinsko življenje, marveč celo njih materialno blagostanje. Tendenca filma je jasna, ven dar pa ni povsem posrečena. Zakaj fflm absolutno ne more opravičiti prohfbiciie. V ostalem pa je treba povdariti dobro režijo kakor tudi dovršeno fgro vseh igralcev, zlasti predstavnic ženskih vlog. Drama ljubezni „Madona s ceste" Film Super-produkcije. — Od torka naprej v kinu «Ideal» Menda so ravno hrupno ploskali, tedaj je prilil kavi strupa in se prav potihoma splazil na ono stran. Neznansko ogorčen je bil natakar! Tudi o onem bom povedal, ki sem bil sam priča. To ni bilo pri nas zunaj, ampak v nekem loka!u; v notraniem mestu in še tiste čase. "ko sem rad hodil naokoli. Lepe žene so bile tam. trudne roke. V rahlih valih je pljuskala godba, usihala _ob težkih, žametnih zastorih. Gospod ob kaminu pozabi cigareto, strmi v zrak. Nekdo dvijme ča<-—-'c. ga odloži. Nihče ne čita več. vse že vejo. Iznenada je počil strel, razcefral zrak v cunje. Zaposleni, prehitevajoči se koraki. Telefon. Možje z rdečimi čepicami, zdravnik. Hvala Bogu. ni nevarno! Krogla ie samo oškrnila kost, šok. Tedaj sein videl starca z glistasto roko. ki mu je preje prvi močil glavo. Ko je izjavil zdravnik, da bodo samomorilca rešili, so se mu sprostile prsi in usta mu ie spreletel — zloben, satanski nasmeh. Vse to bom povedal. Ali mogoče — mogoče tudi ne bom. Cemu — Za vrati je vstal šum. zganila so se krila. Preoblači se. To vzgibavanje oblačil me vznemirja, misliti moram na njeno nagoto. Zdraženi osi se vspnejo ob meni, udam se hotnim slikam. Visoka je. zravnan stas mora imeti, rečeni in zapiram oči. da jo boljše vidim. Danes ne bom mog^l delati več. Potujem. Od okna do peči in od peči zopet do okna. * V postelji sedim in si skušam predstaviti. kako bo. kadar me ne bo več. Svojo sobo gledam, kako živi naprej in se plazijo ob 9tenah sence, čeprav nisem več prisoten v nji. Danes dolgo ne vstane. Včeraj je bila zunaj in nisem čul. kdaj ie prišla ponoči domov. Kaj če sploh ne vstane in ne bo več glasov? Zazeblo me je. Kakor jo sovražim, sem se tako navadil njene bližine. da mi je ta misel neznosna. Nalašč korakam hrupno po sobi in premikam stole, da jo predramim. Zganila se je; preokrenila se je v postelji in zasmejala. Rdeča je bila in sedaj se smeje, da sem se tako nerodno izdal. Sram me je. Sedaj misli, da sem zaljubljen. Ne zmenim se več zanjo. Izredno dolgo se oblači. Naibrže bo šla zopet ven. Zadnje čase hodi mnogo ven. Poslušam vzgibanje oblačil in sem ža- losten. Mogoče čuti mojo žalost in ostane doma. Ravnatelja pričakujeta, zato se oblači tako skrbno. Prišel bo na obed. Kam nai ga posadita, se menita. Prišel bo zopet in njegov hrupni glas bo med nio in menoj. Odtrnil sem raz stene pajčevino in jo razpel med prsti. * Že zopet je tukaj. Vsak dan prihaja. Na 7.^'i sedi poleg nje in z mesnatimi rokami razsipava svoj hrupni glas. On vidi n.ien obraz, obliko njenih nog ima pred seboi. * Danes sem se vendar že iznebil uža-l.ienosti ter naše! zopet stari mir. Zunaj je solnce. sklaniam se čez okno in pravim: ubog: samotar! Kako smešno je. da zahtevamo takoj vsako ženo zase. ki se pojavi v naši bližini! Uvidel sem. kako nespametno .ie. da prežim na vsako njeno kretnjo in trepetam za vsak korak, ko vendar vem, da je imela že druge. Lepo je; praznični so ljudje in skoraj bi me veselilo stopiti med nje. Čudim se, da Hane ni pri oknu. Prvič se spomnim, da premotrim pročelje hiše in opazim, d?, poleg mene ni nobenega okna. Zbegam se: njena soba nima okna! V takem prostoru vendar ni mogoče stanovati ! Tudi se domislim, da še nikdar nisem vpraša! gospodinje, kdo stanuje poleg mene. Zakai nisem storil tega? S silo preženem misli in motr ljudi na ulici Žene gledam. Včasih sem tudi iaz hodil tako po ulici z Marijo. Lijo. Vano. Lijo sem moral vedno čakati po pol. tričetrt ure. Varala me je z nekim starcem. Vana — nisem se razburjal. Razumem vse. Lepo je. če človek vse razume in more odpustiti, ali pusto je tako brez vsake iluzije. Kakor bi umrl. je človek. Premišljam, če bi šel ven. Dolgčas mi je nei.Jco. * Ne vzdržim več. Samo njega čaka. Potrkal bom. Potrkal bom in jo prosil, nai ne čaka samo njega. Tako lepo mirno smo živeli, sedaj pa je prišel on in se zarini! med nas s svojim bučnim glasom. Kako ga le more imeti rada! Ves mesnat je in željan, ona Pa trudna, zamišljena. Ali je spregovorila, ali sem čul njeno misel? Rekla je: — Zaradi tebe! — Zmota mora biti, halucinacija. Še nik- dar ni spregovorila z menoj besede. In kai naj pomeni to: «radi tebe?» Nezmi-sel je. Ali sedaj — zopet. Popolnoma ra zbč-no: — Zaradi tebe! — Skuša! jo bom vprašati: — Radi — Ne upam se. Kaj če ne odgovori in se mi odpro oči. da je vse — Opogumim se: — Radi mene. Hana? — Zasmeiala se je, z vsem prešernim glasom zasmejala. Norčuje se. zasmehuje me. Ne. prevara ie bila, blaznost. Kaj sploh ve ona o meni! Kako more vedeti, da io imam rad! Ali so sploh glasovi? Sedaj se natančno spominjam, da jih v začetku ni bilo, ko sem se nastanil tu. šele pozneje so se pojavili. In mnogo tišji so bili preje. šele zadnje čase so postali tako razločni. Mogoče — mogoče — Kaj, če bi se prepriča!, če bi se vprl ob vrata? Toda potem — če jih ni — če — B^jim se vedeti. * Tukaj ie in — da. poliublia jo. Nič je ni sram. v vsei moji prisotnosti se dovoli poljubavati. Zmotil sem se v njej: Marija. Lija, Vana. Sedaj — zganila sta se. skočila sta Kraljestvo mode 0 raglanih in plaščih Raglan je del garderobe za slabo vreme. Najmodernejši in tudi najbolj trpežni so volneni raglani. Cdede na barvo je treba priznati, da raglan ne liubi veselih barv. Najboljša je nevtralna barva. ki odgovarja nekako vremenu. V Parizu in drugih večjih mestih, kier dajejo modi ton. prevladujejo damski ra-glani iz švedske kože. in sicer sivi. rjavi, sivkasto-zeleni. na tudi temno-mo-dri. Slednji so osobito lepi. Kroj ragla-na ie težko opisati, ker moda v tem pogledu nima strogih predpisov. Kroj se ravna Po času, okolici, telesni strukturi in drugih zunanjih činiteliih. Pač pa mora imeti raglan velike žepe. da dami nb deževnem vremenu ni treba nositi ročne torbice. Raglan se nosi navadno čez obleko. Dolg je kakor krilo in ne trni. da bi ga dama nosila tudi pri športnih prireditvah. Je pač samo za dež in meglo, ki ie nam tudi letos ne bo primanjkovalo. Raglan je sicer drag. zato na traia vse življenie in tn- i enkratnega zneska ni škoda, čeprav je precej visok. Lepi in praktični so raglani iz raznih vrst im-pregniranega blaga, ki se čez noč posuši tako, da je zjutrai raglan zopet nov. Opozariamo pa čitateljice. da ne zame-njaio raglana z dežnim plaščem. Pred dežnim plaščem ima raglan veliko prednost. Zelo važno mesto zavzema v damski gardennbi plašč. Dama brez elegantnega plašča sploh ne more biti elegantna. Letošnja moda ne protestira, če nosijo dame moške plašče. Nasprotno, taki plašči so celo najmodernejši. Med naj-elegantne.iše damske plašče spada mehki. lahki volneni plašč z «dragoncem». Tak plašč je izbomo diTpolmlo damske garderobe. Ima namreč velike žepe. v katerih lahko nosi dama vse promenad-ne potrebščine aH nakupljene reči, nos! se pri vsaki priliki, bodisi na sprehodu, v posetih ali na potovanju in ima sploh to prednost, da mu moda ne preti z neprestanimi izpremembami. Traja lahko leta in leta. Letos so se pojavili tudi plašči s kožuhovrno na ovratniku, rokavih in spodnjem robu. S kožuhovino je pa stvar ta. da ni neobhodno potrebna in da io lahko mirne duše prepustimo bogatim slojem in onim srečnim Evinim hčeram, ki žive tam. kjer je te robe v izobilju. V Rusiji so si dame pač lahko privoščile plašče iz celotne kožuhovine. saj v sibirskih pragozdovih kar mrgoli divjačine. Pri nas je dobra kožuhovina tabo draga, da si jo večina čitateljic ne more nabaviti. Dami, ki rada zahaja v družbo, zadostuje dober angleški plašč, če si je znala izbrati primerno barvo. Ce Pa hodi dama pogosto v družbo, na plese, v gledališče ali '.ia koncerte, mora imeti poleg angleškega še poseben plašč. Najboljše blago za take posebne plašče je črno sukno ali pa temno-rjavi manehe-str. Barvani plašči iz sivega, zelenega itd. blaga se sploh ne nosijo več. ker so preveč malomeščanski. Blago za plašč je aH angleško ali gabardfn. V prvem slučaiu je plašč samo za promenado in sprehode, v drugem pa boli za večerne prireditve in družabne posete. Za vse slučaje, kier se mora dama pokazati, da ima dober okus in zmisel za eleganco. so pa plašči iz črnega sukna in man-chestra. V takem plašču je dama vedno lepša kot v resnici. Kar se tiče kroja, je lahko raven in gladek, ali Pa spodaj širok. Zvonasti plašči so letos najmodernejši. Toda z zvonastimi kroji imamo žal zelo slabe izkušnje. Moderni so samo eno sezono in ne pomenijo nič drugega. nego da je moda na razpotju in da išče nove oblike. Pred vsako novo modo se pojavijo zvonaste oblike, ki kmalu zopet izginejo. Zvonasti plaSč je pa zelo težko prenarediti. Zato svarimo Čitateliice pred to novotarijo. dasi je letos zelo moderna. Kdor ima kaj pod palcem, si ga lahko privošči, kdor pa računa, da bo moral nositi plašč več let, naj se nikar ne da zapeljati. Kožuhovine ni treba mnogo ali pa sploh nič. Tudi v tem slučaju morajo biti dame zelo previdne. Dobra kožuhovina ie draga, zato ni vsem dostopna. Nositi plašč s slabo, ceneno kožuhovino je Pa skrajno neokusno. Modernega plašča nikar ne kupujte, če ne kupite vse- ga, kar spada k njemu. Spadajo pa k modernemu plašču v prvi vrsti lepi črni čevlji, nikakor pa ne rjavi. Nogavice ne smejo biti preveč svetle. Croe svilene nogavice so vedno lepe. Klobuk ne sme biti konglomerat raznih trakov in rož. K modernemu plašču spada enostaven klobuk. Letos so zelo moderni žametasti klobuki, ki imajo to prednost, da so trpežni in da jih lahko spravimo za poznejše čase, če si moda prihodnje leto izmisli kai drugega Exce!la' |e najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit. — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- Pull-over v zimski garderobi Pull-over ie najfinejši svitr in neobhodni del zimske garderobe. Vedio in povsod se prilega, na sprehodu, na krajših izletih v mestno okolico, za šolo. skratka zima ga ne more pogrešati. Pred dvema letoma smo nosili jumper-je, lani spredaj zapete telovnike. Poenostavljena in praktična oblika takega telovnika je pull-over. To je povsem gladki svitr, ki se oblači čez glavo, nima ne žepov, ne ovratnika. Izrezek je vedno zelo majhen, špičast in brez ovratnika, rokavi ohlapni, manšete ozke. Pull-over ie ves iz volne. Nikakor pa ne sme biti svilen. Pull-overa pa nima smisla kupiti, če ne kupimo vsega, kar spada k niemu. !n ker spadajo k njemu samo praktične in fine stvari, ie pull-over precej drag šport. Ponavlja se vsako leto ista pesem: draga stvar ie fineiša in trpežnejša nego cenena, z druge strani pa tudi cenejša, ker traja leta in leta. ker nikoli ne izgubi svoje &&Ižigfe' •'? iSM:'.^,;. - eieša,.-.. j. auu*es U.ai..-u Pasje razstave v Richmondu se je udeležila med drugimi tudi posestnica štirih velikih dalmatinskih psov, katere obleka se ie docela skladala z njihovo barvo vrednosti in elegance tako, da so tre-totno izdatki za obleko sicer večji, toda končni rezultat! Za vsako drugo stvar pa mora imeti človek mnogo denarja, kar je v naših razmerah redek slučaj. Pod pull-over spada dobra športna bluza, ki ni v damski konfekciji nič drugega nego po meri narejena moška srajca. Nikakor Pa ne spadajo pod pull-over razne čipke, gumbi, ovratnik itd. Glavno je dobra moška srajca ii poštena moška kravata. So pa ženski obrazi, ki jim kravata ne pristoja. Taki obrazi so celo v večini. Take dame si lahko pomagajo na ta način, da nadomeste stoječi moški ovratnik z nizkim ležečim. Najlepše in tudi najmodernejše blago za tako bluzo je belo. neke vrste angleški batist, ki ga vidimo pogosto pri moških sraicah. Če pa tega ni. ie dober tudi oksford ali batistovo platno. Barvani zefirji so modemi za letno ali pomladno sezono, za zimo pa ne. Vendar je pa dobro imeti vsai eno tako bluzo, ker pride prav za izlete. K taki bluzi spada krilo ?z angleškega blaga. Pravo angleško blago ie najlepše in najtrpež.nejše. Krilo iz angleškega blaga se da narediti tako. da ie moderno in praktično. Ni pa treba, da bi imelo ob straneh gumbe ali trakove v obliki ozkih pasov. K takemu krilu spadajo seveda pošteni čevlji. Eno is torej zvezano z drugim. Pošteni čevlji nimajo visokih pet kar velja tudi za lepe in moderne čevlje. Čevlji tudi ne smejo biti špičasti, pa tudi ne preveč topi. Imeti morajo .naravno obliko noge. Pete moralo biti torej nizke ln široke tako. da noga pri hoji ne trpi. Tudi če je krilo rjavo, morajo biti čevlji rmeni ali tem-nosivi. To pa še ni vse. kar zahteva pull-over. Oblika klobuka je zelo enostavna. Vsi okraski odpadejo. Nosi se samo trak. Najboljši je mehki klobuk, ki ga lahko poljubno oblikujemo. Glede barve pull-over ni tako strog. Lahko .ie siv, rjav. rjavkasto-moder ali pa sivkasto-zelen. Obleka za five o ciock tea Dolgo so se borili gladki vzorci z vsemi strujami mode. ki so obetale široka krila in široke klobuke, dolgo je trajal boj med. pridobitvami zadnjih dveh let in tendenco, ki ji pravijo Francozi »gen-re flou«, Nemci pa »die bewegtere Mo-delinie«, toda nazadnje je vendarle zmagala ta tendenca in jesenska moda se nam obeta v znamenju širokega krila. Pri popoldanskih oblekah, kompletih in jesenskih plaščih se ta sprememba na prvi pogled niti ne opazk pač pa pride do popolne veljave pri večernih oblekah ali toaletah, namenjenih za čajanke. Novo modo še najlažje prenašajo žametaste obleke, ki so sploh zelo potrpežljive. Kljub vsemu vzdihovanju in strahu se oko tem novotarijam kmalu privadi in nekatere dame so celo prepričane, da njihova lepota s tem samo pridobi. Novost ie. da se delajo vsi ti okraski na širokih krilih iz blaga, ki se po barvi razlikuje od obleke in tako nastanejo cele barvne simfonije. Mislimo si obleko iz vijoličastega krepuešina s telovnikom, kj ima inkru-strirano široko vložko iz beneških čipk, krilo pa okrašeno s štirimi »mahedralic. kakor bi po pravici imenovali priveske širokih kril. Na levi strani so ta ma-hedrala nekoliko privzdignjena in pripeta s krasno krizantemo. Rože iz svile in mušelina so običajno dopolnilo novih vzorcev, namenjenih za fine o clock ali večerne posete. Poleg tega so obleke pogosto okrašene z motivi iz čipk. V celoti napravijo take obleke zelo prijeten vtis, ker so v tendenci, ki sili čedalje bolj narazen, precej skromne, čim Pa prekoračijo meje dopustnosti in okusa, jih bo treba zapoditi nazaj, od koder so prišle. Nogavice diktira moda v barvi obleke, vendar je pa navdušenje za »zagorele« nogavice tako veliko, da. se jim dame ne morejo odreči niti pri čajankah in družabnih večerih. Čeveljčki iz srebrnega ali zlatega brokata z visokimi petami imajo često zaponke iz ponarejenih briljantov. Rokavice morajo biti kratke. Dolge, do komolca segajoče rokavice, ki se zapnejo z dolgo vrsto drobnih gumbov, so r»a še vedno moderne in od njih se bodo zlasti težko ločile dame. ki bi še vedno rade da-lale družbi ton. _ Le bijon de Pariš pride v Ljubljano Žena ki hoče izzvati dobro kritiko! To je v kopališču, kjer žena poleg svoje mičnosti in čara ima še lepo belo in gladko kožo brei vsakih nepotrebnih dlak. Zatorej ne poslužujte se britve ki razdraži kožo tn povzroča mosole, ali raznih tekočih odpravnik sredstev katerih uporaba je več ali manj komplicirana in zapušča pogostoma rudečico. Zatorej negujoče dame, najbolj zapeljiva bode za Vas vendar krema TAKI. Uporablja se iz tube tn odstrani v 5 minutah vse dlake ki so toliko neprijetne. 7 A KI se ne posuši in uniči dlako do korenine ter zapusti mehko kožo. Zatorej še danes poizkusite 'IAKt, kajti v slučaju neuspeha se Vam vrne denar. Zahtevajte TAK! (patentirano v Franciji) ki se dobi vsepovsod. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo MIR1Č t KOMP., BEOGRAD, Kralja Milana 44. Telefon 18-69- Poglej, poglej si našo Mico, kako ti ona prati zna, napravi si kar veselico, -r-operc vse, kar se ji da. Kadar ima »GAZELA* milo, ti pere rada noč in dan, očisti vsako ti perilo, njen trud nikdar ti ni zaman. narazen. Stara se je morala vzdramiti. Da. zbudila se je. Dvignila je roko. senca štrlečih prstov je šla skozi špranjo vrat. Oddahnil sem se. * Samo njej živim in drgetam, kdai pride on. V kotu postelje sedim in mislim. 6 Ljubkujeta se. čisto prižet je k njej. Toplota njenih udov ga ovija. Sedaj — natanko sem razločil — potegnila ga je nase — — Hana, — je zahripel. — mati! — Vlačugarsko se je zasmejala: — Naj vidi! Ali te je sram? — Ob vratih klečim — — Hana. nehajte! — Krik: — Sai ie mrtva, že zdavnaj je mrtva, samo dela se. da živi! — Tišina, potem — šumenje kril — hro- penje — Vprl sem pleča, vsekal s pestjo, s treskom so odletela vrata — pred menoj — temno, prazno podstrešje. • Vem. Tu sedim in strmim v votlino vrat Pamfletist Paul louis Courier Umrl je 20. septembra 1825. in smo torej ta teden — opustili obhajati stoletnico njegove smrti. Umrl je pa vsled atentata, ki ga je nanj izvršil neznanec, ki ni nikdar prišel pred sodišče. Ofici-alna Francija si je namreč oddahnila, ko je poči!a v Veretzu usodna puška, — kajti Paul Louis je bil hudoben, grd strašen pamfletist... Stoletnic in drugih obletnic je letos pravzaprav nespodobno mnogo. Nie-derle ima 60 let, H. St. Chamberlain 70, Tomislav 1000. dekabristi 100, Gapor. 20, vmes ie pa manjših obletnic še vse črno. Izgleda, da je včasih živelo dokaj več »velikih mož.« kakršnih danes več nimamo. Leta 2025 najbrže ne bodo imeli prav mnogo spominskih obletnic več. kakor jih imamo danes, — razven če se še požurimo in si še priborimo slavo fn nesmrtnost šolskih knjig. Paul Louis Courier ni slavljenec ljudske in sploh nobene šole. Ko pa je «Ec-lair» pred 7 meseci stavil občinstvu vprašanje, kdo naj bi posta! patron no-vinarjev, — papež je turistom dal Bernarda iz Mentona. zobarii imajo radi sveto Apolonijo, zavarovalnice svetega Florijana, advokati, hm. koga imaio že advokati? Njihovi civilni in kazenski klienti imajo svetega Merkurja, na advokate se pa res ne spomnim. Morda ga sploh limaio. nepridipravi. In mi novinarji ga nimamo. Sveti Luka in sveti Janez sicer držita gosja peresa v roki, toda za novinarje nista. Preveč sta verjela. premalo pisala, in pa — avanzirala sta v šarže. Torej nič za nas. Pariški «Eclair» torej, in da se povrnem k svojemu godovniku. — je razpisal vprašanje. kdo bodi patron novinarjev. Bitka ie bila cela lepa volitev, plebiscit, in agitacija je bila huda. Kandidirala pa sta... Voltaire in Paul Louis Courier. Z malenkostno večino je zmaga! Voltaire, kajti končno ie bil le bolj znan tudi analfabetom. čeprav manj vreden kakor njegov protikandidat, in pa — vsi francoski klerikalci, konservativci in dostojanstveniki so glasovali za Voltaira pn>-ti Courierju- Bilo je skoro na las enako. kakor zadnjič v Ljubljani. Presneto hud je mora! biti precep, da so konservativci in dostojanstveniki glasovali za Voltairea, za man.iše zlo. Kajti pamfletist Courier da postane patron novinarjev? Ne daj bog! Konservativni ljudje se namreč povsod boje ostrega peresa, bolj ko hudič križa. Paul Louis Courier ie prvak klasič- nega žurnalizma, mojstrskega žurnaliz-ma v najvišjem m najlepšem pomenu besede in je osebnost, ki bi brez dvoma prej zaslužil, da postane naš patron. Bil je pa, da ponavljamo. »pamfletist*. Pozneje se je pričelo govoriti «žurna-list» in kdor je kaj boljšega, reče »publicista — v bistvu je pa to troje wio in isto. Pa ravno Courier je zaslovel zgolj kot pamfletist in samo to. Kajti »pamfleti«, kakor ie imenoval svoje spise. pamfleti so bili oblika njegovega žurnalizma in publicizma, njegovo torož-je. Bil je plemiškega rodu. večji posestnik na deželi. «šljivan>. samega sebe je imenoval «viničar.ia». Sedel je v bližini mesta Toursa, v francoski provinci torej. in od tod je vodi!, sam. borbo proti kolosu reakcije, zatelebanosti, konser-vatizma in klerikalizma. Njegovi pamfleti niso bili oklici na trpine, niti pozivi na upor. Bili so odprta pisma, članki, letaki, v izredno uljudni obliki, a' z izredno jedko vsebino, naslovljeni na voditelje reakcije, na ministre, škofe, snd-nike. državne pravdmke, generale, bankirje, plemstvo, učeniake in bonce akademije, na mandarine in prefekte... Montesquieuove »Lettres Persanes», Voltairova »pisma». da, mojstrovine so to, a Courierovi pamfleti so umetnine. Toliko iih je in takšni so bili ti namfleti v letih 1819 do 1825, da so vzbujali strah in trepet nove, slabotne in ošabne bur-bonske monarhije. V svojih pamfletih se jc pamfletist boril za idejo svobode in človečanstva, za socialni napredek, za liberalno državno idejo, proti avtokra-tizmu, samovolji. Proti zabitosti. liinav-ščini. zlobi, izkoriščanju. Pamflet je postal njegovo strašno orožje. L. 1816 je objavil Courier svoj prvi spis, peticijo na obe zbornici, potem je 3 leta molčal, in od 1819—25 je pošilja! svoja prsma-pamflete v svet, 6 let, in v teh šestih letih je postal slaven za nadaljnih sto let. Iz provincialricga gnezda, iz Toursa, pošilja »viničar Paul Louis Courier^ svoje pamflete. kakor nekaj let kasneje «šomašter Claude Ti!!ier» iz Clamezyja. Tudi Tillier je postal slaven, in Armund Carrel. ta trojica francoskih klasičnih novinarjev. Toda Tillier je bolj učenec, Courier jc pa bolj blizu svojemu mojstru. Blaise Pascalu in njegovim «Pro-vinciales.* Glavna ost obeh jc naperjena proti kleru, in oba govorita naravnost k masi. Prvi libel, peticija na obe zbornici, je napisana v dialektu kmetov iz Touraine, in iWjcija ie napisana, kakor da jo odpošiljajo prebivalci trga Lingnesa. Pričetek te zajebancije je postal slaven: «Messieurs, jc suis Touraa-, Pred 350 leti V spomin junaške smrti Herberta Turjaškega in tovarišev v bo- ju s Turki pri Budačkem dne 22. septembra 1575. V knjigi zgodovine slovenskega ljudstva bo 16. stoletje ostalo pač zaznamovano kot eno najbolj sijajnih poglavij. polno sočnosti in pestro zgnetenih dogodkov. Sai to ni bila samo doba prve gradbene delavnosti na moderni slovenski kulturi, ki so io razvijali Primož Trubar in niegovi vredni tovariši. Bila ie tn obenem doba hudega trpljenja pred krvoločnim Turkom in samo-goltnim graiščakom. doba našega he-rojstva in epike. Dolga je že vrsta let. ki nas loči od teda}. In vendar je turško ime z vso svojo strahotno vseb;no še danes vtisnjeno v tradicije našega ljudstva tako globoko, da ga nista mogla zabrisati niti čas niti velika svetovna voina. V svetovni voini je bil samo bolj aii mani širok Pas naše zemlje izpostavljen grozotam človekove bestijalnosti. V »turških časih« pa sta se prav vsa Hrvatska in vsa Slovenija skozi par sto let tresli pred vedno nevarnostio. da zdaizda* pridejo tolpe Turkov in pomorijo prav ves rod in uničijo in požgo vse težko pridobljeno njegovo imetje. Ob tej splošni nesigurnosti so polja fežal.a večiidel neobdelana, a obrt in trgovina sta zastali skorai popolnoma Posledice tega ie bib veliko oomanika-nie. neznosna draginja in kužne bolezni. Stalno vojno starne v deželi na .ie zahtevalo vedno večiih žrtev. Vse to in zraven še verske honiatije (reformacija) ie spravilo naše dež.le na rob propada In na tem robu se .ie moral slovenski in hrvatski kmet (Matiia Gubec 1573' boriti še s tujim graiščakom za temeljne pravice človeškega bitja in žitja. Pod silnimi pritiski turškega zavoie-vania ie bil obseg svobodne Hrvatske sredi 16. stoletja znatno skrčen, a še ti kraii so bili povečini opustošeni in ne-obljudeni. Ni torej čuda. če so se mali ostanki Hrvatske v svojih težkih nadlogah naslonili na svojega človeškega soseda in brata preko Kolpe in Sotle. Slovenske dežele so kmalu spozn^" veliko vrednost skupne, vzajemne obrambe na hrvatskih tleh. Kranjsko in Štajersko. Koroško in Goriško, vsi graiščaki in meščani teh dežel so se postavili na čelo velike akcije. Organizirali so vzdrževanie obmeinih trdnjavic. gradov in stražarnic. zbirali ln vodili vo.iščake iz vrst kmetskega ljudstva. jih oskrbovali z živežem in orožjem in se hrabro upirali napadom in vpadom Turkov. Višji poveljniki teh pograničnili čet So se rekrutirali iz vrst najboljšega plemstva slovenskih dežel. In kakor je Janez Ungnad (1493—1563). »mogočni hrast, ki se je krog njega ovijala mlada loža slovenskega slovstva«, v službi domovine opravljal poveljstvo na turški granici obenem z deželnim kapetan-stvom štajerskim, prav tako ie malo pozneje Herbart Anersperg v svoji Junaški osebi združeval odgovornosti polni časti na obeh straneh Kolpe. Njegovemu in njegovih komilitonov spominu naj bodo posvečene te-le vrstice. * i» * Herbart VIII. baron Anersperg ie bil fojen dne 15. junija !528. na Dunaju, kamor se mu je bil cče preselil I. 1511., ko mu je potres razdeli domači grad na Turjaku Šolo je obiskoval na Dunaju. in kot deček ie prišel na vladarski dvor v Cleve ob Renu, da se je po tedanjih šegah izuril in olikal v viteških spretnostih. Z 18. letom pride na Kranjsko in vstopi v kranjsko obrnemo stražo, ki ?e bila zbrana okoli Janeza Lenkoviča. Ta znani junak iz turških boiev je postal mlademu TuriaČanu vzgled, ki ga je skušal oosnerrati v vsakem ožim. In res ie mladi Herbart kmalu obrnil nase pozornost svojega poveljnika Dobil je naiorei poveljstvo nad 50. pozneje nad 100 možmi 1548. ie bi! povišan za ka-petana v Senju. 1557. pa za namestnika vrhovnega kapetana cele granice. Defenzivni sistem na meji pa je bil podietnemu Herbartu težka ovira. Izprosil si je dovolieme. da poišče Turka v niegovi Bosni in mu tako vzame veselje do večnih vpadov v hrvatske ii slovenske kraie. Neštetokrat ie blisko- vito pridirial s svojo četo v kraje se vemozahodne Bosne in kosil z mečem med Turki in jim delal silno škodo tako. da ie njegovo ime kmalu postalo strah sovražnikov, a njegovi mali četi vzpodbujevalno geslo. Veliki uspeh pri Novem, kjer je bil u.iel kar tri sandžakbege. mu je pomo gel. da je bil 1. 1566. imenovan za deželnega kapetana kranjskega, t. i. za namestnika vladarjevega v Ljubljani Tri leta pozneje ra postane poleg tega še vrhovni poveljnik na turški granici kot naslednik Janeza Lenkoviča. Kako so bile Herbartove zmožnosti in vrline na Kranjskem cenjene, se razvidi iz tega. da mu je dežela izprosila dovolieme. opravljati dve tako važni službi obenem. Toda prav zdaj. ko bi se bil mogel najlepše udeistvovati na bojnem polju, ga ie cesarski ukaz obsodil na — brezdelje. Ker je b:l namreč med cesarjem in sultanom sklenjen oficijelen mir. je cesar prepovedal vsako izzivanje -na meji. še boli pa napadanja. Vkljnb temu se življenje na granici n<" pomirilo. Da. stanje je postalo celo slabše, kakor ie bilo poprej. Ker našim ie bila dovo-liena !e gola obramba in ie vsled tega korajža Turkov le še bolj zrastla. Svetost dane besede je bila Turkom pač neznana stvar. Zato so napadali granico tako pogosto kakor nikdar prej. Herbart pri takih razmerah ni držal križem rok. Moško ie odbijal napade. Obenem pa si prizadeval izboljšati obrambno zmožnost poverjenih kraiev in v tem oziru i z vladarjem v Gradcu i s stanovi slovenskih dežel Tako :e I. 1575. sklical vladar vse sfovenske dežele v Bruck na Muri, da se skupno posvetujejo o tem perečem vprašanju. Zborovanja se je moral udeležiti tudi sam Herbart. ki Je svoio zadevo izvrstno. strokovniaško zagovarjal. Toda dolga odsotnost od granice mu je bila le v nesrečo. Zborovanje v Brucku se ie od avgusta zavleklo še v september, ko pride od granice vest. da so štirje begi, na čelu njim Ferhadbeg iz Banja-luke. s 7 topovi in več tisoč možmi na pohodu proti granici. Herbart se ie tako) spravil na pot. Spotoma se je bil ustavil malo na svojem domu in je razposlal po deželi zapoved. da pride konjenica čimprej Z3 njim. Četrti dan po svojem odhodu iz Brucka Pa je bil že na Kolni v gradu Pobrežju, kier je imel konje in bojno opremo. Od tu je dal tudi na obmejne častnike povelie nai bodo s četami čimprej zbrani okoli njega pri Budačkem. gradu, ki leži 13 km južno od današnjega Karlovca. Tako je bil napravil Herbart vse. kar je bilo v njegovih mo čeh. Vedel pa ie, da bodo težko prišle vse naročeoe čete na določeno mesto o nravem času. Drugo iutro se je s svojim sinom Volbenkom Fngelbertom in ostalim spremstvom odpotil s Pobrežia na granico. kamor ga ie vlekla dolžnost. Težke misli so ga obletavale na odgovornosti polnem potu. Ni se mogel ubraniti misli na žalostno usodo roiaka Janeza Kacijanaria (1538.). ki je bila še v svežem spomina. Saj kal stičnega je mogel Herbart pričakovati temprej, ker mu je kot protestanta bila sovražna vsa ka-marila v Gradcu in ga ie tudi obsipala s krivičnimi obrekovanji. Na drugi stran pa mu je siiala pred očmi iunaška smrt prijatelia Nikole Zriniskega (1566) ka koT svetla zvezda orijentaciie v temni noči. Svest si svoie momentane nemoči in sigurnega neuspeha, ie torej obračunal s svoiim živl»eniem. Ves potrt in žalosten se le ustavil blizu Btidačkega na reki Podonji v želinem Pričakovani kranicVh VonienJ. kov. Imel ie namreč knmai 1000 mož z graničarsko voisko pod Ivanom Vo;ko vicem vred. Dal ie razpeti šotore in razpostavil po bližniih v;š'nah opazovalce. Ker ie bilo ta večer vse tiho. ie legel k počifkn Vendar se ni mogH od-počiti. Vsa skrb za grameo in deželo, ki sta mu težil' iunaška nle^a. 'n misel na nezadostno št°vi'o vo;ščakov mn nista dali spati. Dvignil se ie še pred zoro. zbudil svoje liudi in jim velel osedlati konie. Herbartova čmečnost se ie kmalu izkazal. da ie bila na mestu. Ferhadbeg ie namreč no vohun:b zvedel, da se je Herbart utabnri! nri BrdačVem. In oklenil ga nemudoma napasti še predno b' se zbral- vse krščanske čete. Izbral si ie v ta namen noč v unaniu. da bo zasadi Herbarta v soaniu. In ko ie ta de val nase viteško ooremo. nade že stre' v znamenie.. da le Turek blizn. Herbart skoči v sedlo. Krmi oa ie proti navad1 nosfal nemiren in plah. kakor da sluti bližnlo nesrečo. Tudi koni Vo'beuka se '"e začel tresti. Vse to ie spravilo mladega Herbartovega sina 'z ravnote?'a Oče pa ie zoret potolažil in os^l niega kakor vse ostalo soramstvo Šti ri Hrvate, ki iim ie bil krai znan. pošlle ogledovat teren. Sam pa gre z malim oddelkom proti straži, od koder je bil odmeval strel. V tem trenutku so bili prvi Tnrki že ored niim Herbart iih nanade v nadi da bodo ostali njegovi ljudie prišli za niim. Trikrat iih požene v beg in na nravi med niimi grdo zmešniavo. iz daJiave s puško, iz bližine z mečem in sulico. Medtem na ie glavna turška sila že pobila raznostavlieno stražo ln prihitela na pomoč. Prvi trenutek so Turki obstali kakor okameneli, ko so zapazili junaškega Herbarta v srditem boju. Potem pa so med divjim vriščem ofoolili niega in niegovo malo peščico. Herbart stoji trdno na svoiem mestu in daje udarec za udarcem okrog sebe. V trdem boju. ki je stal žfvljenie mnogih Turkov, je izgubil konja izpod sedla. In ko so ga že hoteli zajeti in živega pripeljati Dred Ferhadbega. tedaj pa mu je neki Turek zavratno odsekal glavo Večina Herbartovih tovarišev iz Kraniske je tudi padla v tem boju. med njimi tudi Friderik baron Weixelberg Iz Višnje gore, kane ta n strelcev. Samo štirje so srečno ušli smrti oziroma ujetništvu in prinesli žalostno novico v Po-brež'e. Tndi graničarska vojska, ki je potem prihitela, da bi obkoljenemu Her bartu pomacala. ie bila potolčena. Mnogo njih ie padlo, še več je bilo zaletih, med njimi tudi 100 Srbov iz Zumber-ka. Težko ranjen in ujet je bil tudi mladi Herbartov sin Volbenk. dalie ple miči Ivan Vojkovič. Baltazar Gušič, Tomaž Čadež. Krištof Burgstail in drugi Po končanem boju so Turki vse padle krisriane slekli in tudi niim posekali glave. Potem 8o se razšli na vse strani Hrvatske in Slovenske in med drugim zavzeli in požgali Metliko. Herbartovo glavo m glavo Friderika Weixe1berga Pa si je dal Ferhadbeg zmagoslavno nositi pred seboj, koder ie hodil. V sledeči noči. ko je bilo bojišče prazno sovražnika, so preostali pokopali padle junake na mestu, trupli Herbarta in Friderika pa spravili do Pobrežia v Beli Kraiinl. Friderika so pokopali v Črnomlja Herbartovo truplo Pa odpeljali Proti Ljubljani. Žalostna vest se ie hitno raznesla preko vse dežele. In dne 25. septembra so številno zbrani deželni stanovi, žalno odeti, sprejeli pri Pisanih vratih na koncu Florjanske ulice truplo Ijubl-enega deželnega kapetana. Deset izbranih mož iz plemstva ie rakev dv*gnilo in med špalirjem žaluiočega ljudstva zaneslo v protestantsko cerkev v Špital-ski (Stritarievi) ulici Tu ie ležalo trup- lo na mrtvaškem odru. dokler ni bila odkupljena tudi odsekana glava Herbar-tova. Janez Anersperg s Šumperka je poslal dva hrvatska plemiča do Ferhadbega v Banialuko. Prosil ga je v imenu žalujoče matere in vdove, da bi z ujetim Volbenkom blago ravnal in vrnil glavo Herbartovo. Ferhad ie glavi Herbarta in Friderika proti visoki odkupnini vrnil, vendar ne vso. ampak samo golo. skalpl rano lobanio brez kože. In ko je^orispela v Ljubljano še glava, se ie vršil žaloben pokoo v rakev v cerkvi. Tedanji sunerintendent. t. i. protestantski štet za Kranisko. Krištof Soin-dler. imel pri tem ganliiv nagroben govor. O lepem marmornatem spomeniku, ki je s Herbartovo podobo stal v cerkvi in ga ie Valvazor še občudoval, pa ni danes nobenega sledu. V nadi. da mu ta zmaga pomore do oovišania. je dal Ferhadbeg koži z glav Herbarta in Friderika sneti, ju napolniti s slamo in poslati z drugimi rrofeiami in uietniki v Carigrad. In dne 9. oktobra 1575 je bilo avstrijskemu poslaniku Davidu Ungnadu. sinu omenienega Janeza. usojeno iz svoje noslaniške hiše gledati svoje uiete ro>'ake v triumfa'nem snrevodu po carigraiskih ulicah. Očividec iz Ungnadove. okolice ga je tako opisal: Najprej je jezdilo neka! močnih Turkov z granice v rdečih kapah z dolgimi šopi. eden na čelu. Za niimi sta dva nosila dve zastavi. Potem sta nosila dva na kolih nataknieni glavi (koži). Ena ie bila dobrega deželnega kapetana Herbarta Auersperga. š;rokega milega obraza z rdečkasto in sivkasto brado in napol sivimi porezanimi lasmi, kar se Ji dalo dobro razpoznati: zdi se. da ie pod obraz dobil rano. Drusra glava Friderika Weixelberga. poštenega iimaka, je bila brez brade in dolgega obraza. Onadva Turka, ki sta bila glavi odsekala sta iu tudi nosila: bila sta visoko odlikovana in mastno nagraiena. Za niima so vihrale štiri zastave. Potem je stopa! ujet kapetan brez orožja, v ogrskem klobučku in hrvatskih čižmah; bil ie Lovro Petričevič iz Zumberka. Za njim dva ujeta trobentača in en piskač in preko dvajset nietni! V>v, ukovanih krog vratu v železno verigo, mladi, močni možje. In skoraj zadnji je stopal mladi kranjski plemič Burgstail. širokih rokavov, v irhastih hlačah, z zelenim in modrim peresom za klobukom. Vse te so včeraj ob treh popoldne med pi-skaniem in bobnanjem vodili mimo nas k paši in nazai in danes zjutraj ob 8. uri zopet v istem redu. včeraj dvakrat, danes enkrat sem in tja in mimo nas v sultanov divan in temu vsa razkazali. In ko je včerai Burgstail stopal dvakrat mimo naše hiše. je vselej pogledai za mojim dobrim gospodom Ungnandom, a nič spregovoril. Danes pa, ko so jih v tretje vodili mimo, ie zaklical za nami: »Prosim Vas, gospodje, nikar me ne pozabite!« Nato so jih spravili v sultanove zapore. Ungnad si je res na vso moč prizadeval za ujetnike in jim lajšal trpljenje. Z obeh junaških glav odrti koži so odkupili najprej za težko vsoto denarja. V cipresni omaric?, obdani in napolnjeni s cipresnimi ostrnžki. ležita še dandanes v gradu na Turjaku na ogled in v spomin na težke turške čase. Brada in lasje na kožah so še danes popolnoma ohranieni. Voibenk Auersoerg je bil v ujetništvu dve leti. Sprva ga ie skrival Ferhadbeg pri sebi v Banialuki z namenom, da dobi zanj mastno odkupnino, Maia 1577 pa ga je moral le poslati v Carigrad. Ferhad se je bil že nrei oogodil glede odkupnine s kranjskimi stanovi na 29.000 tolarjev, m sicer deloma v dragocenostih, svileni ln žametni robi. Ko pa ga ie dobil iz Carigrada nazai, je zahteval še 30.000 tolarjev vrednosti. Tomaža Čadcža so Turki izpustili pod pogojem, da zbere zahtevano vsoto. V ta namen so mu kranjski stanovi dali potno dovoljenj«. da ie š-1 v Nemčijo nnb;">' denar. Od vseh odkupnin je baje Ferhad zgradil džamijo »Ferhadijo«. ki je še danes kras — naše Banjaluke. geaa.» — «Gospoda, jaz sem Kranjec,!« bi se smelo to prevesti. Na to samo šest sirani teksta, v njih pa strašna slika, kako "je burbonsa restavracija vplivala na provincialno gnezdo, in kako strašno je bilo maščevanje reakcije in pravcata kontrarevolucija v Franciji. V letih 1819—20 je izda! 10 pisem cenzorju, v brezprimerno blestečem stilu, v lahkem gibčnem jeziku, in z nedosežno satirično silo. V svojem «oamfletu pamfletov* pa ie dosegel vrhunec svoje mlade slave. z navdušenjem se priznava za pravega pamfletista in se bridko maščuie nad zaničevanjem »boljše družbe*, kateri je kar vroče postajalo, kadar io ie neizprosni Courier vzel na muho. Toda kmalu na to ga je zadela zahrbtna krogla. Kolege Armanda Carrela občudovanja vredni essay je panegirik na »pam-flet pamfletov»: »Tu ie v družbi s Sokratom, Pascalom. Ciceronom. Demo-stenom. svetim Pavlom in svetim Bazi-lijem. Oni ga obdajajo, kakor čestita četa apostolov za svobodo mišljenja, objavljanja, tiska Vsi oni so pamfleti sti tiste vrste, kakor je on sam. kajti vsakdo njih se je v svoji dobi in na svoj način boril proti tiranstvu. Tako se ji boril »udi on. Male spise je pošiljal med narod, pridobival je, prigovarjal, podu- čeval in pridigal, navkljub zasmehu z dvora, godrnanju «šoisarjev.» ogorčenju hinavcev in kazenskim predlogom državnega pravdnika. «Pamflet pamfle-tov» je delce, ali je deto, neodoljivo in prepričevalno, njega slog ie od prve do zadnje vrste v skladu z valovanjem drzne in kapriciozre inspiracije in ie vsekakor naismeleiši in najbolj občudovan ia vredni spis v našem (francoskem) jeziku.» Ni kategorije tlačiteliev. ki bi je Courier ne bil osmešil, zares zagnal v prepad smešnosti. Več imen takratnih članov francoske akademije, imen slavnih in uglednih, ie radi Couriera zaznamovanih, da se ob njih omembi zakrobotaš. če si kdaj prebral niegov «Lettre ouver-te a M. M. de TAcadčmie des inserip-tions et Belles Lettres.» Ni boljše in bolj jedke satire na moralizujočo bornira-nost duhovščine, kakor je njegova »peticija v prid vaščanom. katerim zabra-njuiejo ples.s Nič ni boli aktualno za sodstvo, ko Courierova »Pravda proti P. L. C., viničarju v Chavonnieru«. Državni pravdnik. sodnik, porotnik, sve-dok. zaupnik in «špicelj». borniranl meščan itd., vrsta postav in prizorov, kakor jih od Couriera dalje ni več naslikal ne pesnik, ne satirik, ne karikaturist. Rabelais, Voltaire, Courier so tri velika francoska imena, ob njihovih delih je grmel galski smeh in krohot «in tyran-nos.» Kai je pamflet? «V vsem. kar se tiska .ie etrov, po obsegu več ali manj voden. razredčen, teda v svoji bazi vedno učinkovit. Obrok morfija se v vedru vode 'zgubi. V skodelici ie dovoli močan. da ti obrne želodec. V žličici ga vzemi, pa bo po tebi. Tako je tudi s pamfletom.s Pamfletist Paul Louis Courier ie eno naivečiih imen franooske literature, ena onih velikih moralnih oseb. ki so dale lice Franciji 19. stoletja. Prvi je prisilil francosko literarno zgodovino, da je posebno poglavje posvetila novinarjem. — in njegove ideje. — borba za nie še ni dovršena, ne v Franciji, ne pri nas. Tragedija slavnega Herbarta in tovarišev ie morala tedanji slovenski svet silno pretresti. To se da sklepati iz mnogih sodobnih in poznejših spisov, ki se oečaio s Herbartom. Tako je njegov vrstnik baron Kisel izdal na latinskem in nemškem ieziku spis o njegovih delih in smrti. V tisku ie izšel tudi omenieni nagrobni govor. A naš dični Valvazor se je ob Herbartu posebno na široko razpisal. Sploh se vsa slovenska zgodovinska literatura spominja Herbarta ob polnem prizraniu in občudovaniu Naibolj temeliito oa je obdela! niega in njegovo dobo zgodovinar Peter Radic^ in za njim Ivan Steklasa. Bil pa bi Herbart tudi orav hvaležna snov. da jo obdela kdo izmed naših modernih lite-ratov. Herbart ne samo da Je stal kakor močan lev ra mrtvi straži noverW mu dežela. On se je mnogo udeistvoval tudi v smereh, kl morajo nam Slovencem po 350 letih no<"bno impoi:— Po svoiem činu deželnega kapetana ie bil namreč ne samo v tesni zvezi z dogodki in kulturnim napredkom slovenskih dežela, temveč je oboje v veliki meri. da. celo odločilno vodil. Kot strasten pripadnik Lutrove vere m r—ret zobražen mož. je Herbart svoje deželno kapetanstvo stavil na uslugo slov reformaforiem Trubariu. Dalmatinu in I m g'm in sra je treba šteti med tedanje •na!pš'evilne p^dnornike-mecene začei-kov slovenske knj:g« in šolstva. Vsako nanredovanie nove vs-re na Kn»r»i«kf"*-na protestantskega šolstva in literature ie bilo nač boli ali manj v tesni zvez! s Serbertom. dež kapetanom. Zadnia vrnitev Trubaria iz onognanstva spada n. pr. v to dobo. Na Herbartovo prizadevanje je bil pozneje tudi Jurij Dal-na-tin poklican v Ljubljano. Snloh ie treba reči. da ie nova vera na Kranjskem do smrti Herbartova napredovala, potem pa začela pešati. A Herbartov sin Krištof je n. pr. preganjanemu Dalmatinu odprl svoj grad Turjak, da je mogel, kakor Luther na Wartburgu. varen pred zasledovalci, dokončati prevod biblije. Hrvatski zgodovinar Radoslav Lopa-šič pa piše o našem Herbartu sledeče: »Savremeni Hrvati štovahu Auersperga u velike kao junaka i domorodca koji ie svoj vijek naiviše orobavio u krail-škoj službi u Hrvatskoj. ne razlikuju-či se od savremenih hrvatskih boljara niti narodnošču. buduči je potpunoma viešt bio hrvatskom ieziku. pišuči gla-golskim i latinskim pismenima.* Toliko vsestranskega priznanja zgodovina razen Jelač;ču ne more dati pač nobenemu kra.iiškemu generalu več. Zato ni čuda. če si Hrvatje Herbarta prisvaiaio in ga štejejo v vrsto »znamenitih Hrvata®. Smrt velikega Herbarta ni ostala ne-maščevana. Niegova naslednika v dc2. kanetanstvn oziroma graničnem gene-ralatu sta postala zopet dva Auersperga. Vaikart in Krištof. Po njunem prizadevanju Pa ie bila 1. 1579. sezidana trdnjava Karlovac kot bodoče izhodišče krščanske ofenzive proti Turkom, ofenzive. ki jo Je slavno sprožil zopet eden Turjačanov, Andrej, v bitki pri Siska leta 1593.. a si''afno završil Peter Kara-gjrvgievič na Kumanovem I. 1912. čast in slava Herbartu. junaku, zna-r.emu in priznanemu -zmed tisočev neznanih in neoriznanih! 'V... s. Poljske narodne svečanosti v spomin Boleslava Hrabrega Skoro istočasno z zagrebško proslavo tisočletuice hrvatskega kraljestva obhajajo Poljaki v daljnem Gniezmj 900-letnico kronanja prvega poljskega kralja, in sicer v isti stari gniezenski stolnici. kjer je prejel pred 900 leti svojo krono. Svečanosti imajo globok pometi. Še Boleslavov oče. komaj pokristjanie-ni knez Meško, se ni upal vsesti ali se pokriti v navzočnosti nemških mogočnih obmejnih grofov. Meškov sin. pogumni in modri kralj Boleslav Chrobrv (992—1025) pa ie že nastopil k>o+ »gospod onih. ki so bili včeraj niegovi predstojniki« (kakor jezmo piše nemški sodobni kronist). Cesar je imenoval Boleslava »brata in soirudnika. prijatelja rimskega imperija*. Boleslavovi polki so zmagoslavno vkorakali v ruski Kijev in češko Prago. Boleslav je iz-vojeval svoji kraljevini tudi versko samostojnost in se je rešil tako nevarne nemške nadvlade. Srečna zunanja politika je razširila prvotno malo Poljsko v veliko državo, pravo slovansko var-noshio stražo na zapadu. ki ie obsecala tndi Šlezijo, Moravsko. Lužico, Flo-morje (Pommern) ln sedanjo Vzhodno Galicijo. Boleslav Je premagal Ruse na vzhodu m Čehe na zapadu, toda ime njegove matere Dubravke, apostola Pohske. govori danes tudi o nekda.iiih stikih bratskih narodov. Češka knežna, ie pripeljala Dubravka svoje češke duhovnike, ki so krstili kneza Me.ška fn sežgali stare malike v Gnieznu. Takrat je nastala cerkvica sv. Jurija, prababica sedanje stolnice. Ljudstvo si je pripovedovalo, »da postanejo pred vzvišeno kneginjo plahe cele vojske«. Poljska je bila rešena nasilnega nemškega krsta, kl je zapečatil usodo Slovanov ob Labi. Gniezno je bib polno gostov, ko *e ie obhajala znamenita slavnost. Iz cele države so prihaiala darila za spomenik in prenovitev zgodovinske stolnice. Delavci, ki so gradili spomenik in poprav-liall cerkev, so prostovoljno žrtvovali za spomenik svoj dnevni zaslužek vsak teden enkrat Menda ga ni Poljaka, ki ne bi nosil slavnostne srebrne kolajne 7. glavo Boleslava Chrobrega, ki jo ie prodajala Zveza Poljskih Invalidov po 2 zlota (15 Din) Poljsko Sokolstvo ie priredilo poseben zlet v Gniezn (Rok Chrobrovski) in izdalo lepo knjigo o kralju Boleslavu. Drama ljubezni „Madona s ceste" Film Super-produkcije. — Od torka nanrej v kinu «Ideal» so Es-ka Jogo E le Torpedo " najboljša Bianchi H nafeenefe pri JMST Palača Ljubljanske folIS^^C kreditne banke In • UMI Gosposvetska c. 14 Vsi natfomestai deli fn oprema. da eden par nogavic z žigom ^ ia znamko (rdečo, modro ali zlato) sa* va „klju£" traja kakor itlrje pari drugih J) Kupite eden par, pa boste ve« rovaiL Nogavice brez žigq akljoč' so poo*iejeqf Kratko poročflo o «Zvezi kulturnih društev», — Smernice in program njenega dela za bodočo sezono. ZKD je središče vseh naprednih kulturnih društev v Sloveniji*) in šteje po najnovejši statistiki 269 včlanienih društev, katero število pa vsled vedno novega prigla-šanja stalno krepko narašča in napreduje. V prošlem njenem poslovnem letu je ZKD zvesta svoji tradiciji vršila svoio narodno kulturno nalogo z vso vnemo ter dvigala slovensko ljudstvo z izobrazbo duševno in gospodarsko KNJIŽNICE. Potom svojih 269 društev šteje ZKD ogromno število 33.910 članov. Njena društva posedujejo 123 deloma javnih, deloma društvenih knjižnic s skupnim številom 114.681 kn>in Češarek. (14 oseb, družice, gcdsr ; 22. Ptičji kralj. Otroška igrica s pc:;> n v dveh slikah. (6 oseb, otroci - vojaki, služabniki, šolarji, tri ptice, dečki in deklice.) 23. Miklavžev večer. Otroška igra, dr. Ivan Lah. (3 osebe, 2 angela, Miklavževo spremstvo.) 24 Mladost. Ljubezenska drama v treh dejanjih, Maks Halbe - A. GradaT. (Šest oseb, v poljskem okraju zapadne Pru-sije.) 25. Važ.ia ženska. (Drama v petih dejanjih, Sch8nherr. (3 osebe, preprosta scenerija, 1 soba.) 26. Valenska svatba. Igrokaz v štirih dejanjih, L. Ganghofer - M. Brociner-dr. Albin Češarek. (17 oseb, kmetje, kmetice, cigani, gostje; vrši se v sedanjem času v Ru/nuniji; daljša igra, primerna za večje odre, težja scenerija.) 27. Dan Pletro Caruso. Drama v enem dejanju Robert Bracco - Emil Kralj. (Tri osebe, vrši se v Naplju v sedanjem času; igra kratka in lahka, 1 navadna sobica.) 28. V dolini. Drama v treh deianjih, Don Ang. Gvinera - R. Perušek. (12 oseb, preprosta scenerija. lahka igra.) 29. Deseti brat Ljudska Igra v petih dejanih; po Josipu Jurčiču-Fran Govekar. (22 oseb, kmetje, lovci, gonjači.) 30. Golgota. Drama v treh dejanjih, Sergi-jan Tucič. (15 oseb, samo ena ženska, lepa igra.) 31. Tat. Drama v treh dejanjih. (7 oseb, 2 ženski scenerija težja.) 32. Sokolcl gredo. Šala s petjem v enem dejanju, dr. Ivan Lah. (6 oseb, 2 ženski, primerna za Sllvestrovo.) 33. Knez SemberOsId. Igra v 10 prizorih, Branislav Nušič. (8 oseb, 2 mladi deklici, 2 dečka, 1 mladenič, kmetje, pan-duri, Turki.) 34. LegijonarjL Narodna Igra v štirih dejanjih s petjem, Fran GovekaT. (18 oseb, meščan;, meščanke, otroci, akademiki, legi Sonarji, vojaki iz Napoleonovih časov.) 35. Dana Petrovičeva. Igrokaz v treh dejanjih. Roda - Roda - Ant. Danilo. (8 oseb; leta 1903. v Grabici v Slavoniji.) 36. Spavaj moja deklica. Drama v treh dejanjih. P. Sjeverni - Jakob Grčar. (Sedem oseb. po ruski romanci; godi se na posestvu Andreja Kostrinskega ob Volgi.) 37. Rokovnjači. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Fran Govekar. (31 oseb, kmetje, rokovnjači, po Jurčič-Kersniko-vem romanu; uverturo in glasbene točke Viktor Parma.) 38. Bucek v strahu. Burka v 1 dejanju, Rado Murnik. (5 oseb, godi se v Ljubljani v sedanjem času.) 39 Mrak Drama v 4 dejanjih, Peter Pe-troviČ-M. S. (6 oseb.) 40. Zakonske zmešnjave. Burka v 4 dejanjih, V. V.-Ivan Cesar. (16 oseb, sedanjost. večje mesto.) 41. Na razpotju.* Silvestrska fantazija v 1 dejanju, Jakob Špicar. (10 oseb, godi se na Silvestrov večer, satira na duševno delo.) 42. Ujedlnjenje.* Mladinska igra v 4 slikah, Jakob Špicar. (12 oseb, ljudstvo, suženj, vojaki, rabelj.) 43. Knjižničar. Veseloigra v 4 deianjih, G. pl. Moser - M. Malovrh. (17 oseb, prvo dejanie v Londonu, drugo, tretje in četrto v Marslandovem.) 41. Gospod senator. Veseloigra v 3 dejanjih, G Kadelburg - Jesenko. (11 oseb, godi se v Hamburgu.) 45 Avtomobilist. Burka v 3 dejanjih, Kurt Kraltz-Š. Fr. L.-L. (12 oseb, godi se v Ljubljani v sedaniem času.) 46. Ugrabljene Sabinke. Burka v 4 dejanjih, Fr. in P. Schonthan-E. Gangl. (ll oseb, majhno mesto, sedanjost.) 47. Ubiiač. Pariška narodna igra v 5 dejanjih, 9 slikah, U. Busnach-O. Gasti-neau. (34 oseb delavci, perice, ljudstvo.) 48. Osveta. Zaloigra v 1 dejanju, Teodor Korner-Vek. Smolej. (3 osebe, scenerija preprosta.) 49. Charlejeva teta. Veseloigra v 3 dejanjih. (11 oseb. zelo lepa, ne pretežka, scenerija lahka.) 50. Osvobojene!.* Simbolična pripovedka v 4 delih, Jakob Špicar. (10 oseb, narod, v vezani besedi, slika osvobojenega naroda.) 51. Maškarada. Igra v 3 dejanjih, francosko spisala Al. Bisson in Alb. Carre. (Daljša, lepa igra, 9 oseb, sedanji čas; godi se v mestecu Grasse v neki lekarni.) 52. Jesensko solnce. Veseloigra v 1 dejanju, H. Mailhac in L. Ha!dvy-M. N. (4 osebe, sedanjost, vila v turški okolici.) 53. Dolorcsa.* Jugoslovenske prispodobe, II. del, v 4 dejamih, 5 slikah, Jakob Špicar. (Nadaljevanje Damjanke, prvo leto Jugoslavije, velja pa tudi še sedaj. 12 oseb, sodniki, škratje, Pravica, Čas, Oljka itd.) 54. Izdajalec.* Igrokaz v 5 dejanjih, 7 slikah, Jakob Špicar po F. V. Slemenikovi povesti. (Iz turških časov v 16. stoletju, 25 oseb, kmetje, vitezi, spremstvo.) 55. Električna ljubezen. Veseloigra v 1 delanju, prevedel Vek! Smolej. (2 osebi, 1 soba, scenerija preprosta.) 56. Miklavžerv dar. Igrokaz v 2 dejanjih, J. Špicar. (6 oseb, Miklavž s spremstvom, prikazen; godi se med vojno, revnim otrokom Miklavž nič ne prinese, zato pa se jim vrne oče iz vojne.) 57. Kapctanova ljubezen. Veseloigra v 1 dejanju, prevedel Vek Smolej. (4 osebe, 1 soba, preprosta scenerija.) 58. Valerija. Komedija v 2 dejanjih, A. Scribe in Melesville-Smclei. (5 oseb, preprosta scenerija, zelo lepa igra.) 59. Razdor. Tragedija slovenskega naroda na Koroškem, v 4 dejanjih, Jakob Špicar. (18 oseb, kmetje, fantje, pogrebci; tendenca: propadanje narodove sile zaradi importiranja klerikalizma v obmejne kraje.) 60. Ljubo doma. Slika iz življenja v 5 de-anjih, J. Špicar. (22 oseb, orožniki, ljudstvo, študent, ki ga silijo v semenišče, 2re v Ameriko iskat STečo, spozna tujino in se vrne.) 61. "»amianka.* Jugoslovenske prispodobe. 1. e>l, v 5 dejanjih, J. Špicar. (Simbolična .:«>d< ma našega naroda iz davnih Jas. co '•evrata, 16 oseb, družina, godci, obb.-oženci. Glej št. 53: Dolo-rosa.) 62. Bratje sv. Ber.'iar:' Igrokaz v 5 dejanjih, Ochor-;. pr.rveJ-1 Kobal. (14 oseb in več mer.ihov.) ' 63. Zlato Runo. Drama' v : dejanjih, prevedel V. F. Jcle-c. v. oseb.) 64. Zlata ptička. Vesela br.,?;čna igra v 3 dejanjih. (8 oseb.) 65. V božični noči. Boži r a ka s ' »tjem in plesom v 7 slikah, 4 deHnH'- Jeth-ge-Truhn. prevel Kessler. . ? '^eb.) 66. Raztrgana Višnja gora in , «»aT Žužemberk. Veseloigra, dr. Iv (21 oseb. višnjegorski meščanje u. zužem-berški trzanje.) 67. Če mati umre. Igra v 4 dejanjih, Josip Kostanjevec. (19 oseb.) 68. Nju. Zaloigra v 4 dejanjih, Osip D\ -mov. (l2 oseb gosti, služabniki) 69. On |n njegova sestra. Burka v 4 sflfkah, Buchbinder-Kobal. (13 oseb, igralci, igralke, gledališki delavd.) 70. Ljubezni In morja valovi. Žaloigra V 5 dejanjih, Grillparzer - Koblai. (8 ose.b, služabniki, rtbiS, ljudstvo.) 71. Narodni poslanec. Veseloigra v 3 dejanjih. Branislav Nušič. (l7 oseb.) 72. Trnjtilčlca. Pravljica s petjem v 5 slikah. (17 oseb.) , \ 73. Dve Marički. Pravljica. (7 oseb, družica. sirote, sluge.) 74. Zora, Dan ln Noč. Komedija v 3 dejanjih. (7 oseib ta gJasovO 75. Smešne preči Jože. Komedija v 1 dejanju, Moličre-F. J. (13 oseb in več lakajev.) 76. Tri maske. Drama v 1 dejanju, Charies Meere (7 oseb — maske.) 77. Liliom. Predmestna legenda v 7 slikah. Molner-Šest. (20 oseb.) 78. MiseL Drama v 6 slikah. L. Andrejev-Vidmar. (15 oseb.) 79. Izgubljene duše. Igra v 14 slikah. Lenor-mand. (10 oseb.) 80. Uieti ptiček. Šala v dveh prizorih. Dr. Ivan Lah. (5 oseb.) 81. Maryša. Drama v 5 dejanjih. Mrštik-Albreht. (25 oseb.) 82. Bobrov kožuh. Komedija v 4 dejanjih. Hauptman-Mari. (12 oseb.) 83. Oče. Drama v 3 dejanjih. Jyrasek-Al-breht. (12 oseb.) 84. Neznanka. Drama v 4 dejanjih. A. Ris-son. (15 oseb, porotniki itd.) 85. Otroška tragedija. Drama v 3 dejanjih. Kari Schonherr. (3 osebe.) Igre, katere Je kupila ZKD in so torej njena last z vsemi avtorskimi pravicami, so zaznamovane z zvezdico; te igre smejo društva, včlanjena v ZKD, igrati brezplačno medtem ko morajo vsa ostala društva plačati zakonite tantijeme. Za ostale igre, ki niso last ZKD. morajo tudi včlanjeaa društva plačevati obvezne pisateljske tantijeme. Vendar je ZKD dosegla za svoja dTU-štva, ki prosijo dovoljenja uprizoritve, preko ZKD znaten popust odstotne mere obveznih tantijem. Društva naj se radi dovo-Ijenia uprizoritve iger obračajo v bodoči sezoni na ZKD. najmanj 14 dni pred vsako igro, da Jim ZKD preskrbi potrebno dovoljenje proti plačilu znižanih tantijem. Za novo sezono bo ZKD imela pripravljeno v najkrajšem času še igre: Kajn, Magdalena, Mlinar in njegova hči. Revček Andrefček in še nekatere druge. Prosimo pa vsa naša društva, da nam dobre igre, katere bi kazalo razširjati tudi med ostala društva, pošljejo na ogled in prepis; tudi priporočamo, da nam stavijo društva predloge, katere igre žele, da jih vzamemo v naš seznam. Vsi taki predlogi so nam zelo dobrodošli ter bomo željam in težniam naših društev skušali vedno ustreči. Končno pa spominjamo pri tem poglavju zopet in zopet na točnost vrnitve prepisanih iger, kakoT tudi točnost v plačevanju pristojbin za izposojevalnino; kajti nepotrebno in jako zamudno delo je pri tako velikem številu društev vedno opominjati in terjati plačilo že itak majhnih pristojbin. USTANAVLJANJE NOVIH KNJIŽNIC. Poleg že obstoječih knjižnic, za katerih razširjanje in kompletiranje hoče ZKD gledati in paziti, je pripravljeno tudi dovolj knjig za večje število knjižnic. Pozivamo vsa naša društva, ki bi se za ustanovitev knjižnice interesirala, da nam to čimpreje javijo. Z ozirom na veliko važnost knjižnic, ki ne bi smele manjkati v nobeni vasi, prav posebno pa z ozirom na izredno finančno ugodnost, s katero je združena ustanovitev knjižnic potom ZKD, pozivamo vsa naša društva, naj nam tozadevne želje sporoče, nakar jih bomo o vseh podrobnostih takoj Informirali. KOSTUMI ZA IGRE. Novost v letošnji seziji je načrt, kako preskrbeti naše odre s potrebnimi gotovimi kostumi, režijskimi knjigami in vlogami. Po dolgotrajnih, trudapolnih predpripravah koraka sedaj ZKD do uresničenja tega cilja, ker ji je uspelo ustanoviti lastno izdeloval-nlco kostumov; seveda ji z ozirom na velike stroške, ki so zvezani s tako akcijo, manjka še dovoljnih gmotnih sredstev, da bi zamogla svoj načrt Izvršiti v celot i; toda za enkrat se bodo izgotovili kostumi za dve narodni Igri, in sicer za »Legijonarle« in »Rokovnjače«. Tudi za igro »Kozarec vode* in za eno igrico za mladino za šolske odre se kostumi pripravljajo. Upati je, da bodo ti kostumi v roku enega meseca lz-gotovljeni, nakar bomo vsa društva glede načina izposojevanja obvestili. V zvezi 'z vsem tem bo prirejala ZKD v letošnjem letu posebne enodnevne režiserske tečaje, kjer se bo dalo potom predavanj in praktičnih vaj v režiranju, šmrn-kanju itd. našim režiserjem na deželi potreben strokoven pouk o vseh oderskib stvareh. Končno bo ZKD v vseh krajih, kjer bi se našlo zanimame, ustanavljala pevska In tamburaška društva. Z ozirom na lepe uspehe, kl jih dosega naša pesem ter z ozirom na vidni procvit že obstoječih pevskih društev, hoče ZKD v letošnjem letu tem društvom posvetiti dvojno skrb in brigo. Posebno priporočamo našim društvom ustanavljanje tamburaških odsekov, kl so v veliko veselje igralcem samim, kakor tudi njih okolici. ZKD je stopila v zvezo z glavnimi dobavitelji rn tovarnami teh inštrumentov ter dosegla od tvrdke Stjepušin v Si-sku pri naročitvl inštrumentov potom ZKD znaten popust. Ker je tudi način igranja in priučitev inštrumentov silno lahka, obenem pa ima celokupen zbor veliko privlačnost in najde osobito na deželi prav hvaležno publiko, priporočamo ustanovitev takih odsekov našim društvom naitopleje. ZKD si le zagotovila tudi gospode, ki bodo skrbeli za začetni pouk društvom, ki se zanimajo za tamburaške odseke. Ker se tak zbor prav kmalu in hitro priuči večje število pesmi, postane v vsaki vasi važen faktor, k; ne sme manjkati na nobeni prireditvi. S tem se inštrumenti sami društvu prav kmalu odplačajo in se društvo fkiancijelno osamosvoji, zbira polagoma mal kapitalček in čez kratko dobo let nastane iz skromnega tam-buraškega zbora — novo godbeno in orkestralno društvo, ponos cele okolice. To so v kratkem smernice dela v bodoči sezoni. Obračamo se pa končno še enkrat na vsa društva ter jih prosimo pridnega in neumornega sodelovanja; kajti brez njih je vse naše delo. čeravno še tako idealno začrtno, otežkočeno, da ne rečemo nemogoče. V prvi vrsti prosimo točnega in brezhibnega poslovanja fct izpolnitve naših želja fn zahtev. Naj ne bo drnštva, ki bi odlašalo s tem, kar prosimo. aH kar zahtevamo od njega. V vseh stvareh, na vsakem polju vladaj strog red in stroga disciplina. Tako bo naš uspeh koncem sezone še mnogo lepši jn številke bodo govorile o nas. ZKD, Dijaški dom v Mariboru L. anovljeno društvo »Dija» ški dom« je nabiralo sredstva, da usta* novi v Mariboru zavod za slovenske di* lake. Ko ie bilo po prevratu ustavljeno c!e1o—nemškega Studentenheima, je sTovensko društvo od mest* ne občine to poslopje, inventar in ob* širen vrt za svoje namene v najem. Mnogo preuredb in dragih investicij je bilo treba, predno je postal zavod, kjer je bila vso vojno vojaška bolnica, pri* merno in udobno vzgojevališče. Vseh dosedanjih šest let je bil zavod docela zaseden, letos pa bi bilo nujno potreb* no, da bi se še povečal, kajti izmed lan* skih gojencev se jih vrne v zavod 34, novih pa se je priglasilo 70—80, spre* jetih pa je moglo biti samo 14. Gojenci dobe celotno oskrbo — po* leg prehrane razsvetljave, kurjave, pra* nja perila, deloma pomoč pri učenju, nadzor /o — za mesečnino 600 Din, med tc i ko stane sicer dijaško stano* vanje \ Mariboru od 750 do 1250 Din na mesec. Ze iz tega se vidi, da so re* žije v zavodu minimalne in da povraa čajo gojenci res zgolj le izdatke, ki jih povzroča njihova oskrba. Zavod pa žal ne uživa dovoljnih podpor, da bi mogel brezplačno vzdrževati vredne in po* trebne dijake; edina zvesta podpornica zavoda je Posojilnica v Mariboru, ki daje toliko podpore, da ss more trem gojencem znižati mesečnina. Končno bodi še omenjeno, da oskr< buje zavod dnevno še 60—70 obedov za one dijake, ki uživajo podporo dru* štva »Dijaška kuhinja«. Tako se zbira v tem poslopju dnevno k obedu 110—> 120 mariborskih dijakov. i (Audersonpres-se mit Warmschneckei); 4) mazalice (Oelers) iu ventile s kontrolnimi vijaki; 5) kolesa iz jeklene litine tn druge konstrukcijske dele za žerjave; 6) neobdelano železno žico preko 4 nrm debeline; 7) U-že!ezo; 8) krogljična ležišča CC 70 ta B 80. — Tvrdke ki bi eventualno prišle v poštev za izdelovanje navadenih predmetov, naj prijavijo do 30. t. m. svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt m industrijo v Ljubliani ter naj tudi obenem naznanijo, v kolikem času so v stanu izvršiti posamezne izdelke, — Ponovna mlačnost na žitnem tržišču. V početku tega tedna je bil na našem tržišču promet v pšenici in ovsu prilično živahen. Zato so se tudi cene okrepile, zlasti ovsu, ki je še doslej obdržal svojo čvrstočo, dočim je tendenca za pšenico popustila, in to največ zaradi vesti o mlačni tendenci na ameriških tržiščih. Na chicaški borzi je ta teden padla pšeni-ca za 5—10 točk. Cene naši pšenici so popustile 5 do 10 par pri kg, Izvažala se je ta teden pšenica v Avstrijo in Grčijo. Notira pšenica: slavonska in hrvat ska 76—77 kg, 2—3% primesi 240—250, sremska in baška iste kakovosti 24S—255 Din. Oves je čvrst zaradi povpraševanja s stran; Italije ter notira slavonski 150—160 Din. Po ječmenu je povpraševanje minimalno; notira za pivovarne 255—230, za krmo 180—190 Din. V stari turščici skoro ni prometa; notira sremska 180, baška 175—177.50 Din. V moki je bil ta teden velik promet. Ttidi izvažala se je, In sicer v Avstrijo In Nemčijo. Notira: »0«, baška 415—425 Din. Fižol notira beli 220—230 Din. = Obrtni krediti pri Narodni banki. Kakor je znano, se je s strani obrtnikov zahtevalo, da se obrtni krediti povišajo od 5000 na 10.000 Din. Tej želji se ni ustreglo, ker so ti krediti kontingeirtirara, pač pa obrtniki dobe lak o večje kredite, ako izpolnijo naslednje pogoje, ki jih stavi Narodna banka: Po čl. 10. pravilnika o kreditiranju In eskompfiranja more eskonrptni odbor podružnice Narodne banke odobriti zasebnim tvrdkam in industrijskim podjetjem, ki niso delniške družbe, kredit v znesku do 400.000 Din. V to svrho je potrebno, da se tvrdka, ki želi dobiti tak kredit, obrne s prošnjo na ono podružnico Narodne banke, na katere področju se naaja njen sedež, ter da v prošnji po čl. 13. omenjenega pravilnika točno navede naslednje: 1.) točen naziv tvrdke, kakor je protokolirana pri trgovinskem sodišču; 2.) točen naslov; 3.) zanimanje tvrdke; 4.) odkedaj obstoji tvrdka; 5.) imena kompanjonov in onih, ki imajo pravico podpisovati tvrdko; 6.) označen je in opis imovinskega stanja in dolga; 7.) naslov najmanj treh znanih oseb, od katerih more Narodna banka zahtevati informacije. Komur je kredit odobren, ta ga more potom eskomp tiranja izkoristiti. Po čl. 2. pravilnika mora taka menica imeti tri dobre podpise. Tretji podpis se more zamenjati z depozitom državni obveznic. Po čl. 21. veljajo podpisi očeta in sina ali moža in žene kot eden podpis, ako sin, odnosno žena nimata svojega zasebnega imetja. — Dohodki glavnih carinarnic v prvi de-kadj t. m. so znašali 76,573.872 Din. Največje dohodke je zabeležila v tem času carinarnica Beoj?rad-železniška postaja, in sire- 11.137228; patom slede Zagreb-južni kolodvor 10,929£32; Beograd-Sava 10 milijonov 745.372; LifibHana 4,989.263; Novi Sad 3,903 998; Dubrovtfik 3,770.641; Subotica 3.566.034; Maribor 3,255.856; Skoplje 2 mili-jona 708.126; Zasfeb-pošta 2,480.135; Sarajevo 2,099.384; Split 1,831.202; Osijek 1 milijon 618.470; Veliki Bečkerek 1,488.700, Met-kovič 1,282.522; Sušak 1,224.144 Dfn. Ostale carinarnice so zabeležile podmffijonske zneske. Od teh omenjamo še naslednje carinarnice v Sloveniji: Jesenice 838.410; Dravograd 192.734; Rakek 188.252 Din Skupni dohodki od 1. aprila 1.1. do 10. t. m. so dosegli 904,579.467 Din napram 728.987.807 Din v enakem času prošlega leta. — Za delniške družbe. Ljubljansko veliko županstvo poziva delniške družbe, ki imajo svoj sedež ali svojo podružnico v območju ljubljanskega velikega župana, naj prediože najkasneje do 10. oktobra t. 1. računske zaključke za leto 1924. — Redni občni zbor bo imela Cinkarna d. d. v Gabriu pri Celju, dne 23. oktobra ob 17. v svoMh pisarniških prostorih v Gabriu pri Celju. = Konkurz je bil razglašen o imovini Mateja Zorka, trgovca v Št. Jurju ob južni železnici (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 17. oktobra ob 9.) in o im-:o-vini Leopolda Trobevška, trgovca na BS an-ci pri Sevnici (prvi zbor upnikov pri jicraj-nem sodišču v Sevnici 24. oktobri ob 9.) == Izmenjava gozdarskih strokovnjakov med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Iz Prage poročajo: Češkoslovaška gozdarska delegacija, kateri je načel o),al generalni ravnatelj državnih imetij m gozdov dr. ing. Siman, se je te dtti vrnitla iz Jugoslavije, kjer se je udeležila gozdarskega kongresa. Po informacijah te delegacije se je z jugoslovensko vlado sklenil dogovor, da se bodo češkoslovaški gozdarski strokovnjaki poslali v Jugoslavijo. Nasprotno pa se bodo jugoslovenski strokovnjaki sprejeli v službo češkoslovaške. državne gozdarske uprave. — Prodaja tvornice umetne svile v Novem Vrbar u. Kakor poroča časopis:e, se namerava rvornica umetne svile v Novem Vr-..asu pro/datl. Tvornica se lahko preuredi za drugo produkcijo. = R/obave. Direkcija državnih -železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra ponudbe za dcj>bavo medenih vijakov za les; 6. oktobra iponn-dbe za dobavo 500 m blaga za zavese,; do 9. oktobra ponudbe za dobavo 7000 kilogramov kalcinirane sode; za dobavo 700 * komadov oljekaznih cevk ter za doba-voj šip za signalne svetiljke. — Predmetni po goji so na vpogled pri ekonomskem ode-leifju te direkcije. = Prodaja škartnega papirja. Ekonomsko od elenie direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 6. oktobra pismene P/onudbe za prodajo 2905 kg starega škart-n ega papirja. Pogoji se nahajajo v vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnfii železnic v Ljubljani. = Poljski zlatnik se je zadnje "dni zopet popravil. Z Dunaja poročajo, da je povpraševanje po poljskih plačilnih sredstvih veliko zlasti iz Poljske same. = Likvidacija Madžarsko nemške banke v Budimpešti. Večina delničarjev je sklenila izvršiti tiho likvidacijo zavoda. Poslovno območje banke se je namreč izkazalo kot premajhno, tako da je nudaljni obstoj zavoda brezpomemben. = Dunajska borzna tvrdka v težkočah. Du najska borzna tvrdka Emil Popper je prosila za uvedbo poravnalnega postopanja. Pasiva se cenijo na 230.000—250.000 šilingov. = Zabrana izvoza ol čnega olja iz Grčije. Grška vlada je zabranila izvoz oljčnega olja, ker je letošnji pridelek zelo majhen. 26. septembra: CURIH. Beograd 9.20, Berlin 1.2320, New york 518.10, London 25.1025, Pariz 24.525. Milan 21.12, Praga 15.35, Budimpešta 0.00736, Bukarešta 2.525, Sofija 3.S0, Varšava So, Dunaj 73. TRST: efekti: Zivnostenska 270, Assl-curazione Generali 6785, Riunione Adriatica A 3240, Riunione Adriatica B 3230, Dalmazia 269, L!oyd 1050, Oceania 165, Dalmazia cement 630, Split cement 477, Krka 329; devize: Beograd 43.50 — 43.80, Dunaj 345 do 360, Budimpešta 0.0335 — 0.0350, Praga 72.50 — 73, Bukarešta 11.75 — 12.25, Pariz 116.25 — 116.75, London 11S.75 — 119.10, Newyork 24.45 — 24.65,, Curih 473 — 478; valute: dinarji 43 — 43.75, 20 zlatih frankov 93.97, zjata lira 470.14. 0 pranju perilu. Času odgovarjajoče in strokovno postopanje s perilom je postalo v vojni in posebno še v povojni dobi velike važnosti za vsako gospodinjo. Svet napreduje. V starih časih je bilo drugače. Takratno, močno in trpežno platneno perilo, desefletja trajajoči ponos gospodinje, je preneslo tudi pranje s ščetko in drugj^j podobnimi predmeti. In danes? Svet je postal lahkoživ. Finejši običaji, okusi, kult lepote in zahteva mode so povzročili soodgovarjajoči preobrat. Močno, trpežno, platneno perilo so zamenjale nežne, dehteče tkanine in tvornice perila ljubosumno tekmujejo med seboj, kako bi zadovoljile novodobnim zahtevam in proizvajale še finejše in nežnejše perilo. Postopek pri pranja je za ohranitev perila odločilnega pomena. O resnem vprašanju v interesu svojih' čitaieliic so razpravljali skoro vsi časopisi, osobito strokovni in gospodinjski, skušajoč najti tako potom različnih mnenj in nasvetov najboljšo metodo pranja in trajne ohranitve perila. Iz te strokovne literature m izmenjave različnih mnenj za in proti je jasno razvidno, da ima opustitev tisočletnega gospodinjskega pralnega principa mogoče navidezno prednost, osobito z ozirom na čas ln trošenje delavne sile, }e pa na drugi strani združena s škodljivimi posledicami za vlakna tkanin ali pa povzroča prevelike stroške. Ta tisočletni pralni postopek se deli v tri docela ločene dele: 1.) v namakanje, 2.) v izpiranje — pravo pranje — izku-havanje, 3.) splakovanje v čisti vodi, 4.) kolikor je to mogoče — v beljenju. Beljenje učinkuje na vlakna tkanin vedno uničujoče. Ta zadnji postopek Ima v mestu, kjer je idealno naravno beljenje na solncu nemogoče, vedno tehtne pomisleke. Vporaba sredstev, ki vsebujejo kisik, vp'i-va na platnena vlakna vedno škodljivo, osobito pri zvišani temperaturi, Ker deluje tudi klorovo apno, ravno potom oddaje kisika je to istotako škodljivo sredstvo kot razne druge, kisik vsebujoče, soli in slično. Vsako, tudi zaporedno beljenje na soincu načenja vlakna. V tropičnih krajih je bilo točno ugotovljeno, da vpliva trajno belje-nej na solncu slino škodljivo in uniči vsako tkanino že v dobi nekaj mesecev. Beljenje se sme podvzetj tudi v najnujnejših slučajih samo en- do dvakrat na leto in to zelo previdno. Najboljše pa je vsekakor pranje s priznano dobrimi pralnimi sredstvi. V tem slučaju se beljenje popolnoma opusti. Izbira najbolj primernih pralnih sredstev. Da se zamore smotreno prati in izbrati najboljše pralno sredstvo, je treba vedeti, kako isto deluje na nesnago, na tka-ninska vlakna Itd. Kdor pa hoče vse to pravilno preudariti, mora vedeti, kako se odigrava pralni proces in kako se razkraja nesnaga. Iz česa obstoje, nesnaga perila. Nesnaga periAa obstoja iz prahu in delcev sai, ki pa ne drži direktno vlaken samih, -ampak je prilepljena na organične snovmi, ki se drže vlaken Te organične snovi so v prvi vrsti ostanki škroba v periiu samem, potem beljakovine, katere izloča koža, krvna telesca, masti, ostanki jedil itd. Kako se odstrani nesnaga. Po masti in beljakovini prilepljene plasti nesnage je treba najprej razrahljati in odločiti, tako da se prah ln delce saj odstrani lahko brez vsakega energičnega drgnjenja. V ta namen se v splošnem uporablja lesni pepel ln soda z eventualnim pri-datkom mila. Te kemikalije vplivajo raz-rahljalno na organičM snovi in mehčajo s tem tudi samo perilo. Njihovo vplivanje je pa omejeno, ker ne delujejo direktno na osnovne organične mase. Masti, beljakovine in krvna telesca zahtevajo energično drgnjenje, mehanično obdelovanje in ogretje tkaninskih delov na škodo trpežnosti perila. Tu mora pomagati znanost; treba jc. da najde kemik sredstvo, ki pospeši poseben vpliv namočenja, torej osvobodi organične snovi, emulzira, razkraja in omogoči, da jih lahko odstrani že sama čista voda. Taka sredstva obstojajo. Naravi vzeta in po življenjskem orgaruzmu ponarejena sredstva. V tem oziru nas uči narava sama. človeška, živalska in rastlinska telesa produ-cirajo sama takozv. enzyme, t. j. osvobodilne posredovalce, kvasne sokove, ki dele v človeškem in živalskem organizmu iz ogljikovih hidratov in masti septoječe redilne snovi ter jih pripravljajo potem za sprejem v krvi potom vodne in krvne razkroiit-ve. Ti enzymi se pridobivajo lahko iz živalskih trupel ter vporabljajo potem za pranje. Čisto nič težkega ni ponarejati ta osvo-bojevalna sredstva ter jih konsumirati po- tem kolikor mogoče ceneno. To se je tudi res posrečilo. »TRI« je tak produkt ter se pridobiva iz nafte. Ta vsebujejo izvrstno lastnost, da deli na enak način masti in beljakovine, jih emulzira in omogoči vodi, da jih sama odstrani pri pranju. »Trijeva soda* je tudi za vsako vrsto najfinejšega perila neškodljiva. »Trijeva soda* je s trijem preparirana, kristalizirana soda, opremljena v zavojih po 400 gr. »Trijeva soda« razstopi brez sledu masti in beliakovinaste snovi ter s tem omogoči, da iih odstrani voda pri pranju. Ker gre tu za organičen, torej ne za kak kemičen preparat, je naravno, da je izključena vsaka tkanini škodljiva posledici Prvi del pranja: Namakanje perila. Ta uvodni postopek debiva v zadnjem času prav poseben pomen. Temeljna pogre-ška pri postopanju s perilom je bila doslej ta, da se je prvemu delu pranja — namakanju, posvečala premala pažnja, glavna skrb pa je odpadla na mencanje in krta-čenje, torej na mehanično delo. Vzrok temu je dejstvo, da dosedanje namakanje ni koristilo skoro čisto nič, pač zato, ker ni razkrojilo perilu prilepljene umazanosti in to niti tedaj, ako se je čisti vodi dodala soda, pralni oziroma milni prah ali pa tudi milo. Namen namakanja je, kratko povedano, razkrojiti in osvoboditi na platno nalepljeno in v vlakna pronicajočo nesnago in to brez mehaničnega kvarjenja in močnih, celo razjedajočih kemikalij tako, da sa potem tudi že z najmanjšim mehaničnim delom odstrani nesnaga. Za namakanje je potrebna le »Trisoda« in nc milo. V svrho namakanja se raztopi v topli ali mrzli vodi 50—150 gr .Trijeve sode*, pač toliko, kolikor je perilo umazano. V to raztopino se položi perilo in namaka preko noči. Nesnaga se odstranjuje sama, kar opazimo že takoi na vodi, ker postane umazana. Naslednjega dne se vzame perilo lz raztopine, bolj umazani deli se narahlo fz-perejo in potom splakovanja v čisti vodi odstranijo med vlakni se nahajajoči delci nesnage, nakar se perilo ožame. Izpiranje ali izkuhavanje perila. Pravo pranje pričenja komaj po namakanju. Namen Izkuhavanja je odpravi raz-krojeno, v vodi se topečo nesnago in omehčati mastni oproščena platnena vlakna. Pri izkuhavanja in izpiranju je potrebno dobro milo. Z namakanjem o »Trijevi sodi« se odvzame perila vsa maščoba in vlakna postanejo vsled tega trda in raskava. Omehčati jih je treba zopet potom pranja z rahlim milom. Ako bi prali sedaj perilo brez mila in pa z alkaličnimi ali celo razjedalnimi sredstvi, bi ostala platnena vlakna trda in raskava ter bi se radi tega trgala in sčasoma celo lomila. Ne kvarite svojega dragocenega perila. Perilo, prano z dobrim, rahlim oljnatim milom ostane mehko in elastično. Na ta način prano perilo drži mnogo dlje, kakor ono, ki se obdeluje mehanično. Kako naj se perilo izkukava? V čisti, vroči vodi se raztopi pest '-Trijeve sode*, nato se perilo rahlo namila in položi v to vodo ali pa se primeša enostavno že sami vodi polovica sicer potrebnega mila ter s nato kuha četrt ure. Četrt ure zadostuje namreč popolnoma, ker je že namakanje v razstopini »Trijeve sode* razkrojilo in odstranilo vso nesnago. V slučaju, da se perilo ne izkuha ali ni za to prilike, se doseže potom izpiranja namiljenega ali v milnici namočenega perila isti učinek. M etiko, snežnobelo perilo napravi Zlaioro-: govo terpentinovo milo. Zlatorogovo terpentinovo milo je rah-lOi čisto, nevtralno oljno milo, napravljeno iz najčistejših prekomorskih rastlinskih olj. To milo vsebuje terpeiitin v kemično vezani, izborno učinkujoči sestavini. Ker je pomešano s terpentinom, ima izredno čistilno moč in napravi najlepšo perilo. Radi oljave primesi postane z njim prano perilo izredno mehko in elastično ter dobi prijeten in ljubek duh. Tretji del pranja: Splakovanjs perila. Po izkuhavanju ali izpranju se mora perilo še ponovno splakuiti v čisti Ln sveži vodi. Ponovno splakovanje se absolutno na sme opustiti. Deli mila se morajo odstraniti popolnoma, če se hoče doseči res lepo perilo. Prednosti pranja s »Trljevo sodo«. Prihranitev mila: polovica dosedanje količine. Prihranitev .časa: tri ute vsakega dneva pranja. Prihranitev dela: nepotrebno je vsako kr-< tačenje in drgnjenje. Prihranitev kuriva: zadostuje popolnoma četrt ure knhania. Prihranitev perila: s sTrijevo sodo« prano perilo drži mnogo dlje. Samomori? Ne vemo, kakšna je naša mladina. Od časa do časa nam pokaže kdo n. pr. novo sliko. — nam je že nerazumljiva. Kubizem. futurizem so imena. Zakaj slikajo mladeniči tako? Zakai p:šejo verze. ki iih nikdo ne razume, tudi oni sami ne. — ki iih na oni »občutijo? Zakaj hočeio vsi ti mladeniči reformirati? Vseeno. kaj. — enkrat bi radi reformira!!, vsaj vso državo, družbo, vero, filozofijo, kulturo, drugič se zadovolie z reformo odra. plesa, ali z reformo generacije. Nekateri se zapiše;o med komuniste, drugi imajo raie yazzband in bar. Obojni gredo kar naravnost do iedra. ali kar v direktno akcijo i.i atentat, ali pa v krokanie. da mu ni para. Vsi pa nekai žele. nekaj hočejo, v njih gori, in s s+i-snjeno pestjo strme v pošasti, vidne samo njim. ti moderni mladi Hamleti, — ali oa Ie ... Heine-i. Zakai so prvi portreti mladih slikarjev vedno avtoportreti? In zakai poseže od časa do časa kdo izmed teh mladih po pištoli ali otrovu in si konča mlado življenje? V zadniem času se ie zgodilo zopet nekaj takšnih slučajev. Ne samo v Beogradu in Zagrebu, tudi v Subotici. Sa-tajevu. Splitu, v Ljubljani, v Celju smo začudeno izvedeli drobno novico: Ta in ta. včeraj še «nadebudeu», predaval je svoje prvence, nastopil s tem in tem delcem, prav lepi pričetki, morda bo še itd. Nekateri so bo!j ironično gledali na te začetke, r.a prvo frfotanje peruti, predno se mladič izpelje na lastni polet. Ali je bilo te ironije preveč? Zakaj takoj oištola. otrov? Osvalda Spenglerja še ni prebralo deset Slovencev. Oba zvezka sta draga. skoraj 300 Din, privatne knjižnice ga nimajo. javne še manj. «Zapad se potapljaš. «Der Untergang des Abendlandes* je baje otroval mladino. Morda, ali ne oni »Untergang«. ki ga slika ta filozofija. Osamljena noiica. da veje iz Spen-glerjeve filozofije strupen duh. še nikogar ni premotila, da bi vseeno stopil h knjigarju. Tako zanesljivih nas ni storila vsa tradicionalna negativnost. Odkod torej otrov. odkod samomori? Odkod hrup zabav. — ki Pa že občutno prenehava. Odkod Kup atentatov križem sveta. — ki pa postajaio tudi vedno bolj redki. Odkod prirastek zločinov. — prirastek Pa tudi ne raste več. Deflaciia povsod, tudi v zabavah, atentatih in zločinih. deflacija komunizma, deflacija misticizma. kub'zma i.i futurizma. deflacija vazzbanda. avtomobilov in krokanja. — tudi z dušo in kulturo treba štediti. Tudi največja živčna vznemirjenost ne more pospešiti tempa in takta, ki nam ie dan. Samomori ne dokazujejo ničesar več. Postali so nepotrebni, in vsak čas bodo tudi absolutno zastareli in nemo-derni. Dcflaciia nuina tudi tu! Takrat ne bo noben literandus več streljal nase. marveč le zajce in kozle, nobena temina litterarum ne bo več segla po otrovu. marveč po tinti ali še bolje, po knjigi. — v kolikor se večina njih ne povrne v stari srednjeevropski ženski inetier. v materinstvo in kuhinjo. Naše gospodarsko življenje še nj tako daleč, da bi nam primanjkovalo moških, zato rabimo žensko še za doma in verujemo v »fiziološko manjvrednost; svojih obo-ževanih družic. O problemu samomora Slovenec še ni razpravljal, kvečjemu dva Mahničeva članka, mimogrede, po sholastični šabloni, češ, samomor je zločin. Med Srbi ali Hrvati vsaj ne vem za takšen prispevek. Morda bi ga bil napisal Janko Bolič-Kamov, pa se je prezgodaj ustrelil. Morda A. O. Matoš? Ali Ivan Cankar? Ta dva sta se prepozno, t. j. umrla sta naravne smrti. Naši filozofi so Nemci in iščejo neki cjaz», ti jaz-beci pa še niso prišli do jedra, ker se zaenkrat mučijo z nemško terminologijo ali latovščino philosophorum. Duhovščina naša sploh ni kompetentna. Ko prestane svoio vojašnico, ie njeno dominantno torišče politika, dokler ne dobimo škofa, ki bo izgnal iz hudičev Belcebu-ba in poizkusil regenerationem in Chri-sto rege. Iz inflacije dunajskega »krščanskega socializma«, c. k. slove-,ohr-vatstva. »kulturne misije antemuralove« itd. vse do zadnjih dogodkov je že res potrebna tudi deflacija k razumnemu razmišljanju, k etičnemu prero.ttiju vstran od tolerirania samomorov ln aodpihovan.ia k pobojem. Analiza samomora ie v svetovni literaturi bila pridržana lepemu slovstvu. Goethe je ustvaril svojega NVertherja, romantičnega slabiča, — stotine mlade-ničev je še za njim obležalo in pri njih so našli s krvjo in solzami nesrečne-žev oškropl.ieno Cottovo izdajo VVert-herja. Francoz Musset je opisal »bolezen stoletja«, njegov «junak» Ro!!a si sam konča življenje. Bvronov Manfred, Puškinov Ognjegrn, Tolstojev Le vin. Dostojevskega vrsta tipov nbiialcev in samomorilcev. Strindberg. Wassermann — Rousseau ie ustvaril Sai.it Preuxa, — vrsta ni dokončana, in za njo ie v literaturi vseh narodov analizirana še vrsta morilcev. Najhujši pa ie nacionalistični šundroman. katerega je doživela in še preživlja modema Nemčija. Tudi Masaryka naša mladina ne po- zna. Tu ji je Izvirni Humenv skeptici- zem in Menčikova optimizem, — naša skepsa ie svoj izvor imela in ga ima v tem, da živimo pravzaprav v tujih kulturah, zlasti v nemški. Reševanja svetovnih problemov se ne udeležujemo, le avstriiskonemškega. Weltschmerza smo se udeležili in Pa «fin-de-siecle» skepse. Naš liberalizem je Carnerijev in od Neue Freie Presse. naš socializem ni rili Adlerja. naš klerikaiizem je slabeiši ko Luegerjev. Čudno se zdi in čudno se čuje našim, če filozof kakor Masaryk izreče po vrsti troje resnic, ki rta videz ne spadaio skupaj, pa vendar spadajo in so eno: 1. Katolicizem ni rešil Avstrije, pravoslavje ni rešilo Rusije, Iuteran-stvo ni rešilo Pruske. 2. Ro.isseiu je oče modernega človeka, nestalnega, razklanega. neurejenega. 3. Ne nazaj v cer-kvenost. v stari režim, ne v mistiko, proč od nje! In 4. Nazaj v naboženstvo, v vero. v verovanje, v otroško vero, ki pa ni cerkvena, ne mistična, ne indeterministična. Evo. v svojem referatu «Svetov:i re-vo!uce» se bavi Masaryk ne le z zunanjimi dogodki, s svojim ogromnim delom, z vzroki naše zmage, marveč po-kazuje na naš glavni problem: etika, uporabljena v državi in demokraciji. Poleg političnih in administrativnih problemov je nerešen i socialni in problem mišljenja, čustvovanja in svetovnega naziranja. Na vprašanje »Kant ali Marx» odgovarja Masaryk: «Ne Kant, ne Marx, marveč oba sta sokriva naše krize, in ž njima cesarstvo, cerkve, papeŠtvo, cezarizem, misticizem, okultizem. spiri-tizem, nacionalizem-imperializem. Vse to romantično razburjenje spada v staro šaro. namesto tega »potrebujemo mirno. iskreno analizo in kritiko svoje kul- ture iz vseh njenih sestavin, od toč it i se moramo k koncentrični reviziji vseh panog svojega mišljenja in delovanja. Pri vseh kulturnih narodih ie dovolj mislečih ljudi ki se bodo lotevali te reforme s spojenimi silami.a Evo, to ie program. To je nauk optimizma. dela, vere v sebe in v človeštvo. Išči. kai je prav! Bodi mož. in boš človek. Da bi se vcepilo to mišljenje naši mladini, mesto Kanta, Marxa in Lenina, mesto misticizma konfesionalnega i.i okul-tističnega, — da bi mladina kmalu prišla do spoznanja, da ie Masarykov nauk sila težak nauk, pretežak za slabiče. Trpeti, analizirati, molčati, iskati, delati. — to znajo le krepki ljudje, ki verujejo v sebe in v nas vse. Najlažje je, da pla-kaš, vičeš. siplješ pepel na teme. si pustiš rasti tugu — bradu, zlagaš ekloge svojim bolečinicam in jih kažeš ljudem: Ecce homo! Evo, slabotna mladina se strelja, jemlje otrov. mre, — tik pred pragom, ker nima odvažnosti, da bi trpela in iskala. Ne veruje v nič in se temu niču žrtvuje. Ver saerum je bil pozitivnejši, — bil ie ofenziven. Naša mladina se strelja na begu. kakor oficir, ki ne prenese poraza vojske. Mesto da bi šel z zastavo v roki v prve vrste: «Nek' duš man zna, kako mremo mi!» Čas je, da izginejo črne kravate in dolge svetobolne frizure duš. Mesto, da 19 letni mladenič danes recitira svoie poezije in se jutri ustreli, naj raje danes zaklene svoje jambe v predal, in če so dobri, naj jih izda čez devet let, — če se partout mora ustreliti, ima še vedno časa in prilike. Obžalovali ga bomo iskreno, — simparizirati — ne moremo J. Suchy: Za čiščenje zrcal, stekla, lončenih posod, porcelana in kristalnih predmetov je TRI naj-čudovitejše čistilno sredstvo,ki deluje s hitros^o, Izdatnostjo in dovršenostfo. Vse se sveti, Vse blesti. Vse je čisto, Vse je belo s tri Ti!'SOBA za namakanje perila. ZSatoros ferpentinovo milo za pranje. Zahvala. O OPRODAM f V imenu vseh žalujočih preostalih ob grobu našega nenadomestljivega očeta, soproga, brata, svaka in strica, gospoda izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali človekoljubje v naših dosedanjih najtežjih urah na naši zemeljski poti. Zlasti izrekam zahvalo gg. zdravnikoma dr. Vaceku in dr. Kogoju, ki nista zamudila niti trenotka, da bi nam ohranila življenje našega dragega in težko pogrešanega, dalje gosp. župniku Andreju Kraicu in njegovim duhovnim sobratom za verska tolažila, gosp. Petru Ravniku s pevskim zborom vred za turobne žalostinke, prostovoljnim gasilskim društvom Cešnjica, Nemški Rovt, Srednja vas in Stara Fužina za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, gg. Ludviku Črnigoju, Mihi Megušarju in drugim za njih požrtvovalno delo v teh težkih urah, vsem darovalcem krasnih cvetlic, šopkov in vencev, sploh vsem, ki so se prihajajoč od blizu in daleč izkazali ob teh bridkih urah nasproti nam za sočutne ali spremljali blagega pokojnika na njegovi zadnji zemeljski poti do njegovega groba. Bog plati vsem! Mogoče smo v svoji tugi koga prezrli, toda to nam oprostite Ohranite blagopokojnega še nadalje v dobrem spominu, kar nam bo to še nadalje v uteho. zpis. Boh. Bistrica, dne 24. septembra 1325. Pavla Miani. Kdor oglašuje, ta napreduje! Uprava vodovoda in elektrarne mestne občine Brežice razpisuje služIm obratovodje s prostim stanovanjem, razsvetljavo, vodo in majhnim vrtom, j Ostali službeni prejemki po dogovoru. Nastop službe s 1. alt 15. decembrom 1925. Prošnje opremljene z dokazili o strokovni naobrazbi I in dosedanjem službovanju je vložiti pri podpisani upravi j najpozneje do 25. oktobra t. 1. Uprava »Vodovoda in elektrarne mestne ob^ne Brežice". s3b&3s5bi iih man—im jammmmmmmmmmmmmm Restavracija LL0YD Sv. Petra cesta, sprejema abonente po Bin 18. Za dobro in okusno kuhinjo kakor pijačo in postrežbo jamčim. Priporoča se 5573 MARIJA TAUSES, HOTEL LLOTD. Sistematični tečaji za začetnike in izpopolnilno nadaljevanje po novejši metodi mM - Frencb Slovnica In diktat. Literatura in kompozicija. Govorilne vaje. Družabno In trgovsko dopisovanje. — Naslov v upravi .Jutra*. Atelje steznikov ssnu A. Huter, Dunajska cesta št.6/II j naznanja da ima večjo množino trebužnlh I pasov in drugih modernih modelov v zalogi. J Po žlvotni meri. — Točna in solidna postrežba. Znižane cene! Znižane cene! Gostilno moto Trst v Mariboru, Tržaška cesta sprejemu Mente po celo nizkih cenah. Elektrotovarna išče H ilii! elektromonterje l kabelmonterja, 2-3 navijalce za električno žico in 1 preddelavca navijalca za takojšnji nastop. Prošnja na Aloma Company, Ljubljana, pod značko „Monter". 5490 Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manufaktur-j nega blaga, galanterije in usnja po globoko zni- [ žanih cenah. Ne zamudite ugodne prilike! „DAN£CA" MAJZELJ & RAJSELJ, LJUBLJANA I i VarjašUl trg Hov. I 4681 a Turjaški trg štev. 1 [ STALNO NAMEŠČEN JE dobi več dobroizvežbanih | za velike In male komade. Le trezni in dobri delavci naj I sa obrnejo na KONFEKC JSKO TOVARNO FRAN DERENDA & CIE, L'ubl;ana, Emonska cesta št. 8. Zahvala. Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše ljube hčerke in sestrice Elite Eckert I izrekamo vsem, ki so blagi pokojnici ] med boleznijo in na njeni zadnji poti j izkazali svojo ljubezen globoko in pre-1 I srčno zahvalo. Darovalcem vencev in | j šopkov še posebna iskrena zahvala, v Ljubljani, 26 septembra 1925. Žalujoči ostali. t Vsem sorodnikom, znancem in pri-[ jatcljem javljam, da je Vsemogočni [ mojega dragega očeta, gospoda Franca Zajec nadpazaifca mestnega dohod, urada v pok. I previdenega s sv. zakramenti, v 60. letu I starosti, po dolgi in težki bolezni, poklical danes v boljše življenje. Zemeljski ostanki rajnega se prepe-I Ijejo v ponedeljek, 28. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti hiralnica sv. Jožefa, | Vidovdanska cesta na pokopališče k j I Sv. Križu Pokojnega priporočamo v molitev | | in blag spomin. V Ljubljani, 26. septembra 1925. Žalujoča hči Joslpina. I Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesel« Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t ■ —. NajmanjSI znesek Din 10'-^ Konforlstinja zmotna nemške stenografije strojepisja ter manj« slovenskega jezika. • večletno pisarniško prakso, žeG — spremenit] službo, Se mogoče v Ljubljani. Dopise nod »Vestna« na opravo — »Jntra«. 23992 Zasorie ob Savi! £«*gorjani, v nedeljo dne 4. oktobra v« na vinsko trgatev * kavarno Maller (Zafuta). Na svidenje! 24680 Sode ea vino. žganje olje, men. mast in petrolej, kakor torti u transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako množino Fran Repič eodar^ko podjetje v Ljut>-ljani — latotam *e sprejo majo vea v to stroko *pa dajoča popravila j>o Daj nižjih cenah Solidno delo. točna postrežba «84 »ci bi bil sposoben ra paki ranje zabojev kakcT tndi sa vsa druga dola, priden, polten in trezen se takoj -prejme pri večjem tovarniškem podjetju. Naslov v upravi «Jutra*. 25525 Kuharica ozir. gospodinja, enažna Id dobra se sprejme za takojšnji nastop. Ponudbe s tli-ko in opisom dosedanjega službovanja pod «A. V.» na upravo «Jutra». 24577 natakarica, pri Ino in poŠte no. vajeno vseh hišnih del, osobito likanja in snaženja se sprejme v trgovsko hišo na deželi Naslov v np*avi cJutra*. 25575 Vulkanizira vse rrate g o m i j a parna vulkanizacija P Škafar v Ljubljani. Rimska cesta 11 270 Knvač Ivan Masd?č Ljubi lana. Gledališka ul. 7 ee priporoča ra jesensko sezono. — Angleško blairo 24579 Naznanilo Podgani otvorim v soboto dne 26 oktobra svojo podružnico za Izvrševanje mesarske obrti na Sv. Petra cesti št 05 (nasproti cerkve) kjer bom prodajal meso različne VTste po najnižjih cenah. Priporočam bo za mnogo-brojen obisk z odličnim spoštovanjem 24508 Andrej Prime. Visokošolski študij omogočen vsakomur Izredno nadarjeni morejo stuoi-ratl na univerzi brez zrelostnega izpričevala. Na ta način Vam je dana prnoz-nost, da si prihranite denar, čas in drnge težkoče. Zahtevajte program! Navedite stan. priložite S Din v znamkah ter pišite na: Ranzlei des Athen&ums — Fassen - Vo, am Lecb — Bajern. 419 Francoščino coučuje učiteljica, ki je bi-fa več let v Franciji. — Naslcv pove uprava «Jutra* 24441 Za francoščino Jlče gospodična za večerne tire učitelja ali učiteljico. Ponudbe z navedbo honorarja pod značko »Francoščina 18/11976» na npravo «Jutra*. 34596 Dama poučuje klavir in nemSčino. — Ponudbe na upravo cJutra* ped «Pouk>. 24647 (do^e) Vajenca t;». trgovino z mešanim blagom, s primerno fioisfeo izobrazbo, sprejme tvril-ka Norb Zanlor in sin. 9t. Peter v Sav. dolini. 23962 Izuriene pletn.ie ta nogavice se sprejmejo takoi. Delo stalno Hrana in stanovanje v hl?i E Go^Mngar, Smarca pri Kam nfku. 23959 Kuharica dobro izurjena se išče Plača dobra, mesto stalno. V slnčaiu sprejema se potni stroški povrnejo Katinka Derenda, Ljubljana, Emon-ska cesta 8. 24451 Trgovski pomoč^V izvežban v manufakturi in gpeceriji. zmož«n «amostoj no voditi trsrovlno na de-?eli se takoj -prejme pn Rudolfu Anderliču, modna trgovina, Ormož ob Dravi 24024 Brivski oomočn?k kot poslovodja aH najemnik - kavcijo, samo vpstpn in soliden se ISČe Ponurtnp pod «Rrijar.» na podružnico •Jetra* v Celja. 240*0 Več krotf»sV?^ pomočnikov dobro irvežbanlh za konfekcijsko delo sprejme tvrdka Drago Schwab 24501 Dobro kphanco ca vsa hiSna dpla ??čp zakoniki par brez otrok za !er> kra i v Bo=ni. Ponudhp pod c Plača 400 Din» na npravo cJutra*. 24482 Postrežn^ca te spreime za cel d ono! dan v Rožni dolini, pot V St. 85. 24476 Šofer Izurien mehanik, trpzen. za ne«JHv ln doher voza?, se takoj sT>rpjwo Naslov v upravi cJntra*. 25527 sa»o^to!na *lov in n<*n>Vka kore*i>ondpntinja, lznr>na stenOTafinta m ctro^pnftfca ee tako! »prejme Golob & Ka., tovarna kem. izde!-kor, LJubljana-Vič. 25526 Učer^a se sprejme v dro.Terijo. Po nudbe z navedbo šolske izobrazbe in slike na npravo •Jutra* pod « Učenka 4711» -4o02 Proda" fk0 agilno ter dobro orgar.iza-torico sprejmem takoj za trrrovino na deželi. — Vsa oskrba v hiši. Ponudbp r.a upravo «Jntra* pod značko cOrganizatoriea*. 24619 Gospodična spretna v risanju in barvanju s procto roko se trajno spreime Samo pismpne ponudbe na tovarno «Ja?on*. Ljubljana, Mestni trg. 24637 Iztirjena pletfl^a za nogavice se sprejme take i. Naslov pove uprava •Jutra*. 24658 Čevljarski vajenec pošten in marljiv ee takoj sprejme. Naslov pove upr. cJutra*. 24657 Damska frizerka vešča maniklranja, ee takoj ali pozneje spTejme. — Mesečna plača 1500 Din in 10 % od doM?ka. Ponudbe na naslov: Tošo B u 1 j i n. brivec, Srom. Mitrovics 24673 Dober zaslužek si zagotovijo pridne osebe pri razppčavanju sijajne novosti. Naslov poslati pod cP. 33* ca unravo cJutra* 24683 Sfuzk»n?a labko tudi fa&*tn*ea iz dežele s« aprejrne v trgo\*sko hi5o v več Jem mdustri iskeTn Vra'u. Naslov pove uprava «Jatra*. 24679 Damska frizerka samostojna, dobra moč. se sprejme takoi ali pozneje proti dobri nlači in procen-fnm na parfumu. A. Turk. Miklošičeva cesta štev 7, Ljubljana, Ž4459 Učenca za trgovino * mešanim blagom, pri^n*-tra. poštenega, t zadostno Šolsko izobrazbo sprejme Franjo Pire. trgovina me3. blaga v Žužemberku. 24496 Izitriena olefitka se takoi spreime z vso o=krbo t manjšem mestu na dpželi. Naslov v upmri «Jutra». 24503 Prodaiafkji «tnrpT pod £«S» Trgovski sotnsdnik spreten in doher f^-opist event. tndi detaflist. želi spremeniti mesto v mestu ali na de.Seli Kastop po doirovoni Cenjene ponn^i>" na npravo ..Infras po-1 Šifro .Dohro rer:iran>. 243f«l Trgovski uradnik zmožen vse*n pisarn, del. samostojen delavoe. prosi nameisčenja nalraje v me stn D' seMetna in^atsa Položi do in.non Din kavrije aH pristopi kot drtižahnlk porneie vpSta vsota - Po nnflhn pod Eifro .TTradnik. na upravo nod Šifro :1T;aželjua>. 54427 Absolvent dvorazredne trpovsk* gol« z nekaj prakso išflo mesto Ponndbe na npravo .Jntra* pod šifro PrlldlelJ moj. če ^ Jutra t ne dobim takoi,* razsrlen gost pri mizi Ijuto vpije, -ti sam iz pil kavarniške pomije, le bos potem naj bo usmiljen še s teboj! Sedim Se tnkaj sedem dolgočasnih let, a »Jutra* nihče semkaj ne prinese, stare liste vsakdo ml odnese, sodi se nri kot da bi bil od vseh proklet.« Prikloni pikolo ponižno se do tal: »Imamo dvajset »Jutrov naročenih, — nazaj od gostov ne dobim nobenih, — i glase reže vsak iz njih, — je res škandal! Za »Jutro* pnlijo se gosti nog in dan, da zvedo, kakšne nove blagodati prinašajo jim zopet inserati, — laz revež, tirjam ga nazaj od vseh zaman. Kar boljših gostov pa v kavarni tu poznam, na »Jutro* vsi sami so naročeni, zato ne delajo krivice meni: Gospod, za grajo vašo — lepa hvala vam!* Krojaški pomočnik išče službe, najraje na deželi. Ponudbe z natančnimi podatki na npravo .Jutra* pod .Dežela 11995». 24662 Trgovec železninar, vsestransko ver-ziran želi službe v večjem podjetju kot vodja, potnik ali znupnik. Ponudbe pod Zanesljiv 11991* na upr. cJutra*. 24671 Boljše dekle ki je ab^olviralo kuhar^ko-gospedinifko golo, vajeno vsega hišnega in kuhinjskega posla, vešče nekaj nemščine. išče primemo mesto ' boljši rodbini. Ponudbe ,.a upravo cJutra* pod šifro cPridna in poštena*. 24670 7a^ar *a venecianko dnbro izurjen se takoi ffnrejme T,ahko ?e tudi poroi^pn. ker jp na ra-molae-o dobro etanovanjp P1 a?a po dorovoru. — Ponudbe pod *Drvher ža^ar* na upravo cJutra* 24489 za boljše dcTo takoi sprei-ro* 5nct;»ri2 Matija, čevH-ir. Trbovlje. 25551 T^nca s primerno šolsko izobrazbo spreime fnto-atelje Weiss. Polrela fCp'jeV — Stancvanjo ia hrana v 255"9 Kn^ovo^* 'rvežban ra nr««r1e<1 vn?»*ib •^n^ov en — Na«1ov V-irJ.*, č?t®T1n-ag. Brš1'in r»-i Ne vem mestu. 25565 ▼a trnovim r m«5am'm bla t,m na deželi «e «prp'me "n^n^^ nn npravo «J«*r«t» pod cT. D.* 25542 l7»'r?etlO s'v'1'O *a roVienfe nogavic na Overloch strofn Do- njep na na*lov Mtlko ftn-^tpršič, stroino plptftcfv« Z^oše. p. Besrunje 25574 M'rar«kJ vptopop krppak in ne pod 16 let otar se mrejme — Oollar Fr»np. mizar. Dravlie 103. p. St. Vid nad Ljubi 2461« Vratar rPortieT) se sprejme. Ponudbe s pren!*om spričeval na upravo cJutra* pod BifTO «Hotel». 24613 Kni^ovo^kinia dobra stenosrTafinja. vešča več jezikov želi vstopiti v podjetje, ezir trgovsko pisarno Event gre tudi ne-kaj časa brerplačno — Ponudbe pod cZanesljiva* na npravo cJutra*. 23563 Trsrovec agilen. Jugoslovan, ve55 več jezikov, reprezentativno zmožen, ki je opustil svojo obrt Išče zastopstva ln prvovrstno posredovanje za hf^e proti proviziji sa Jn«ro«lavi?o. event. za Ral-kan in Orijent. — Cenene ponudbe na Samojla Fpr-ber, Osijek. 24614 C?osoo^3čna Inteligentna, trgovsko na-obražena. želi mesta le v bolifii hiš! k otrokom ali v pomoč srospo^tn'?. fre-flektira tudi v 8rbijo ali Hrvatsko. Donite pod Šifro cNpmško-slovensko» na n»7r. cJutra* 24585 Steparca izurjena za s-omje dele išče mesta za ta^oj Ponudbe na naslov: Berdajs, Pred Prulami 21, 24649 Gospodična z lHletno pisarn, prakso ere 3 mesece brezplačno v »Tn*bo. Po^n^be po'1 Šifro •Stalna služba 11973* na upravo cJutra*. 24683 mpščan«ke šote z dovr?pn?m končnim izoitom — ve^^a «tro;pp:sjR išče primerne «lnžbe — «re tudi brezplačno Ponn^bp po>1 cAb«ol-v»ntinja 11984* na up^a^o »Jutra*. 24653 Mla'ša firo«po^»nia išče službe h ge*podn Naslov pove uprava cjntr** 24656 Bo1?še dekle tšč.e službe k samostojni ^ami ali ro«podu Gr* tudi irven Ljnbljane. Naslov v upravi cJutra*. 24655 Kn» zovodja «amesto'pn. s 151etno nrak-ao, z znaniem »Tbohrvat-ske?a la nemšknga Jezika, vprzira« v vseh trrevsklb In banUnfh pe#1ib Išče na-melčenia pri vr3J«m podjetju ali denarne« zavodu. Ponudbr na upravo «Jutra» pod «Br. 1800». 24644 Službe iščem kot rsznašalec, sluga v trgovini, skladišču sti kjerkoli Na žel io položim kavcijo. Nastopim takoj. Ponudbe pod ilfro cZanesljiv 11954» na unravo cJutra* 85571 Klh?čavti?čar starejša moč i»ce sb^Tbe. Event" bi pristopil kot drnžabpik. — Ponudba pod šifro cKljučavuičar 11915» na upravo cJutra*. 24000 dekle » veseljem do otrok, išče službe. — Cenjene ponudbe pod cZvesta 1Š* na upravo cJutra*. 24634 Zakonik? par brez otrok i§ČP mesto hišnika. — Naslov na npravo cJutra*. 24632 Absolvent trs. šole z daljšo prakso želi mesta knjigovodje ali pis. moč! v mestu ali na deželi. Nastop tako«. — Ponudbe na urrravo cjitra» pod značko cVesten 11971*. 24G25 Praktfkant absolvent abiturijentskega tečaja, veš? knjigovodstva, korespondence v slovenščini. nemščini in srbohrvaščini. trgovske in politične aritmetike stroiepMa. ste-noprafiip, išč.p službo. — Ponudbe na upravo c.Tutra* pod značko cPraktikant*. 24646 Kontor?s^»n?a e večletno pisarniško prakso. zmožna event. kavcijo, želi »premeniti meete Ppui. dopise p«d cPridna 12> na upravo «Jutra*. 21678 Potnik-za^toonik z moko in deželnimi pridelki ter 5neppri5=kim bla«?om. dobro vx>pHan in pri1'uK l|rn pri pekih fn trtrovih v Liubiiani okolici in Po-vejiŠK? sploh želi snrempniti službo. — ReflekHra le na regno. solidno, vpliko podjetje. fpretme tndi zastopstva preti proviziji. Cenj. ponudbp na upravo »p pod €Vestna 49» na npravo «Jntra> v Maribora- 24663 Krofaški pomočnik za manjše delo, KČe službo v mestu ali na deželi, po možnosti s stanovanjem in hrano. Naslov pove uprava «Jntra». 24677 Sodarski pomočnik išče elulbo. Nastop takoj. Ponudbe nn* Herman Ra-kar, Zabroznica. p. Žirovnica. 24674 Službo sluge fšče krepak mladenič Ponudbe pod «Sluga 119£9» na npr cjutra». 25538 Kdo sprejme pridnega 151etneea dečka z dežele kot učenca. mogoče z vso oskrbo? — Veselila bi ga zlasti meha. ničarska, strugareka ali slična obrt. Dopise s pogoji blagovolite nasloviti pod «Vajeneo 15» na npravo cJutra*. 24606 Prodajalka išče mesta v večjem kraju Ponudbe na upravo c.Tutra* pod cTakoj ali pozneje 1». 23947 Mesto gospodinje aH oskrbnice išče na vele-posestvu gospa, ki je vajena vsakega dela. Gre tudi za postrežnico. Naslov pove uprava cJutra*. 23904 Služkinja ic dežele, za vsa dela. vešča tudi nekoliko kuhanja išče mesta. Dopise pod «M. S.» na upravo cJutra*. 34279 Mizarski pomočnik za splošno in strojno mizarstvo išče službe. Naslov v upravi cJutra». 25560 Šofer išče službe. Gre tndi na deželo. — Pismene ponndbe na npr. cJutra» pod šifro cPrvovrsten*. 25568 KontoHstinja z večletno prakro. vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vajena vsega pisarn iškeera dela. iščp mesta v podjetju Gre tudi kot vzgojiteljica, ker fn izprašana učitpliica. Ponndbe na upravo c.Tutra* pod šifro čE. C. Ljubljana* 25567 Potnik dobro VTtelian. sprefme Sp ve? predmetov razven ma-rmfaVtnre prot! nrovirijl v zastopstvo. — Ponndbe na nnravo «Jntra> pod značVo «Pelaven». 2flnG2 Učenka 8 4 razredi mesčrtnskp |0le in malo matnro i!S?e mesta v manufaktnmi «11 ilpee*. rijslri tr?ovltii Naslov pove npravi c.Tutra. 24E90 Trgovski pomočno cene za kub. mtr. franko vagon. Rudolf Zore. LinH-Ijana, Gledališka uliea 771. 25556 Pisalni strej rabljen a dobro ohranjen, peeeni. se lakaj k n p i. — Ponudbe na upravo «Jutra* po4 «1890 do 2090 Din» ?4636 Čebula in krompir Proda se večja množina čebule in krompirja Cena po dogovoru Dečman Franu. Stožiee pri Ljubljani. 24515 Jabofka namizna ln otrešena, kupim več vagonov. Ponudbe z navedbo cene pod dzvoz* na podružnico «Jutra» v Maribora. 25545 Krompirja zdravega dolenjskega nudi ve3 vagonov Marija Stell-wag, Bršljin, Novo mesto. 24650 Jabolka namizna različnih vrst v zabojih in v vagonskih množinah ta prešanje ras-poSilja Marica Stellwag, Bršljin pri Novem mestu. 24651 pisarna Arzenštk in Comp. (jelje. Kralja Petra e. 22. tma v prodaji veliko izbiro najrazličnejših enodružinskih, trgovskih, gostilniških in večjih stanovanjskih hi5, vil, gosposka, gozdna le kmečka posestva v razponih velikostih, vsakovrstna Industrijska in obrtniška podjetja, 8tav»eue parcele itd., po zelo znižanih cenah in pod ugoo-nlmi pogoji. 23599 Žaga z vsomi poslopji in stroji ra ceno ne nad 2,OOt>.OW Dio se kupi. Ponudbe na Delta-Stan, Zagreb, Ilica 23. 21574 Posestvo ob glavni cesti, S2 oralov zemlje: travnikov, njiv, sa-donosnik. vinograd in gozd, se ugodno in poceni proda Naslov pove nprava cJutra* v Mariboru pod «Posestvo» 25548 Velika hiša krasna, pripravna za letovišče. a gostilniškim ?n trgovskim lokalom v prometnem in jako lepem kr.nju Gorenjske, tik farne eorkve se preda za 190.000 D?n — Cenjene dopise na upravo cJutra* z natančnim naslovom pod dzredna cena*. 24406 Hišica z vrtom v bližini Ljubljane se takoj kupi Ponudbe na upr. cJutra* do 30. septembre pod cčava 11911*. 24513 Pritlična fiiša novozidana, t 2 sobama, kuhinjo, kletjo in gospodarskim poslopjem, vodnjakom. 1 oralom {"86 klafter} remije, lepim «adnim vrtom. njivami in travniki se proda v bližini črnuškega Kolodvora. Na SpIJo se dobi še 7 oralov zemlje. Naslov pove oprava cJutra*. 23952 Prodaja Gospe Ane Zanier dediči prodajo naslednje nepremičnine z hiventarjem — vred: l.\ Posestvo v i^eru-Su, velika hiSa s trgovtuo In goatjlno ter gospodarskimi poslopji in okrog 26 oralov njiv, travnikov in gozdov. 2.) Posestvo v Lučah, hiša z gostilno in trgovino in okrog 9 oralov gozda in travnika, a.) Vinograd 9 hišo v Seščah. 4) Hiša v Seščah 6 »rav nikoro (3 oralf) Prodajo se gospodarske enote sfcu-paj ali parcelirano. Pismene ponudbe sprejema: dr. Vinko Tajnšek, Sv. Pave! pri Preboldu. 23963 Enodružinska hiša obstoječa ix 4 sob, kuhinje, dveh predsob, pralnica in shrambe, oddaljena 15 minut od g!, pošte v Ljubljani se pod usodnimi pogoji proda. V hiši električna luč in vodovod, poleg 1000 raf vrta. Zelo pripr.iv-no za obrtnika, ker so veliki prostori. — Stanovanje takoj na razpolago Kje, pove uprava cJutra*. 24597 Prostovoljna dražba zemljišča Dne 4. oktobra 1925 oh 3. uri popoldne se vrši na licu mesta na Blanci prostovoljna dražba zemljišča vi. 6t. 141 kat obč. Blanca obstoječega iz travnika pre ft. 534^2 in njiv paro It. 531 in 512, last Frančiške Kozoie, trgovke v Rajhen-burgu. Izkliena cena znaša Din 10.000 vadij 2000 Din. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Sevnici tekom uradnih ur. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek dno 22. septembra 1925. 24589 Hiša z vrtora. kuhinjo in sobo se vsled potovanja proda za 40.000 Din. Nahaja se pri rudnika poleg ceste — pripravna za krojača, čev-liarja a!1 vpokojenca. — Naslov pove uprava «Jutrn» 24621 Vila z vrtom enonadstropna, razen ene sobe popolnoma kupcu r.a razpolago, se proda, event tudi i gospodarskim poslopjem (n vrtom. Naslov v upravi »Jutra*. 1462T Pozor, vpokojenci! Hišica obstoječa iz 2 sob, kuhinje, shrambe in vrta, pol ure od Ljubljane se ugodno proda. V hlllci električna razsvetljava. Naslov pove uprava »Jutra*. 24640 Stavbna parcela v obsega 400—TOO m» i le bstonirano kletjo r blilinl ljubljene se po nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jntra*. 24661 Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski savod v Ljubljaui. Gledališka ul. 8. 18009 Lokal za mlekarno v prometni ulici se išBo. — Naslov v upravi »Jutra* pod »načko »Mlekarna 3». 24577 Stanov«, nje obstoječe iz 4 sob t vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo se odda v sredini me6ta. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stev. 2000». 24446 Mlad gospod vajen na red in snažnost, iSče mimo in zračno sobico Ponudbe na upravo »Jutra* pod Slfro »Odobna sobica«. 24294 Stanovanje obBtoječe iz 2 sob. verande, kuhinje in pritiklin se odda 3 1. oktobrom. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nova vila 11920». 25518 Mesečna sobica na periferiji ne predaleč 0.1 mesta s posebnim vhodom in s souporabo kuhinje ss iSče. Ponudbe pod «fista BObica 11916» na upravo •Jutra*. 24514 Opremljena soba velika, b alektriSoo raz. svetljavo «e odda. Naslov v upravi »Jutra*. 244S3 Mesečna soba lepo opremljena, s posebnim vhodom se odda solidnennj gospodu. Naslov pove upr. »Jutra*. 2449S Separirano sobo ali predsobo z vhodom it stopnic, opremljeno išče v sredini mesta soliden sameo. Ponndbe aa upravo »Jutra* pod Šifro »Tuiec*. 24466 Snažna soba pri realki se odda dijaku. Naslov pore nprava »Jutra* 24475 1000 Din dobi kdor preskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje 1—S sob, oziroma ga zamenia a stanovanjem na Viču. Cenj. pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod cMirn! dom*. 24465 Hiša z dobro vpeljano trgovino v prometnem mertu fie radi rodhloskfh razmer proda 12 popolnoma prt>s*e roke. — Cena zelo r.jodna, plačilo po dogovoru. Na?!o7 pove uprava cJutra*. 24517 Enonadstropna 'pričern) z vsem inventarjem in vrtom, pripravna ta stanovanje se po zelo nizki cerrf proda. Stofice št 84 pri Ljubljani. 24082 ^osestvo 28 oralov, ravnina, lepa poslopja z velikim inventarjem in Mlin 16 oralov posestva, ravnina. vse pri Mariboru pro-;a Caie*. Maribor. Barvarska ulica S. 24587 Lepo posestvo 16 oral. cemlje: njiv, trav-nikov, sadonosnlk. go«d — gospodarsko poslopje e hlevom za 5 glav flvine, skedenj. preša za sadje ln klet se proda — Interesenti naj vnralajo na naslov: Flori-jan Kurzmann hi Karzrag-nitz. p. St, Georgen pri Wildonu. Sseleraark, Sster-relck. 24666 Majhna hiša z vTtom in prostim ttano-vsnjem *4 sobel v Maribora se uporno jroda. Naslov nri po(?ni5nid »Jntnr* v Miribom. 24667 Stanovanje , novi vili na Linharte^ eeetl, 2 sobi, 2 kabineta, kopalnica in pritikline. odda takoj Posredovalec, Sv. Patra c. 2S, I. 23995 Prazna soba » posebnim vhodom v gr> dlr.l mesta se išče. Naslov » upravi »Jutra». 2554» Soba v sredini me6ta s strogo separiranira vhodom se fšča za gospoda, ki je večinoma odsoten lz Ljubljane. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cSoba 2T1». 255S6 V Kranju se odda stanovanje 2 sob in kuhinje v novi M?i. Ve5 pove Matija černe v Kranju 24443 Loka! s skladiščem na Marijinem trgu, se odda proti odškodnini aH ee proda hiša (2 stanovanj!). Naslov ▼ upr »Jutra«. 28936 Pozor! Izredna priložnost za naknp krasne dvostano- vanjske vile. gortilne t gospodarskim poslopjem, več remije v krasnem kraju pri Konjicah v Sloveniji, ob cesti In žel. postaji, ee bo vse izpod lOO.non Din prodale na sodni dražbi 1. oktobra ob 10. uri pri okr. sodišču v Konjicah. 24022 Pozor! Hiša, 2 baraki, sadni vrt. 2^22 klafter dobre zemlje, vodnjak z dobro pitno vo-do, sa nirodno prela Vse leži ob glavni cesti. 20 minut od kolodvora, kjer se bo delal kanal za elektriko jn je pripravno za vsako obrt. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava cjntra* 25537 Stavbne parcele za vile ob krasnem Bohinjskem jezeru, sotnčna leg« akor «ZTatoro~* In «Sv. Janez* od 10 Din za ms ln višje se prodajo. Ponudbe pod <9* na upravo cJutra*. 25561 Mfln po? ure od Tržiča, na stalni vodi. nanovo moderno opremljen s 4 pari kamnov, čistilnimi stroji, stopami, poleg hi8e hlev In ea^nl vrt. prodam za 90 000 Din Naslov pove uprava cjntr*» 25573 HTŠa z dobro vppliano staro gostilno v večjem krajo Gorenjske. H ure od žel. postaje se proda. Ozira se izključno ns resne refletrtan-t« i dobrimi referencami Našlo* pove sprava «J>nr»» 34611 Manjši lokal i električno razsvetljavo , sredini mesta se i S 5 e xa takoj. Ponndbe na upravo »Jutra* pod «Centrem» 24298 Zidano Ekfa^šJe ca. 100 m* Opredeljena^ izven mestne dohodarstvene lini-je, v pritličju al! svetlo klet ISčem. Ponudbe pod »Takoj 2» na upr. »Jutra* 25521 Delikatesna trgovina dobro idoča. v sredini mesta. se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na upravo »Jutra pod 50 september »t. I.» 23988 Za pisarno iSčem popolnoma separirano sobo v parterja ali I nadstropja (ozir primeren lokal) za takoj. Ponndbe na unravo «Jutra» pod značko «Radio». 25540 Maihen pisarn. lokal na Dunajski cesti bliža ko lodvora se odda pod ugodnimi pogoji v najem — Naslov pove uprava »Jntra* 24444 Trgovino ealanterije in perila t stp-dini Liubljane oddzm vsled preselitve. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Najprometnejša točka* 2464* Trgovina godbenih inštrumentov v Sarajevu, SO let obstoječa. dobro vpeljana, se radi smrti lastnika proda. Naslov: T. Baraca. Soraievo. Kulovio ulica 12. 24668 Vsled smrti oddam v najem dobre Idočo trgovino s mešanim blagom v sredini n*»ta pri esrVri |b Železnici. Stanovanje prosto Naslov peve nprava pod značko «Miru. mini srče želi». 24593 Maribor 32 Odpelji se vsekako. Sestanek v M Pridem istočasno ali preje. Poljube Tvoj —. 24631 Gospodična v četrtek popoldne s tova-ri*iro pri Pokopališki ulici Ra? niše pod šifro «Ko!psar 11958» na uoravo «Jutra» 24628 Z^nja Mim s gniljo, ki zna dobro krojiti. Sprejme se takoj v dobro službo. Cenitev ni izključena. MlajSe n?j poSljejo ponudbe po«' »Bosna« na upravo -»Jutra« 23836 azlično volno za pletenje jopic in drugo kg od Din 150' dalje pri večjem od-— šemu posust orencan, ::. S® is za sebe in svojo Hns! prva srbska zavarovalni in pozavarovalna družba v Beogradu. Poso."'o od 25.000 do 50.000 Din išče pošten trgovec v svrho večjega obrata. Obresti po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Poštenost — 11431« na upravo »Jutra«. Mladenka idrava. čedna, izobražena in pridna, s 50.000 Din gotovine, se želi takoj poročni z višjim drž. uradnikom čedne zunanjosti in l^pe notranjosti. — Cenjene dopise na upravo .Jutra* pod značko «Kje dom je moj?> 24405 Tretjega družabnika sprejme vsled razširjenja podjetja nova dobro vpeljana trgovska družba v Ljubljani z ali brez sodelovanja Ponudbe na upravo «Jutrai pod šifro «30 do 40.000». 24460 Trgovina 30 let obstoječa trgovina z mešanim blagom v industrijskem kraju se proda s stanovanjem. — Najemnina 500 Din mesečno. — Samo resni reflektanti naj pošljejo ponudbe na upravo «Jutra» pod «Trgovina». 24456 Kdo hoče svoj kapital v treh mesecih podvojiti? Pišite na upravo «Jutra» pod »Brezkonkn-renčno podjetje* in navedite višino takoj razpoložljivega kapitala. 24297 Za povečanje dobro idoče trgovine vzamem na 6voJa posestva v vrednosti 1,000.000 Din — 450.000 Din na prvomestno vknjižbo. Obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe pod «450.000/14» na npr. «Jutra» 24488 25.003 Din posojila se išče nujno za dobo šest mesecev proti 50 % obresti in popolni varnosti. Ponudbe pod »Revanche* na upr. fovsirsico kresne „&EBšH", Koše pri Mariboru ali pa na g. notarja dr. Jo-sipa Ba?!a, Maribor, Aleksandrova cesta 14. „IEBIN", 5548-a_Hoče pri Mariboru. SSEESHHSEaBe^HESSSHSSHSBSUSMM m a S V bogatem kraju Slovenije, tik kolodvora, J Bi se odda radi bolezni takoj in ugodno h | ioli Efe^iio mm \ 9 s fiksom in drugimi vožnjimi ugodnostmi. ■ S Mesto je priporočljivo za zdravnika, ka- g ^ teri bi pošilja! otroke v strokovne in ■ v druge šole. 5533-a ■ S Prevzeti ie: hišo, Inventar, domačo le- B karno etc. S H Oferte sprerne samo od resnih In pla- B 9 čila zmožnih reflektantov pod ,Ugodna S praksa' upravništvo .Jutra". s, silit™ ivi v ii i : za moške obleke najmočnejše, najfinejše in najcenejše razpošilja veletrgovina 3L Sieraecfel Celje, št 20 in sicer: trpežno sukno 71 Din močan ševijot 78 Din fini kamgarn 90 Din llustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna kam-garna in razne manu-fakturne robe, pa samo za osem dni na ogled. Kdor pr.de z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. (Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Trgovci engros cene! EsgasfsasBBsaanaB! ■ Priznana solidne tem! Vedno zadnje novosti Priimna solidne trn! h ———— ■- j damskih klobukov m 3 priporoča modni salon S IDA SKOF-WANEK nasIednid LJUBLJANA, Pod 7 rančo štev. 2. | Žalni klobuki vedno v zalogi — Preoblikovanje in popravila i se točno in ceno izvršujejo. ■ □loioioioioioioiaioioioiaioia Eiur fotografira mo ra Smeti naše 3 novosti: M Hasfrovani cenik .Moderna fotografija* Brezplačno itsto Mmm učno knjigo .Kako se naučim fotogralfratl" Samo Din 9'— Ma miMirn razbito .Pravosvet" Samo Din 4'— Droga® janitaf Celje. OHC3BC3HCDBC3rC3IIC3aC3l« C. U1» Kovinska industrija inl.JsH.BBHL,Maribor, SH5 ( rierdllindustrie) A!ff!\S5Rdrov4 š?"«v.6. Kftiuijodnšil nakup ie naravnost Pd tovarno J ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■»■■■•■■■■■•■■•■■»■»■■■uaiHiii prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja tako] in po ceni mehanična sodat*na R. Pichler & sšn9 Maribor, Frančiškanska ulica 11. a^KniBB9SHm5»BaBBBnBBBBaB^qeBaanSBBS>91l!9J)>7BBB Klikar! Ne kupujte prej jesenske ali zimske obleke, predno si ne ogledate mojo zalogo raznega manufakturnega blaga: dublne od najboliše do najcenejše vrste, fine kamgarne, češko sukno, blago za damske plašče, kakor tudi vsakovrstne barhente, tla-nele, Sifone, kontenlne, hlačevine In žamet iz prvovrstnih tu-in inozemskih tovarn. 5540-a Pri odjemu čez D 500 je 50|0 popusta! Krojači in šivilje popust pri vsaki svotil Podružnica: Ivan Kos Podružnica: ŠiSka Gorenjsko TB Ljubljana Sv. Petra cesta 23 ES B SB Celovška 63 Srednja vas 2 :^EBWSB^BgBB3gSaEgaHIBHHSS3SIS Pohištvo in preprost od najpreprosteje do na$f!ae;$e izdelave se dobe najboliše in najcenejše pri tvrdki Karel Prels9 Maribor, Na veliko. Gosposka ulica 26. Na malo. Ceniki brezplačno. 4564-a Podeželski premet. Čevlfarski mojster se !§ča s s vodstva čevljarneza popravila na strojih. Plača in provizija po dogovoru proti garanciji. Ponudbe na upravništvo lista „Jutro" pod štev. „398* 5550-a brzo, brez vednosti klijenta .Absti-nentol*. Cena steklenica 50 -, 70'-, 100'- in 160'- Din. Dobi se v lekarnah, kjer ne. se obrnite na samo izdelovalko Gesellschaft fiir enem. und metaUurgische Industrien Wicn 89/a Wlssgr.!!g!"sse 5-6. 5547-a OhM® cii o^alio^ine prima počam od 35 eni t od 2 m dalje svaku količim (vagor.ske pošiljke) kupuje so od:nah od Izvozne ivrtke za gotov novac. Ponude sa najnižim ciienama tovareno franko vagon umoljava se nod ,DRVO 81* ur>fa-viti na .INTERREKLAM d. d.', oglasni zavod, ZAGREB, Strossmayerova 6. 5472-« lili llfi££ cele, l\sls, enkrat rabljene kupuje nsako količina tM iS Zsgreb, Maraaretska ul. 4, ©i i prepros LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (f Cbrestovanje vlog, rakup in prodale vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deuiz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskempt In Inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safe-deposits Itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon 40, 457, 548, 8C5 in 8G6 61-a BBH0B9BBB8BI K. Wesiak, liiiSl, I. Aleksandrova cesta 15. i Dnevne poštne in že!ezn. pošiliaive. Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnam Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloizii Novak. Vsi v Ljubljani.