tete* IV., štev. 191 Poštnina pavsallrana. V L)ubl|anl, petek dne 17. avgusta 1923 Posamasna »aw. slana 1 Din hhri« oft 4 i|irtr»j. gtane mesečno 12-80 Din p inozemstvo 85'— . neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo : fflkloiitevs cesta št. 16A Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko (Jpravnlfttvo: L|ul)l|ona. Prešernov* ni. it 64 Telet it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ui. L Tel it 22. Celje, Aleksandrova a. Račun prt postn. čekov, zavoda štev. 11,842. Ljubljana, 16. avgusta. Poleg drugih kongresov se bo v Ljubljani vtšiI koncem avgusta Se kongres klerikalizma pod imenom «V. katoliški shod>. Razume se po sebi, da no more nihče imeti nič proti temu, da tudi klerikalna stranka manifestira, in potovo je, da botlo varovane ne le ilolžnosti gostoljubja, ampak tudi dolžnosti medsebojno politične dostojnosti. KatoliSki shodi so bili od svojega nastanka politične manifestacije prve-pt reda. V tem ni razlike med onimi, ki jih je organiziral, kakor jo le on znal, Se dr. Susteršič, in med predsto-j»6im shodom. Vedno so politični in strankarski motivi, ki odločajo, da naj pade ua tehtnico tudi to sredstvo. Danes gre klerikalizmu predvsem za podkrepitev avtonomističnega, .-tališča SLS in za moralični pritisk, da izpadejo konkordat in inter konfesijonalni zakoni po volji klerikalizma. Zato treba mobilizirati mase in jih z vsemi posvetnimi sredstvi vpreči za sprevod zasužnjenih duš. Čisto verski akti se prepletajo z ve političnimi. Namenoma jih mešajo, (ia s prvimi vlove materijah« za druge. Romanja na Brezje, prireditve vseh vrst v oorkvah, maše, litanije, jezuiti, frančiškani, obhajilo, vse to se imenuje in vrSi v isti sapi s shodom rokodelcev, obrtnikov, z razpravami o znanstvu, o časnikarstvu in kolportaži, o leposlovju, o ljudskih odrih, o ciljih prosvetnega dela. Vse, s čemer razpolaga cerkov, od zvonov do obhajila, od kadila do papeževega blagoslova, vse to mora biti okvir, v katerem se razpravlja o — zadružništvu in gospodarstvu in o—mednarodni politiki, o ženskem vprašanju, o kapitalizmu, o cerkvi in državi, o političnem delu katolikov, o šolskem vprašanju. K vsemu temu se ima zavzeti stališče; obenem pa bo cerkveni govor o božjem srcu Jezusovem. Kdor torej pravi, da katoliški shod tii velepolitična prireditev politične btrajike, zapira oči pred jasnimi dejstvi. KatoliSki -shod je politična revija avtonomistlčnejfn klerikalizma. Kar sicer vidimo v malem, da se drže fanatični strankarski govori s prižme, da v spovednicah peatč strankarskega pro-ivnika, da mu odrekajo verska t-ola-ila, ker ni klerikalec — vse to nemoralno mešanje vere s posvetno politiko v velikem stihi katoliški shod. Nam ta zlorabil ni nič novega. Do-Jivljali smo jo žte pod Avstrijo. V Ju-oslaviji, kjer smo pričakovali, da bo era svobodna, doživljamo istotako, da je ostala eno izmed orožij politične tranke. Doživeli smo, da je katoliški duhovnik danes dal odvezo deklici, jutri pa ji je pred vsem svetom pred a.l-tarjem odrekel hostajo, ker je njen oče pristaš SKS. Ta duhovnik, ki bi zaslužil najsramotnejšo kazen, je le tip in zoreč, kakšni morajo biti naši duhovniki na ukaz svojih predstojnikov. Avstrijska vlada, kakor je sicer bila dekla katoliške hierarhije, ki si jc na Dunaju delila oblast z Židi, jo vendar imela toliko takta., da je uvažovala, da katoliški shodi politične prireditve in jih zato ni oficijelno posečala. To je tisto naravno, saj bi sicer druge stranko istotako mogle zahtevati udeležbo lade na svojih manifestacijah. Pri nas pa, kakor oznanja novopeče-tii minister ver, bo drugače. Vlada bo na shodu službeno sodelovala! Kako gosp. minister to predstavlja, ni jasno, Najbrže so niti on sam ne zaveda, kako globoko ponižuje državno vlado, če jo izpostavlja na strankarski prireditvi. Gosp. Janjiča ne bodo pripeljali v kletki in ga razpostavili ita, ogled, a to ni potrebno. Vsi, ki ga bodo videli in Slodali, bodo videli krog njega kletko, Mi se, da samo on ne. Breznačelnost radikalne stranke se zopet enkrat ma-čtije na državi. Sploh je njeno obravnavanje prečanskih problemov tako tliletantsko, da pač ne preostaja drugo nego misliti, da jim je Slovenija nekakšna kolonija, kjer lahko eksperimentirajo in igrajo po mili volji. Vse te dogodke liaprednjaki opazu-1'mo hladnokrvno. No zanikamo moči klerikalizma, a njegove manifestacije merimo s pravim merilom, ki uvažuje, kako je čisto zunanji in površen uspeh 'cklame, prostih voženj po železnici, romanj in podarjenih uniform. Ogromni napori klerikalizma, držati se nad vodo s čisto prosvetnim po Hipom, dokazujejo, da so mu prvotna sredstva Se premalo izdatna. Ze prav. '•e gonite svojo čredo ven lz cerkva "a solnce, tam smo tudi mi in postajamo vedno jačji: in marsikaj, kar vi sejete, bodo Doželi drusri. «Katoli5ka» re- Sklepi ministrskega sveta UKINJENJE REPARACIJ. - SPOR Z ITALIJO. - ZNIŽANJE IZ-VOZNIH CARIN. Beograd, 16. avgusta, p. Po povrat- ku namestnika ministrskega predsednika dr. Velizarja Jankoviča z Bleda le imel včeral ministrski svet sejo, na kateri le dr. Jankovič poročal o svoji avdijenci pri kralju. Zatem )e minister notranjih del dr. Vujičič prečltal poročila iz Srbije o pripravah za občinske volitve in dal na diskusijo pritožbo demokratov proti terorju političnih oblasti. Obširno le nato vlada razpravljala o Radiču. Po poročilih, ki jih je prejela vlada je Radič pred dvema dnevoma odpotoval z Dunaja v London. Rezultati preiskave, ki se vodi v Zagrebu in inozemstvu z ozirom na Radičevo odpotovanje, še niso popolni. Zato se še ne morejo izvršiti tozadevni končni sklepi. Minister saobračaja je poročal ministrskemu svetu o depeši, ki jo Je prejel od državnega komisarja dr. Mate Valoviča o stanju mornariškega štrajka. .Jadranska plovidba« je že vzpostavila delni promet s svojimi parobrodi na glavnin linijah. Osobje, ki je bilo v štrajku, se polagoma vrača na delo. Vlada je skle. pala o merah, ki se imajo podvzetl gla-de državne subvencije in glede definitiv-ne ureditve našega pomorskega prometa. O tej zadevi se bo razpravljalo na eni prihodnjih sej. Minister pTavde dr. Niko Perič je sporočil, da je nemška vlada začasno ustavila dajatve reparacij. Definitivno bo o tem sklepala vlada še le po povratku g. Pašiča. Na nocojšnji ministrski seji, ki se je vršila od 17. do pol 21. se je najpreje sklepalo o tekočih poslih poedlnlh resor-tov. O zadevi reparacij bosta Intervenirala gg. Pašič In Ninčič v Parizu. O. Niko Perič je referlTai o drugih zunanjih zadevah. Posebno o vprašanju Bolgarske in o predlogih Italije, naj upravlja Roko leto dni paritetna komisija. Vlada nI ničesar odločila. Počakajo se tudi v tem oziru ukrepi gg. Pašiča fn Ninčiča. Da se ojači naš Izvoz, le vlada sklenila, da se znatno zniža izvozna carhia. Na osnovi tega rešenja znaša odslej carina za moko 25 Din, za pšenico 30, za koruzo 20, za rž 30, za ječmen 20, za oves 10, za suhe slive 3 Din. Sveže slive mekinle in krompir so prosti izvozne carine. Izvozna carina za svinje znaša 300 Din za komad, za zaklane svinje 150, za svinjsko mast in slanino 300, za gosjo mast 300. Osli in mezgi so prosti carine, goveda se caTini po stari tarifi. Na osnovi predloga ministrstva saobračaja je vlada sklenila, da se vzame za izvozno sezono 3 tisoč vagonov v zakup v inozemstvu. Končno le vlada določila g. Janjiča, da odpotuje v Zagreb na ev harističnl kongres. Trplfenje bolgarske opozicife OBUPNI KLICI NA POMOČ BOLGARSKIH EMIGRANTOV. RAJKA DASKALOVA NA EVROPSKE VLADE. Beograd, 16. avgusta, p. Naša vlada je prekoračil vsako Rajka Daskalova, bivšega — APEL prejela apel g. bolgarskega poslanika v Pragi, sedanjega vodje bolgarske zemljoradniške stranko. Apel, ki so ga prejele tudi francoska, angleška, ameriška, italijanska in češkoslovaška vlada, se glasil OBSODBA MINISTROV KABINETA STAMBOLIJSKEGA. Sofija, 16. avgusta, r. V Pies-ni je pred včerajšnjem bila. razglašena obsodba ob toženih ministrov v kabinetu A. Stambolijskega. Štirje ministri so obsojeni na smrt, dva pa na dosmrtno ječo. pet jih jo oproščenih, ostali pa so obsojeni na tri do pet let težke ječe. Osira ameriška lekcija Evropi SENZACIJA PRVEGA GOVORA NOVEGA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA. - RAZBURJENJE V LONDONU. vrnila Angliji, ako bo ta v nemožnosti London, 16. avgusta, r. Novi ameriški prezident Coolldge je sprejel novt-' narje v VVashingtonu. Njegov govor, ki je v vseh angleških krogih izzval največje razočaranje vsebuje nastopne točke: 1. Amerika odklanja, da bi v evropskih vprašanjih nastopila kot mirovni sodnik ali pa na strani Angleške zavzela stališče napram Franciji. 2. Amerika odklanja udeležbo v katerikoli akciji za rešitev reparacijskeg« vprašanja, ako poziv na tako akcijo ne bo prišel od vseh intereslranih evropskih držav. S tem Je onemogočeno ameriško udejstvovanjc pri oceni plačilne sposobnosti Nemčije, ako bi Anglija proti volji Francije hotela izvršiti tako cenitev. 3. Amerika ni pripravljena Franciji ali Italiji ničesar odpustiti od njunega dolga, temveč pričakuje, da bo odplačevanje započelo v najkrajšem času. 4. Amerika odklanja revizijo Baldvvi-uovega sporazuma o angleških plačilih Ameriki, a istotako odklanja, da bi kaj Angliji, ako bo ta rošitve reparacijskega vprašanja pripra-ljcna ugoditi ne le Nemčiji, temveč tud' Franciji in Italiji. Anglija mora v vseh okolnostili v polnem obsegu Izvršiti napram Ameriki sporazum o plačanju dolgov. cTimes» in »Morning Post*. ki dolgih izvestjih posvečata veliko pa? njo temu prvemu govora novega pre zideuta, zaključujeta, da je bolje, da se Anglija častno sporazume s Frane! jo, ako ni dovolj močna, da sama brez ameriške pomoči izvedo novo evrop sko politiko proti Franciji. Članki so polni prikritega moledovanja, dn na; Amerika pokaže kakršenkoli znak, da je voljna pogajati se z Evropo v po mirljiveni duhu. «Times» dodajajo v srditem tonu, da je angleška politika napram Franciji bila sicer pogreSna. toda Amerika da nosi vso moralno krivdo za evropsko krizo, ker no ni držala obvez svojih predstavnikov na mirovni konferenci. Popoln polom komunistične stavke v Nemčiji KOMUNISTI SAMI KLIČEJO NA DELO. — PLENJENJE NA SAŠKEM BerUn, 16. avgusta, s. Generalna stavka komunistov je doživela popoln polom. Vodstvo komunistične stranke je izdalo geslo, naj se stavka takoj konča in naj se nemudoma začne z delom. Leipzig, 16. avgusta, s. Komunistični obratni sveti so sklenili na svoji današnji seji, da opuste splošno stavko. Berlin, 16. avgusta, s. Oskrba z živili se zboljšuje. Na trg prihaja vedno več živil, posebno krompirja in sočivja. Od vseh strani poročajo o ustavljen ju stavke. Zlasti položaj v Srednji Nemčiji so je zboljšal. Vlade posameznih pokrajin so odredile, da sc najstrožje nastopi pro- ti onim ljudem, ki odvzemajo pol,jedel cem živih. Tudi v Hamburgu se je poio žaj izboljšal. Delavstvo ponehuje s st.iv ko. V stavki se nahajajo le ee pristani šlci delavci, a tudi ti bo danes — čeprav lo z neznatno večino — sklenili stavko končati in obnoviti delo. Najslabši je položaj na Saškem, kjet vlada po zadnjih poročilih še cela anm hija. Delavci hodijo na deželo, da dob» od poljedelcev živil, ki jih odkupujejo ali pa tudi kratkomalo rekvirirajo. V« mestih odvzemajo delavci blago in peri lo. Trgovino so v neprestani nevarnosti' da jih oplenijo. Beograd. 16. avgusla. p. Po najnovejših poročilih je odpotoval Radič v Netv-york. Radičev odhod v Ameriko se spravlja v zvezo z regulacijo vprašanja, kako se bo v bodoče pošiljal denar za njegovo agitacijo. Radič namerava poiskati v Ameriki tudi politične pomoči, kar mu pa sigurno ne bo uspelo, ker se Amerikanci nočejo mešati v evropska vprašanja. (Bržčas bo tudi ta vest samo ugibanje, kakor skoro vsa beograjska poročila o Radiču. Ured.) Hadičeve metode. Zagreb, 16. avgusta, p. Današnji cSlo-bodni dom> prinaša Radičev članek o prebitju solunske fronte, v katerem pravi, da je laž, da je srbska vojska izvršila sloviti proboj. To da je storila francoska vojska, od katere je bila podkupljena bolgarska armada, ki je zapustila rove. Ko je zaznala francoska komanda, da so strelski jarki na sovražui strani prazni, je izvršila ofenzivo proti praznim rovom. Ofenzivo so vodili jugoslovanski dobro-voljci, a to so bili Hrvati iz Amerike, poslednji pa so bili Srbi. Potrdilo tega dejstva je baje dobil Radič tudi od nekega srbskega višjega častnika. Klerikalci in Radič. Beograd, 16. avgusta, p. . MIlan, 16. avgusta, s. Kakor poroča pariško časopisje ss je spor med Jugoslavijo in Italijo zaradi orožja, ki je bilo zaplenjeno na ladji »Vulkan* zopet, poostril. Krvava volilna borba v Srbiji Beograd. 16. avgusta, p. Iz vse Srbije in Crae goro prihajajo poročila, da policija z nečuvenim terorjem preganja prebivalstvo in ga terorizira, da glasuje za radikalce pri predstojočih občinskih volitvah. Demokratski poslaniški klub dobiva vsak dan nezaslišana poročila iz vseh krajev Srbije. V okrožju Lesko vac so radikali ubili tri demokratsko voditelje: Azemoviča, Sijanoviča in Akijoviča. Sreski načelniki z žandarmerijo vred pritiskajo na narod, da glasuje z radikalci Nocoj je domokratski poslaniški klub prejel iz notranjosti od demokratskih organizacij depeše, v katerih se naproša, da vzame ni rod v zaščito pred oblastmi. Brzojavke so došle iz sledečih mest: Ru-panj, Nova Varoš, Plevi je, Leskovac, Prokuplje, Kuršumlja in Kriva Palanka. KRALJEVSKA RODBINA V TOPOLI. Beograd. 16. avgusta, p. Včeraj opol-dne so odšli kralj Aleksander, kneginja Jelena in knez Arzen v Topolo. Kralj in kraljevska rodbina so se nastanili na svojem posestvu v Oplcncu. Jutri se vrši rodbinski parastos za pokojnim kraljem Petrom, kateremu bo prisostvovala samo kraljevska rodbina in dvorno dast-ništvo. Po parastosu sc kralj z rodbino takoj vrne na Bled. KRALJ NA KATOLIŠKEM SHODU? Beograd, 16. -Vgusta. p. Kongresa katoliške omladine dne 28, t. m. v LJubljani se udeleži, kakor izjavljajo na vladi, kralj. V imenu vlade bo prisostvoval kongresu minister ver Voja Janjlč. Na cvharističnt kongres v Zagreb odpotujeta Jutri ministcT ver Voja Jaujič in minister prometa Velizar Jankovič. DE VALERA ARETIRAN. London, 16. avgusta, r. Irski policiji se je včeraj naposled posrečilo ujeti De Valero. Prijeli so ga v momentu, ko je hotel govoriti v nekem mestecu zbranemu prebivalstvu. Irska vlada izjavlja, da ga bo obdržala v zaporu tako dolgo, dokler ne bo odstranjena nevarnost, da bi mogel motiti red in mir. POTRES V JUGOSLAVIJI. Beograd, 16. avgusta, p. Včeraj zjutraj ob 2 ori 1 minuti Je zabeležil seiz-mografsk) aparat v Beogradu 4 tresljaje, ki so trajali dvo minuti. Potres le bi! gnertllcalea- Poruhrje Aachen, lfi. avgusta, s. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje. Duisburg, 16. avgusta, s. Radi eksplozije, ki se je pripetila dne 30. julija t. 1. na hochzellškem mostu in ki je povzročila železniško nesrečo, je fran coska zase^bena oblast naložila mestu Duisburgu kontribucijo v znesku 3 milijard mark. Koeln a. R., 16. avgusta, j. V premogovnem revirju vlada popolna anarhi ja. Brezposelni prehajajo na polja in plenijo. Obramba lastnikov in policijr jc popolnoma odpovedala. MEDPARLAMENTARNA UNIJA. Berlin, 16. avgusta, r. Včeraj dopoldn* je bila v Kodanju otvorjena 21. konfe ronca mtci parlamentarne unije. Navzo čih je 800 delegatov. Brez zastopstva :<■ le malo držav, med njimi tudi Jugosla*'i ja. (Seveda gg. radikalci imajo dovolj drugega posla! Ured.) MORNARSKI ŠTRAJK. Beograd, 16. avgusta, r. Ministrstvo vojne in mornarice je odločilo, da se ns Jadranskem morju vzpostavi parobrod-ska plovidba na ta način, da se na brc-dovih zaposli osobje vojne mornarice «-. tako ves promet obdrži do definitivnega zaključka pomorskega štrajka. Inozemske borze 16. avgusta. CURIH. Birlin 0.00018. Holandija 515. Newyork 552.50, Pariz 30.20, Milan 23.6C' Bruselj 24.80, Praga 16.15, Budimpešt-* 0.08125, Beograd 5.80, Sofija 4.40, Varfa va 0.0025, Dunaj 0.0078. TRST Beograd 24.60—24.70, Ne\vyorl! 23.80—23.40, Dunaj 0.0327, Praga 68.5'i do 68.75. DUNAJ. Beograd 788—742, Berli* 0.026—0.028, Budimpešta 8.75—3.85, Bukarešta 299 — 801, London 223.900 di 824.900, Milan 3/124 - 3.036, Newyorl-71.980-72.186, Pariz 8872—3888, Prag 2075 — 2085, Sofija 578 — 582, Varšavi« 0.815-0.825, Curih 12.875—12.925, dolar ji 70.560—70.960, lire 8000—8020. dinarji 729-785. PRAGA. Dunaj 4.56, Berlin 0,157f., Rim 147.50, avstrijske krone 4.655, lire 147.50, Newyork 84.05, Beograd 86.675 BERLIN. Dunaj 88.90, Milan 116.75;. Praga 80.97, Pariz 149.256, London 12.869 Curih 498762.50, Beograd 28.428. Krst Trdinovega vrha Novo mesto, 16. avgusta. V sredo, dne 15. avgusta, se Je vršim Vrh Gorjancev slavje, kakršnega še ne pomni In ne hdleZi naša zgodovina: Krst najvišjega vrha v Gorjancih, kl doslej vsaj v zadnji dobi ni imel nobenega pra. vega imena. Zdi se, kakor da Je prirooa in usoda prihranila ta vrh Imenu tistega, ki je proslavil to pokrajino in ljudstva, ter Jo odel s čarom bajk ln povesti v krasnem Jeziku, kakaršnega ni govoril in krasnoslovll nikdo pred nJim In nikao za njim: Janez Trdina, pisatelj Bahovin Huzarjev in neumrjočih bajk in povesti o Gorjancih... Spontano razodeto voljo naroda obod. kritju spominske plošče Janeza Trdina pred letom dni, da se imenuje najvišji vrh Gorjancev Trdinov vrh, jc pristojno ministrstvo v Beogradu sankcijonirajo m dovolilo, da se to imenovanje sprejme tudi v uradne listine... Včeraj se je vrši! krst — tako svečano in prisrčno obenem, da ga ne pozabi nikdo, kl mu Je prisostvoval. Več stoglava množica naroda od blizu In od daleč je prihitela vrh batnih Ooi Jancev in razvilo se je pravo narodno slavje, katero Je otvoril naš znani, zaslužni narodni in kulturni delavec, znanstvenik prof. Ferdo Setdl, kot predsednik dolenjske podružnice planinskega društva. V svojem pozdravnem govoru Je pozdravil vrle Zumberčanc, ki so prišli z godbo hi živili na vrh, zastopnike društev in oblasti, med njimi k. glavarja o.r. Voniino, g. nadzornika II'/estra, g. cr. Oblaka, rodoljubne naslednike neprijaznih nam veleposestnikov, med njimi >» Stareta. Podal nam je zgodovino, kako Je prišlo do ideje imenovanja vrha v p<>-čaščenje spomina velikega našega pisatelja, in narodnega buditelja Janeza 'lr-dine, ter na efektnem koncu svojega govora pozval kumico gdč. D. Starctovu, da Izvrši s pomembnimi besedami krst Trdinovega vrha. Svečani akt se Je vršil po načinu krsta ladij. Kumlca je vrgla y skalo na vrhu steklenico metliškega Nina, rog Je zatrobil in streli so odmevali v daljo, naznanjuloč slavnostni zgodovinski akt. Prelep govor ie Ime! nato viš. šolski nadzornik g. Wester, ki Je izročivši naročeni mu pozdrav osred. planinskega društva razvil sliko velikega pisatelja tfi domoljuba Janeza Trdine, kl Je postal pravi Homer pokrajine ln naroda okoli Gorjancev. Citiral je merodajno, vzvišeno sodbo Ivana Cankarja o Janezu Trdini, ki je pisal lz naroda za narod. Ko se Je odkrila plošča, Je sprožil idejo, da zasluži tak mož vse kaj več, — večen spomenik naj mu bo vrh Goriancev! Slava! klici so enodušno zadoneli v slavnostnem razipoložcnju in globokem vtisu govora. Ko Je še Izročil pozdrave planinskega društva in kluba »Skale« g. Knafelc, je nastopil g. dr. Oblak iz Ljubljane, ki )e Izpregovoril nekaj iskrenih besed o Janezu Trdini kot velikem sinu velike prl-rode, v kateri je črpa! vso svojo pisateljsko in poetsko moč. Povdarjal Je, da ne govori v imenu nobenega društva, nego kot navaden zemljan-popotnik, prihitevsi z visokih planin poklonit se spominu enega največjih naših popotnikov v najple-menitejšem pomenu besede — Janezu Trdini. Trdina Je odel to, po svoje krasno gorsko pokrajino v bajni čar romantičnih svojih pravljic, v katerih pa se zi-cali tista njemu lastna ljubezen do pn-rode, ki mu Je takorekoč sama izbrala najlepši spomenik: vrh Gorjancev kot svojemu vernemu m zvestemu sinu. Nato je ljubko recitirala gdč. Mušlče-va Trdinovo bajko o postanku studenca, znanega «Gospodična», v tistem krasnem le Janezu Trdini lastnem jedrnatem jeziku. Žela je burno, zasluženo priznanje za svojo recitacijo, katero je podala z neko naravno prisrčnostjo. S tem Je bil končan oficijelni del tega pravega narodnega slavla, ki se je izvršil v izredno lepem in svečanem razpoloženju. G. prof. Seldl se Je v končnem govoru spomnil neodrešene naše domovine na jugu in severu ta je izpregovoril par Iskreno občutenih' besed, htrazujoč upanje na vrhu sredi osvobojene zemlje, do jih še vse sprejme v okrilje prava rodna majka. Poslal se Je tudi navdušeno spreleti pismeni pozdrav s tega slavja vladarski dvojici, ki naj Izve o tem zgodovinskem aktu proslave slovenske kulture. Prekrasen dan Je bil to na vrhu Goi. jancev, — za arangement pa gre največja zasluga prof. Seldlu. Politične beležke + Ugotovitev. Mesto neplodne polemike z nezakonskim glasilom »Slov. Narodom« ugotavljamo še enkrat, da se Je ta list postavil na stališčo, da je demagogija, če smo se ostro postavili v bran nepotrebni In teroristični milltarizacljl železničarjev po končani upravičeni demonstraciji železničariev In Javnih nameščencev. S tem je ta list odobraval militarizacijo in se postavil za sedanjo vlado in proti uradništvu. Obenem Je p-v brezstidnem članku nagovarjal Javne nameščence, naj pridejo radikalski vladi roko poljubit in naj se jej predajo s posredovanjem »Narodove« »zaupne osebe«. S tem se je »Slov. Narod« tudl še norčeval s častjo javnih nameščencev, Mesto njegovega zmerjanja »laž, hujskanje«, »blebetanje« itd. ugotavljamo, aa je »Slov. Narod« opetovano zavzemal tc vladinovsko stališče, — kar je dovolj za javne nameščence in za nas. + «Nič ni tako skrito, da bi ne po-stalo očito!« Pri stari fregati »Slov. Narodu« imajo sila občutljiv spirltistič-ni medli, ki to pot slučajno nI spal pri svoji inizlcl. Zato se mu je prikazal duh Tomaža Krmežljavčka in mu točno povedal, da smo mi... pri »Slovencu« naročili napad na »Jutro«, in sicer v svrho, da bi naši bralci ne spoznali zveze med »Julrom« In »Slovencem«. »Slovenec« pač nima sreče. Prvikrat smo ga podkupili, naj nas radi lepšega napade, pa Je okretni »Narod« brž zavohal to kupčijo! Slovenski žurnalistiki se odpirajo nova pota, nove perspektive. Odslej si bomo najboljši prijatelji najhuje mesaril! med seboj, »da se Vlasl ne do-sjete«. »Narodov« vic je sedaj rekordni v tej sezoni tn presega Lenardovega o radikalijl kot »stranki sirotinie«. Samo da je »Narodov« neprostovoljen. Mož namreč veruje samemu sebi! + Rapallska pogodba, pa konec! »Plccolo delila Serra« prinaša dopis svojega zagrebškega korespondenta o razpoloženju glede spora radi Reke. Dopisnik zatrjuje, da v Jugoslaviji vse stranke brez razlike najodločneje zahtevalo, da se rapallska mirovna pogodba Izvede v celoti. Nadalje priobčuje razgovor z dr. Matkom Laginjo, ki se izreka v istem smislu: za izvedbo rapallske pogodbe in proti aneksiji Reke, katera bi utegnila imeti zelo težite posledice. — Enkrat ima tudi Plccolo prav, čeprav piše o Jugoslaviji. + Porazni učinek Radičevcga bega se vedno bolj kaže v zmedenosti bio-kaškega tiska ter v konsternaciji vesoljnega radičevstva v mestu in na selu. Blokaški listi pobijajo drug drugega z resnično originalnimi poročili in se v svojih komentariih morajo drenjati med Sctlo in Karibdo mučne zadrege. Se m-teresantnejše je široko radičevsko »Jav. no mnenje«. Meščani in seijakl, puščenl na cedilu, brez informacij oziroma zavedeni po krivih informacijah, ne vedo kako soditi o Radičevem begu. Kakor pravi »Riječ«, gre med hrvatskimi selja-ki splošna beseda: »Ne bo dobro, ako Je bežal!« Meščanstvo pa se skuša držati hladnokrvno in se oprijema vsake uteš-ne besede, češ: »Radič že ve, kaj dela!« — a je vendar Tadovcdno, kam to vodi. Gospoda meščani so za Radičevo politiko, pa naj bo še tako nora, niso pa za kriminalne opasnostl, v katere bl jih utegnil zvabiti Radič, politični «avijatik«, kakor se Je nekoč sam nazval. Leteti v aeropianu, — ne, to ni za nas, menijo blokaši in seveda zopet valijo krivdo na Beograd: »Kaka država je to, da mu pusti bežati?!« ip PopciVdl, lopovcT. Kdo zna tako? Namreč rmerjatl. Radičev »Slobodnl Dom«! Pravi o hrvatskih klerikalcih, da so »nlštarlje, kl so s Pribičevičem vred odnesle v Beograd hrvatsko državno suverenost In hrvatsko pravo samoodločbe naroda, predno so bili poslanci. Ko so ti postali, so pa vodili politiko tobaka, ra. kije, galice, žvepla ln popovskega zavijanja.« Slovenski klerikalci pač za en-krat ne morejo svojim v hudo nemilost izročenim bratom onkraj Sotle pomagati bolje, ko da se tešijo z Radlčevim begom. Sokolstvo OTVORITEV SOKOLSKEGA DOMA NA IGU. Agilni iški Sokol Bi je z veliko požrtvovalnostjo zgradil svoj hram, ki ga je na praznik, v sredo svečano otvoriL Ob slavoloku pred Igom je sprejel domači Sokol ljubljanske brato, ki so prišli v lepem številu, spremljani od železničar-ske godbe. V sprevodu so se podali domačini in gostjo pred novi Sokolski dom kjer jih je pozdravil domači nadučitelj g. Cigler, ki se je spominjal v svojem govoru bratov in drugih dobrotnikov, ki so s svojo izdatno podporo omogočili gradbo. Končal je z vzklikom našemu prvemu Sokolu, kralju Aleksandru, čemur so se ob sviranju državne himne navdušeno pridružili vsi navzoči. V imenu Saveza je sporočil pozdrave član starešinstva br. Kajzelj, podstaro-sta župe Ljubljana I., nakar je s. Jesi-hova s prisrčnim nagovorom izročila ključe Sokolskega doma starosti iškega Sokola br. Zdravju, ki jo sprejel ključe z obljubo, da bo novi dom vedno stal na braniku sokolske misli. Po ogledu Sokolskega doma, ki je urejen praktično in smotreno jo bila dopoldanska slavnost končana. Popoldne ob S. uri se je sestavil pred Sok. domom sprevod, ki se je pomikal skozi vas na pokopališče na grobova umrlih društvenih starost Minattija in Comino, katerima se je Sokolstvo v hvaležnosti poklonilo. Pri sledeči javni telovadbi na vrtu g. Gerbca so želi nastopi vseh oddelkov živahno priznanje številnega občinstva, nakar se je razvila neprisiljena domača zabava- Poleg Ljubljančanov so ee udeložila tega lepega sokolskega praznika v večjem ali manjšem številu tudi društva Šiška, Vič, Vrhnika in Proserje. • Jezdni odsek telovadnega drmStva Sokol Ljubljana naznanja, da se vrše redne jahalne vaje zopet vsak torek in četrtek točno ob 18.30 v Trnovem. Zdravo! Mozirski Sokol priredi v nedeljo 19. t. m. na vrtu hotela tllirljav naraščajski dan, ki ga otvori gledališka predstava »Napoleonov samovar>, nakar sledi telovadni nastop moškega in ženskega naraščaja. Pri prosti zabavi je poskrbljeno za petje in ples, svira pa godba na lok. Dobiček prireditve se porabi za nakup telovadnega orodja, zato iskreno vabimo k udeležbi bližnja sokolska ln druga narodna društva kakor tudl vse druge prijatelje Sokolstva. Zdravo! Odbor. Plavalna tekma Ilirije in LSK. se Je vršila na praznik na prostoru LSK. ob Ljubljanici. Radi pomanjkanja prostora objavimo danes le izide: Štafeta 4 X 50 m senlorji (prsno, hrbtno, bočno, sprint): 3 štafete LSK., 1 štafeta Ilirije. 1. LSK. III. 2:58.4, 2. LSK. II. 3:17.5, 3. LSK. I. 3:26.1. 50 m dečki, prsno: 10 tekmovalcev: 1. Blelvveis Marko (LSK.) 38.6, 2. Fink Zvonko (LASK) 44.2, 3. Plemelj Iv. (IL.t. lOOm senlorji, prsno: 7 tekmovalcev: 1. Trnkoczy K. (LSK) 1:44.6, 2. Jeraia F. (II.) 1:48, 3. Pehani Oojmir (LSK) 1:51.3. 50 m funiorli, bočno: 1. Appel Gustav (11.) 38.6, zmaga v izredno lepem stilu. 2. Kandare 39.3 (LASIC), 3. Pojer Slav- ko (ll.) 44. Bletoeis Miro (LSK.) tteseM isti č» kot Pojer, kateremu se po žro-bu določi tretje mesta Štafeta 4 X 50 m dame: 3 štafete: 1. Ilirija I. 3.48:5, 2. Ilirija II. 4:2.2, 3. LSK. 4:12.4. Pri drugi štafeti Ilirije so Je odlikovala, kakor že zadnjič pri plavalni tekmi Primorja, mlada Dorica Sturzova. 50 m prosto, deklice do 14 let: 9 tek. movalk: 1. Prekuh Angelca (II) 47.9, 2. Jerina (LSK) 51.3, 3. Sturz D. (II.) 53.4. 50 m prosto, dečki: 10 tekmovalcev: 1. B!eiweis Marko (LSK.) 40.8, 2. Kaste-lic G. (II.), 3. aotrf M. (LASK). 50 m dame novinke: 1. Havllčkova (Slavila, Praga) 44.5, 2. Fuchsova (Sla. vlja, Praga) 4R, 3. Vlvod (II.) 50.6. 50 m luniorli, sprint: 1. Appel (11.) 32J 2. Jenko Boris (LSK.) 32.9, 3. Kandare (LASK.) 39.8. Skoki dečkov: 6 tekmovalcev: 1. Sajo-vec (II.) 21.5 točk, 2. Zvan (II.) 21, 3. Seunig Marjan (II.) 20.5. Skoki dam: Kokali Božena (LSK.) Izven konkurence 22 točk. Skoki Juniorlev: 1. Poljanec Savo (II.) 43, 2. Appel (II.) 37=/,, 3. LJubič Mirko (LASK) 35'/,, 4. Bregant Evgen (Maribor). Skoki senlorlcv: 1. Kavšek 49, 2. Po-tokar 41'/». 3. Miklavčič 38 ena tretjina, vsi trije Ilirija. 100 nt dame, prsno: 5 tekmovalk: 1. Havllčkova (Slavija, Praga) 1:52, 2. Prekuh (II.) 1:53.2, 3. Zupančič H. (II.) 2:5.4. 100 m senlorji, bočno: 4 tekmovalci: 1. Navinšek (LSK.) 1:43, 2. Pajer (II.) 1:54.6, 3. Samotrčan (II.) 50 m hrbtno, JunlorJi: 6 tekmovalcev: i. Appel (II.) 42.4, 2. Modvcd (LSK.) 43, 3. Bieivvels MIron (LSK.) 46. 100 m sprint: 4 tekmovalci: 1. Jenko Boris (LSK.) 1:33.2, 2. Leskovec (II.) 1:38, 3. Golob H. (LSK.). Waterpo!o-tekma je prinesla visoko zmago LSK. nad Ilirijo s 5 : 0. Tekmovanj so se udeležile tudi nekatere članice praške SlavIJe, ki se naha. iajo v LJubljani. Odlikovala se Je zlasti gdč. Havllčkova. Od domačih tekmovalcev Je treba posebej omeniti Dorico Sturzovo ln Appela ter Trnkoczya, Jen-kota in oba Bieiiveisa. Kolesarska dirka. Jubileina medklubska dirka, ki jo Je v sredo ob priliki desetletnice svojega ot> stola priredil klub kolesarjev in moto-cikllstov Ilirija na 136 km dole! progi Ljubljana - Grosuplje - Zatičina - Višnja gora - Ljubljana - Krani - Radovljica -Bled, se je izvršila ob lepi udeležbi ljubljanskih in zagrebških dirkačev. Rezultati tekme o kateri bomo šc spregovorili so nastopni: Startalo je 11 dirkačev v lahki skupini, 4 pa v težki skupini: Težka skupina Je odšla Izpred dolenjskega kolodvora ob 6.51 zjutraj, lahka pa 10 minut za njo. Prvi od lahke skupine Je dospel na cflj v času 4:44:5 Soštarko K. (Gradjanskl, Zagreb), 2. Kosmatin I. (Primorje) 4:4!>: 6, 3. Goltes A. (koles. Ilirija) 4:46:3, 4. Sovič K. (Oradjanskl) 4:51:27, 5. Vrba-nac D. (Sokol, Zagreb) 4:51:27.2, 6. St-škovič A. (Ilirija) 4:52, 7. Cesarec D. (Sokol, Zagreb) 5:04, 8. Skrajna r A. (Ilirija) 5:08, 9. Jurčec V. (Gradjanskl) 5:11 10. Kranjc 1. (Orao, Zagreb) 5:24, 11. Pintarič Slavko (Orao) 5:25. Težka skupina: 1. Bar Vinko (Ilirija) 5:08:04. 2. Kosmdna A. (Primorje) 5:33, 3. Glavič H. (Primorje) 5:34, 4. LadlC M. (Ilirija) 5:44. Razven onih, ki dobijo določena darila, dobijo vsi ostali časovne kolajne, ker so vsi prišli na cilj vsaj eno uro po prvem. Hazena Slavija (Praga) : Ilirija. Naše Ilirijanke so oba dni dosegle proti močnemu teamu praške SlavIJe ie dovolj ugodne rezultate. Prvi dan so podlegle s 6 : 0 (2 : 0), dTugl dan pa s 6 : 1 (4 : 0). Čehlnje so pokazale lepe tehnične sposobnosti. Obe tekmi sta se vršili v precej ostTem tempu, ki so ga pa dlk tirale domačinke. Na odprtem polju so bile enakovredne Cehinjam, pred golom jm so bile Cehlnje bolj odločne ta sigur Ljubezenski roman iz najsramotnej-še dobe človeške zgodovine. XXIV. Borba za pravo vero. Nekaj dni nato je ostal veliki inkvi-rftor doma. Bal se je zarotnikov. Komaj v mraku se je upal nekoliko na vrt'. Potem pa se je obdan s celo tolpo vojščakov in junakov dal odnesti na odišče sv. oficija. Zahotelo mu je novega naslajanja. Zato je naročil inkvizicijskim rabljem, naj mu pripravijo žrtve za »vpraševanje«. Kakor tiger, preden so ga spustili v cirkuško areno, je užival že vnaprej nad mukami kri-vovercev in krivoverk. Kakor vedno, sta ga spremljala svetnik sv. inkvizicije in notar, ki za-beležuje izjave mučenih žrtev. Zdravnik je že Čakal. Ko so dospeli v kletne ječe, so bili hodniki prepoinjeni. Dva rablja v črnih tunikah sta pravkar šibaia šestero obtožencev. Med njimi so biie tudi tri ženske. , Ena izmed njih je bila mlada, visoka fn lepa, dasi smrtno bleda. V široko zija jočih ustih je tičal čep, da ni mogla kričati in je moraJa le grčati in tuliti. Vsi nesrečniki so bili nairi do nasu; njh hrbti in ledja so bila neštetokrat presekana z bičom, pokrita s krvami, modrikastimi klobasami. Kri jim jo tekla po krilili in hlačah v curkih. Ravnodušno jih je par hipov ogledoval inkvizitor in šel mimo v klet za mučenje. Vsi trije so sedli aa pripravljene naslanjače, notar pa je na mizici razgrnil papirje. Biriči so privedli mlado, draže-.t.no ženo bujnih črnih las, velikih črnih oči in biserno belih zob. Toda bila je slaba, bolna in njen obraz ves siv in upadel od prestanega gorja. Gledala je kakor iz uma okoli sebe. »Moj otroki Kje je moj otrok?« je ječala. »Hči moja,« je dejal inkvizitor po svojem običaju sladko prijazno, »vaša sestra jo luteranka in vas obtožujejo, da ste ji dajali pri sebi ne le streho, nego tudi hrano in obleko ter ste se povsem strinjali z njenim brezverskim govorjenjem.« »Moja sestra ni luteranka,« je odgovorila žena. »Nikdar ni bila. A tndi jaz nc. Samo zgražali sva se včasih nad krivicami, ki se gode . . .» ♦Priče govore drugače. Doknžite, da ste dobra katoličanka!« »Moj otrok! Dajte mi otroka!« je za-, javkala jadnica z glasom, ki je rezal v srce. Zaprli so jo nosečo. Pred osmimi dnevi je porodila deto in so ga ii vzeli. Ivomai ie mosrla vstali s kloni, so io gnali v mučilnico. Njena mlajša sestra je pred mesecem izginila bajč čez mejo in je govorila, da v Španiji noče več živeti, ker morč tu najbolj poštene ljudi. V hiši so našli luteranske letake. Inkviziciji je bilo to dokazov dovolj, da sta sestri luteranki. Ženin mož je k sreči ušel z doma, ko je videl prihajati familiare. Torej popoln luteranski brlog! »Priznajte, ljuba žena! Preklioite in skesajte se!« je dejal inkvizitor. »Ne morem, ker jaz nisem ničesar zagrešila, Ka* je imela sestra, ne vem. Letakov nisem čitala. Samo delali smo in bili srečni. Ah, moj mož! Moje dete!« Arbues je pomignil rabljema, rekoč: »Srce me boli, sestra, da ste tako zakrknjena grešnicai Toda moramo vas prisiliti, da poveste rosnico.« Rablja sta žgrabila ženo s trdimi pestmi da je ječala od bolesti. Položila sta jo na klop, na kateri je bil pribit nekak lesen žleb, a brez dna; samo oster drog je bil opora ležečemu telesu. Klop z žlebom je stala nagnjena, tako da je glava svobodno visela k tlom, dočim so ležale noge dosti višje. Rablja sta nategnila jermena in obe strani žleab sta stisnili ženo, da ji je pohajal dih in so škrtale kosti. Žena je zakričala, jokala, a ponovno zagotavljala, da ni luteranka in da je ooDoinoma nedolžna- »Zakrknjenka! Trdoglavka!« je kričal Arbues. »Usmilite se samo sebe, za Boga vas rotim, in priznajte!« Njegov vzklik je bil poln tuge in obupa. Rablja sta zdaj s škripci nategnila vrvi, s katerim je imela žena zvezane roke in noge, navzdol in navzgor, da se je telo podaljšalo, hkratu sta iznova pritegnila jermena. Kri, blato in voda . . . krik . . . ječanje . . . stokanje. »Noče! Ne kesa Be! Ne prizna! Grozna trmoglavka! Strašna grešnicai« je tožil inkvizitor. Nato je pomignil rabljema. Zrahljala, sta jermena in vrvi ter položila ženi na obraz tenko, z vodo prepojeno platno. Nato sta sprožila pripravo pod stropom: kaplja za kapljo je padalo na platno. Žrtev se je spočetka trudilo vodo požirati, a voda ji je silila neprestano v oči, v nos in usta. Kmalu ni mogla več dihati, telo se je začelo upirati, se dvigati in padati in se tresti . . . rablja pa sta izno»a nategovala jermena in vrvi. Trebuh je narastel in pod klopjo je neprestano šumela voda. Končno, po dobri nol uri, se je dvignil odnekod iz kota ranocelnik, pristopil k ženi, ki je bila že dolgo nezavestna, in ji je otipal žilo. »Vaša vzoritost,* je dejal, »žena umira . . .» »Odvežite }o!» je ukazal Inkvlzitor. »Vpraševanje se odgodi do daljnje naredite.« Rablja sta vzela ženi cunjo z obraza ter razvezala vrvi in iermena. Nato Rta ne. PiasfraMe napada® gostov prea lom Je bilo prvovrstno. Oba dni se morajo Ilirijanke za prtc.. ugoden rezultat zahvaliti vraitarici Cim permanovl, ki Je z Izredno požrtvoval. nostjo ubranila marsikateri gol. Ptl Ct" hlnjah sta najboljši Igralki branilka in srednja napadalka. Od domačink s« .. poleg Clmpermanove prvi dan odllkov^ Ia srednja napadalka Bloudkova, dru^ dan pa Omanova in Leganova. So dr,v Je bil prvi dan na mestu, drugi dan p„ nI zadovoljil. Zagrebška ollmpljacla. Športni teden ob prllfkl 201etn1ce H&. ška v Zagrebu se nadaljuje ln je na praznik dosegel svoj višek, ker so s? vršila tekmovanja skoraj v vseh pa®o. gah športa. V nogometu Je Hašk z lepo Igro segel proti Concordiji, kl Je topot do. cela odpovedala, visoko zmago s 4 o (2 : 0). Zelo napeta In krasna telana med Hajdukom (Split) in Bačko (&ub„. tlca) Je ostala neodločena z 1 : 1 (0 ; 0). Ker se Igra po cup sistemu, se Je tek ma včeraj nadaljevala (dvakrat po ]< minut), a je ostala zoj>et neodločena ; 0 : 0. Igralo se bo zato danes v b.tetjit V hazenl je Hašk z lahkoto premagal karlovško Ollmpijo s 15 : 0. Tudl plavalna tekmovanja so fee pričela v sredo ter so prinesla tri nove ju, goslovanske rekorde, In sicer na 100 m prsno Mohovlč (Viktorija, Sušak) 1:31.i na 100 m over Roje (Baluni, SpttO 1:2) 1(!) in na 1500 m prosto Roje 2535.1. v vvaterpoiu Je sušaška Viktorija premaga, la Haška s 4 : 0, Baluni pa Somborski S. K. s 4 : 2. Poleg tega so se vršile še lafhkoatlet-ske tekme vojaštva. Avstrija : Finska 2 : 1 (1 V 1). PrM 35.000 gledalci se Je v sredo vršila tekma med reprezentancama imenovanih držav. Zmagalo Je tehnično 'boljše avstrijsko moštvo. Dunal : Bratislava 1 : 0. V sre&: na Dunaju odigrana tekma imed reprezentancama Dunaja In Bratislave Je prinesla zmago Dunajčanom z 3 : 0. Hajduk in Bačka v Ljubljani. Med 19. In 23. t. m. Igrata v Lt/ibljani proti Iliriji Hajduk Iz Splita, prvafk Splitskega nogom. podsaveza ln eden "najbolj renc-miranlh klubov naše državti, ter Bačka Iz Subotice, prvak Subotiškuga podsavt,-za. Z gostovanjem teh dvjjh odličnih re-prezentantov Jugoslov. srjorta se otvori na Izredno efekten način Jesenska nogometna sezona v LJubljani, Razpored tekem objavimo v prihodnjih dneh. Objave X Na trgovski šoli v Novem mestu« začne šolsko leto 1923./24. v sredo dne 12. septembra 1923. s dovesno službe božjo v frančiškanski cerkvi ob 8. ur zjutraj. Vpisovanje se -vrši v nedeljo P in pondeljek 10. septembra. Ponavljala' izpiti se vrše 6. in 7. septembra, sprejem ni izpiti za I. letnik -pa 10. in 11. fer tembra. X Dramatično društvo na Polzeli priredi v nedeljo dne 19L Avgusta ob 8. tir: popoldne dve igri. Med odmorom sodelujeta polnoštevilno novoustanovljeni tam-buraški zbor Abstinisnčnega kluba na Polzeli ter godba na Jok s spremljanjem glasovirja. Cisti dobiček je namenjen za nabavo knjig. — Odbor. X Na drž. realni, gimnaziji v Novem mestu se začne šol. Jeto 1923./24. v sredo dne 12. septembra ifl28. s slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi ob 8 uri. Vpisovanje v L, Tazred se vrši v nedeljo dne 9. septembra, v ostale razrede 9. in 10. septembra. Ponavljalni izpiti « vrše 6. in 7. septtembra, sprejemni izpiti za I. razred pa HO. septembra. X «EUtnl tehniški ples«, priredi v so boto dne 18. avgasta v Rogaški Slatin: »Akademsko druftvo jugoslovanskih tehnikov« v Ljubljaaii pod pokroviteljstvom Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana ta častnega damskega komiteja. jo dvignila na noge; toda omahnila je, začela bljuvati,, konSno je zavzdihnila glava ji je padla vznak in bila je mrtva. »Bog se nemili njene dužel« je za; mrmraj Arbufes. »Zaman smo se trudili z ne9rečnioo> Dva biriča. sta odnesla truplo. Takoj nato so privtedli staro gospo povsem belih, že pnav redkih las, visoko in suho, živ okšostnjak. Bila je pjemenita dobrotnica reve žev, sirot in vdov, Marija Burgundska. Neki sluga jo je ovadil, da je rekla: »Kristjani ne poznajo ne vernosti n'-vere, ne Boga, ne hudiča.* Ko bo zaprli, ji j|e bilo 85 let. Ker je imela silno bogastvo, so jo držali celih pet let v ječi, in čudežno, starka vzlic vsemu trpljanju ni umrla. Inkviziitor se je nadejal, da jo i m"' čenjem prisili, da se skesa in da «pTl!; stovoljno podari« svoje imetje cerkv: in inkviziciji. Toda starka se ni udala Dasi je kraljevski svftt prepovedal mučiti ljuoii, ki imajo več kakor 60 let, f Marijo Blurgundsko mučili z vrvmi » vodo. A starka se ni udala. Vedno n nova je zagotavljala, da je katolikinja a da obsojo zversko inkvizicijo. Ker J niso mogli ničesar očitati, so jo dol™ tajnfga judaizma. , . »Sestra moja,« jo zdaj nagovoril i?, kvizjtor OOletno mučenico, »morda ven dar končno vsaj danes priznate, ia st' l'rexv«,ka?» Domače vcsfi * Mariborski razstavljale!, ki želijo, da »Jutro« o njihovih izdelkih, zlasti o domači industriji obširneje poroča, naj se blagovolijo zglasiti v mariborski podružnici »Jurta«, Barvarska ulica 1, kjer se sprejemajo tudi inserati. »Jutro* bo, kot, smo že poročali, posebno o novih industrijah, ki razstavljajo, obširneje pisalo. * Maršal Franchet d' Esperej- pride v Jugoslavijo. Francoski poslanik na našem dvoru je obvestil našo vlado, da se bo povodom petletnice osvobo-ienja Bitolja (dne 15. septembra) vršila svečana zadušnica za francoske vojake, katerih jo okoli Eitolja padlo približno 7000. Francoska vlada jo sklenila, da pošlje na to svečanost maršala in častnega našega vojvodo Fran-eheta d'Esperoya. Pri tej priliki bo Francija odlikovala mesto Bitolj z vojaškim vojnim križem, katerega bo po zadušnici izročil maršal županu mesta Bitolja. * Francozi v Sloveniji. Ko je potoval profesor pariške univerzo, gosp. Haumant, po Sloveniji, je predaval v Ljubljani, kakor se mnogi šo spominjajo, o Napoleonu in jugoslovanski ideji. Vmivši se v domovino, je imol v Parizu in Lillu predavanja, častna in laskava za nas in našo deželo. Zlasti v Lillu so imela njegova predavanja tak uspeh, da je ondotno Geografsko društvo sklenilo skupno potovanje, kl ga društvo priredi vsako leto za svoie člane, napraviti letos v Slovenijo. G. Leman, profesor na katoliški fakulteti v Lillu iu predsednik odbora za izlete in potovanja lillskega Geografskega društva, je v ta namen stopil v dogovor s Francoskim Institutom v Ljub-liani_ in sestavil krasen potni načrt. Dvajset članov lillskega Geografskega društva, gospodje, gospe in gospodične, se je odločilo in poseti v kratkem nažo lepo Slovenijo. Skozi Švico in Tirolsko pridejo naši gostje preko Dunaja 21. t. m. v Jugoslavijo. Posotili bodo Maribor, Rogaško Slatino, Celje, Trbovlje in dospejo 24. t. m. zvečer v Ljubljano. Ogledali si bodo mesto, pohiteli v Kamniško Bistrico, sc odpeljali 28. t, m. v Kranj in na Bled, odkoder pojdejo na Golico in na Triglav. Zanimanje, ki nam ga kaže od leta do leta bolj živo velika Francija, nas lahko navdaja z veselim ponosom. V na-di, da bodo ljubi gostje odnesli v svojo domovino dobre spomine na Ljubljano in Slovenijo, jim kličemo: Dobrodošli! ter jim želimo lepega vremena in prijetnega pota. * Pred obnovo prometa na Jadranu. Iz Sužaka poročajo: Ministrstvo sa-obračaja je pomorski oblasti v Bakru brzojavno naročilo, naj pozove Zvezo mornarjev in lastnike ladij, da brez odloga pričnejo zopet s prometom. Ministrstvo predlaga, naj se promet ponovno vzpostavi do začasne določitve vladne subvencije, dočim bi mornarji naknadno prejeli zvišano plačo. Zveza mornarjev je predlog sprejela, lastniki ladij pa doslej še niso odgovorili. Upati pa je, da bo promet na Jadranu v kratkem zopet vzpostavljen. * Naš aeroplan najden v Romuniji. V nekem selu romunske Besarabije je bil prošli torek najden naš aeroplan, s katerim je nedavno iz Novega Sada pobegnil bivši ruski podpolkovnik Lojko. Aeroplan je nepoškodovan. Čim se službeno ugotovi, da jo najdeni aeroplan last naše države, ga bo romunska vlada izročila našim pooblaščenim odposlancem. O polkovniku Lojku ni duha ne sluha. * Stavka pri Trboveljski premogo-kopni družbi traja, vendar pa prihaja redno na delo že nad 1000 delavcev. To število raste. V Trbovljah in Kočevju se producira sedaj 70 vagonov premoga dnevno. Tudi cementarna je pričela obratovati. Radi delnega obrata je zasigurano tudi redno obratovanje železnic in industrij. * Češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš si je v sredo prav podrobno ogledal mariborsko razstavo, o kateri se je zelo pohvalno izrazil. Po obisku razstave se je sestal s tamošnjimi Čehi ter z zastopniki mariborske «Jugoslovansko-če-škoslovaške lige«, s katerimi se je raz-govarjal o delovnem programu Lige v bodoči sezoni. * Smrtna kosa. V sredo, 15. avgusta je Umrl v Mariboru g. Franc Rošanc, gostilničar ln mnogoletni načelnik gostilni-Sarske zadruge. Pogreb bo danes v petek 17. avgusta. * Novi sejmi so dovoljeni občini Dole-lenji vasi pri Ribnici. Prvi so bo vršil septembra, ostali pa 14. februarja, 30. raajnika in B. julija vsako leto. Dovoljeni so kramarski in živinski sejmi. Prvi bodo imeli prostor v vasi Dolenja vas, drugi pa ua Hribu za šola * Pojasnilo. Da ne bo kakih pomot, smo naprošeni, da ugotovimo, da Jadranska zavarovalna družba (Riunione Adria-tica di Sicurta) nima nič skupnega z Jadransko banko in tudi ni z isto v niltaki kupčijski zvezi. * Originalno verzijo o povodu Radiče-vega bega prinaša beograjski «BaIkan>. Piše, da so nekateri hrvatski oficirji kockali o tem, da s sabljo branijo čast kraljice proti Radičevim izpadom. Podali so so k nJemu in zahtevali, da tekom 48 ur poda svečano satisfakcljo kraljevskemu paru, sicer ga razsekajo na drobno kose. Radič se je silno zmedel in zatrjeval, da »am ni nikoli slabo mislil o Karadjordje-vičlh is da mu ie slabe komentarje im- putiral lo beograjski tisk. Oficirji so odbili ta izgovor iu ostali pri svoji zahtevi. Na Radiča je ta zaključek napravil težak utis, ker so vsi iz najuglednejših hrvat-skih obitolji. Kmalu nato je pobegnil... Odgovornost za to maloverjetno storijo prepuščamo t,-,---»—i-i -t—— —i .... | .. . . umrje!* Prizor je trajal skoro pol ure, kajti nezavestne damo vendar ni bilo mogočo prepustiti usodi, in energični njeni Škoda jc velika, a je pokrita z zavarovalnino. Ustrelil so je v Zagrebu tamkajšnji spremljevalki sta se z ljudomilim starim icsni trgovec Rudoll Neumann, o katerem gospodom odločno sprli ter mu v njego- ^ nekateri zagrebški listi nedavno povili treh prvorazrednih kupejih podku- j ro5all, da si je baje neopravičeno prisvo-rili z grožnjo, da pokličeta na pomoč, jn veliko množino drv v gozdovih Kal-žandarmerijo, da sa je naš stari junak niiia. v pismu, ki ga je zapustil, zanika končno le udal, toda še le, ko je videl, i Neumann vsako krivdo v tej aferi. da je ena omenjenih dam res odšla iskat » „ _ , , Zaradi dedščine umoril polubrata. V Ofoznika. Po polurnem glasnem nastopu oUolici KBrlovca Be je odi/ral te dnl ki e izzval tudi primerno oceno ,z vrst L, zloCin ,aradi dedMine. vdovec Mi občinstva, je visoki gospod končno dovolil, da jo bolna in nezavestna ljubljanska gospa bila prenešena v enega njegovih treh kupejev. Spremljevalkam pa nI nič pomagalo, morali sta ostati zunaj. Komentar k temu dogodku jo menda nepotreben. * Zloraba dobrosrčnosti. Ze več dni hodi po Ljubljani ueki Tomaž Mate. Pravi, da je iz Dalmacije in .' 3atvorilev poti v Lattermannovem drevoredu v Ljubljani. Dne 26. avgusta se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se opozarja, da je javni prehod v dneh velesejma skozi navedeni del Lat-termannovega drevoreda nemogoč, kor pripada drevored tačas k velesejmu. * Ako jo mogočo Avstrijcem s svojo slabo valuto nakupovati na Češkem, za-kaj ne bi zmogli tega tudi mi. Češkoslovaški industrijski trgovci so z ozirom na Jugoslavijo kalkulirali izredno ugodne cene, tako, da je omogočen vsakomur ugoden nakup. Naj prestane komodno6t in kupujmo s prve roke, ker je to v interesu nas vseh. Praški vzorčni velesejm v dneh od 2.-9. septembra bo pokazal vsa kar premore češkoslovaška trgovina in industrija, zato naj noben jugoslovanski grosist ne zamudi ugodne prilike ter naj istega poseti. Posetniki dobijo 38 % znižano vožnjo za vse vlake in polovični vizum 1221 * Zdravo in lepo zobovje dosežete le pri stalni uporabi , Ljubljana, Šelenburgova ulica. 157 * Pokusito spocijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hote-1 j! lih, restavracijah in kavarnah širom naše domovine. 1671 * Po zunanjosti pozna že večina gospo- i dinj testenine . Oves: baški I vagon 265. Dell tiiol baški 475. Moka baška «0», ponudba 570, «2» ponudba 520, »4» ponudba 470, «7» ponudba 415. Otrobi v papirnih vrečah I vagon 115. Tendenca nespremenjena. « Kongres livoznlčarjev v BL-ogradd. Dno 26. avgusta so bo vršil c Beogradu kongros izvozni&irjev iz o.ele države. Na kongresu so bo ugotovila množina vseh vrst domačih proizvodov, kl pridejo v pošte v za izvoz. Razpravljalo pa se bo tudi o vsoli okoliš,'inah, Iti ovirajo izvoz, zlasti o prometnih in carinskih. Kongresa so udeleže tudi člani vseli trgovskih zbornic. Izvoz pšenice in uvoz tcUstilij na Madžarskem. Madžarsko časopisje poroča, da jo madžarska vlada dovolila izvoz 6100 vagonov pšenico in svoboden uvoz gotovo količino tekstilnega blaga. = Naša cona v solunski biki. V gospodarskih krogih Beograda vlada veliko nornzpoložonja zaradi nastopa grške vlade, ki kljub ratifikaciji konvencije o svobodni coni v solunskem pristanišču noče podpisati klavzul, ki fo v ozki zvozi s to konvencijo in ki urejajo ohmajn*. pristaniščne, prometno, carinsko in obče administrativne odnošaje mod našo kra-ljovino in Grčijo. Gospodarski krogi iz južna Srbije in krajev, ki gravitirajo napram Solunu, zahtevajo cd naše vlade, da energično nastopi napram grški cla-di, da. ta F i m prej realizira naše pravice v solunskem pristanišču, ki so nam zasigurano v omonjeni konvenciji. = Industrija avtomobilov v Zeilinjeitlli državah jo dosegla v prvi polovici leta ' 1928. rekordno produkcijo. Izdelanih ja bilo 1,492.648 osebnih in 156.106 tovornih avtomobilov. Domač® 16. avgusta. ZAGRF.lt. Dasi jo bila danes borza v borski škof dr. Andrej Karlin, urednik j splošnem precej rezervirana. Jo vendar »Jutai njega lista* iz Zagreba g. Dimitri- ' zopet opažati lahek skok inozemskih te- jevič, poročevalci ljubljanskih in zagrebških listov in drugi. Na razstavišču jo bilo vos dan pestro življenje in izredno dober obisk, ki jo dosogel zvečer število 8405 oseb. Ves dan ja svirala godba »Drave«. Po otvoritvi razstavo je bila poslana kralju sledeča brzojavka: »Njegovemu Veličanstvu kralju, Bled. Čast. mi jc naj-udanaje obvestiti Vaše Veličanstvo, da ja g. komandant mesta, pukovnik Miladinovič s patriotskim govorom zastopajoč Vaše Veličanstvo, našega vzvišenega pokrovitelja, otvoril izložbo. V imenu odbora izložbe in gospodarskih krogov so najudanejo zahvaljujem Vašemu Veličanstvu na najvišji časti. Celokupno prebivalstvo, posebno privredniki te oblasti, pričakujejo visoki poset Vašega Veličanstva z najvišjim oduševljenjom. Živel naš kralj pokrovitelj, živelo Njono Veličanstvo kraljica! — Predsednik odbora Alojz Križnik«._ HMELJ. XIX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stenju hnicljske rastline pri nas in drugod. Žalec. 15. avgusta. Vsled skrajno ugodnega vremena in zadostne padavine se je stanje hmeljskih nasadov vnovič izboljšalo. Tuintam sc je že pričelo s podblranjetn; obiranje od kraja se bo pa pričelo še le po 20. t. m. Človeško oko in srce razveseli pogled našega goldln-ga z zclcno-zlatiml okraski. Obče se zatrjuje, da bomo pridelali več hmelja, ka- i premog i drva ima atalno t zalogi raako množluo Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220, čajev. Okrepila sla se zlasti Dunaj in Milan, ostali tečaji pa so so vzdržali na dosedanji višini. Na aleklncm tržišču je zaznamovali precejšnjo popuščanje, ker jo bilo dosti blaga. Devize: Dunaj 0.18'. do 0.13425, Berlin 0.0525-0.0556, Praga 279-280, Milan 408 -409. Pariz 522.50 dr 527.50. London 486.50-437.50, Curih 1722.60—1730, Nowyork 94.75-95.75. — Valute: dolar 98.75- 94.75. Elokti: Ljub kreditna 235, Praštediona 1187.50-1191 Slavenska 110, Trbovlje 950-1000. BEOGRAD. Deviz«: Amsterdam 8760 do 8795, Berlin 0.0045—0.0050, Dunaj 0.1325—0.1829, Brusollcs 425—435, Budimpešta 0.50—0.55, Bukarešta 40.75 do 41, Ženeva 1725—1730, London 157.50, Milan 410.25- 410.50, Nrvvvork 94.50 do 95.50, Pariz 529- 530, Prago 279-279.50, Sofija 78-81. Valuto: dolar 94.50-94.75. češke krone 277 -279. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubljanl. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. IZJAVA. Podpisana izjavljam In opozariam vsakogar, da nisem plačnica nobenih dolgov, kl bi jih napravil kdorkoli, in da nc odgovarjam za kupčije, k| bi jih kdorko! sklenil na moje ime. Llubllana, 14. avgusta. Marija Ferlan. Pisalni stroji, potrebščine Mehanična delnvnlca (popravljalnica) LJUBLJANA pa ulica 6/1. L. BARAGA. Kdor hoče kaj prodati j Mor hoče kaj kupiti Kdor m službe Itd. d naj inserlra»Jutra" i normalnih 270 — 260 X 25 X 15 po možnosti fob. Bakar. Samo zmožne tvrdke naj stavijo detajlirane fiksne ponudbe pod „Prag;l takoj" na Aloma Companv, anončna družba. Liubliana. Konarresni trg 3, (disponenta) iz mlinske in žitarske stroke in Gradnika sa korespondenco s znanjem stenografije, oba vešča hrvatskemu in nemškemu jeziku, se Iščeta. Neoženjeni imajo prednost. — Obširne ponudbe s točnim opisom dosedanjega delovanja, z navedbo zahtev glede plače in z referencami je nasloviti na Prvi osječki mlin na valjke, d. d.. Oaijek. «258 (S M X. — 9. septembra prodaja 4281 Častni zastopnik Aloma Company anončna in reklamna d. i o. i. Ljubljana, Kongresni trg 3. •tlR.Jd ■ driavnlm d.vko«i na In.«-.!. vr.d do 20 bedi DI« S--, vilkl n«di1ln|t baa.d. 50 P«r »J. — PMl H vedno naprti (lahko tudi v znamkah). Na vpralanla odgov»r|. uprava I«, ako |a vpraian|u priložena mamka kih pomočnikov za male i., velike komade — konfekcijsko delo. — Lo zmožni in tro~.nl naj se javijo v pisarni J .-Bonska cesta 8. — Samo-r.ojnl mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciii na dom. 7001 Skladiščnik * par letno prakso, zmožen slovenskega !n Italijanskega JezlkA s prav dobrimi spričevali. išče primerne službe. — Ponudbe pod .,Skladiščnik 3 023" na upravo „ Jutra". Pohištvo iz trdega leaa, 2 visoki omari, 2 postelji z gornjimi in spodnjimi žlmnicaml, umivalnik. ena nočnu omarica in 2 &lola, ae po ugodni ceni proda v Komen skega ulici St. 30 (v Soli). 7072 Krompir in čebulo prvovrstno blago, vsako množino nudim po najnižjih cenah. — Vsi, kl potrebujete, vprašajte takoj ia cene na naslov: France Žgeč, trgovina. Moškanjol. 7061 Auto-Ford 22 HP s elek. starterjem s 3 rezerv.. plašči v popolnoma dobrem stanju, se proda. — Poizve se v trgovini F. Čuden, Prešernova ulica 1. 7050 Avto-motor 20 HP. Dlon Baton, oe proda po zelo nizki ceni. Ilabil se Jc« doslej za mlatenje. — Ponudbe pod ,,Motor" na podružnico ..Jutra" v Mariboru 7057 Fotografični aparat Klapkamera „Ica" 13 krat 18, zelo dober s pripravo, se zaradi selitve takoj po nizki ceni proda. Peter Ver-tačnlk, črna-Prevaljc. 7040 1000 m3 jelovih hlodov od 4—6 m, tudi daljšo dimenzije ter več sto kub. metrov rezanega in tesanega lesa prodam. Cena po dogovoru. — A. ftmld, veleposestnik, Jur-kloSter. 7046 Trgovska hlSa v Gradcu najbolja kupčljska cesta, prvovrstno mesto in za vsako boljše trgovsko podjetje primerno, je ua prodaj. Hiša Je popolnoma nanovo renovira-na, razpolaga t električno ln plinsko napeljavo ln krasnim vrtom. Zadnjih 30 let se nahaja istotam parflnieii-Ja in dam ski brivski salon ter se proda vse skupaj za 1 milijardo 600 milijonov avst. kron ali preračunjeno v tuji valuti. Dopise Je pošiljati na naslov: Franc Ulaga, brivec, Litija, Slovenija. 7812 Hiša z lepim obsežnim vrtom, skoraj nova v najbližji inent-ni okolici, pripravna za trgovino ali drugo obrt (mesarijo, gostilno) oe eeno proda. Stanovnnje v dogled nem času na razpolago. Plačilni pogoji zelo ugodni. — Ponudbe pod ..Kuplm takoj" na upravo „Jutra". 7861 Posestva graščine, vile, hiše, žage, gostilne, tovarne, mlin, prodaja Realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 7403 Lesna Industrija „Javor" v Logatcu Izdeluje pohištvo in stavbena mizarska dela poceni in točno po želji. — Oprave lz trdega ln mehkega lesa v zalogi. 7064 Celjani obiskujte brivnlco KoštomaJ. Kite, lasulje, mrežic«, laso-lin in brllantln kot lastni brezkonkurenčni izdelki so razstavljeni ua mariborski razstavi. 7827 Pozor veletrgovci! Trgovec, znan in vpeljan po celi Jugoslaviji, Išče zastopstvo, kateregakoli predmeta. Potujo na lastni rlzlko, daje kavcijo. Ponudbe na naslov: Ivan Kozmar, Pakrac, 7821 Lesni trgovec želi znauja z gospodično aH vdovo brez otrok v svrho ženitve. Ponudbe pod ,,Mirno življenje" na upravo ,Jutra'. 7015 2 vogalni stavbiŠči v lepi legi, začasno še vrtovi, po 1400 in 1800 kvadrat, metrov, se prodaja. Vprašati: Kokalj, Maribor, Gregorčičeva ulica 11. 7886 Na velesejmu se prodasta 2 skoraj novn razstavna paviljona. Istotam jo nov godbenl paviljon za prodati. Natančneje v upravi ..Jutra", 8001 Predvojni gramofon dobro ohranjen, se proda po zelo ugodni ceni. — Cenjeno ponudbe na upravo „Jut.ra" pod ..Gramofon". 7042 Razne note za klavir, solo-petje, zbo-rovno petje ter francosko Čtlvo naprodaj. — OhoJo na Gradu, I. nadstropje, desn«. 7867 Ugodno ima naprodaj 1 bencln-motor, 6 HP., znamko ,,Otto" prevozen, skoro nov, strojno ključavničarsko podjetje, d. z o. z. ▼ Kranju. 7832 Agilen potnik znan po celi Sloveniji. ifi!-e stalnega mesta pri prvovrst-p' tvrdki proti fiksni plači »tli proviziji. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod Slfro ..100" na upravništvo Jutra. 7895 Učenec ' 1 bi imel veselje do klepar-: obrti, iz poštene hiše, s? takoj sprejme pri Josipu LMenfeek. klepar v Laškem. 7011 10 pleskar, pomočnikov sprejmem. Plača 35—40 K ni uro. — Nastop takoj pri Tožlčnik. Savska cesta 15, l.Mgreb. 7004 Kot vajenec f trgovino želim vstopiti i•'estu aH na deželi. Star sem JO let ln že nekoliko izvež-' an. Pogoj: oskrba v hlsl. -Ponudbe pod ..Vajenec ' na npravo „Jutra". 7807 Konccrtna violina fina, stara, se radi gmotnih razmer proda. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Jutra pod ..Violina". 7800 Postelja kompletna (mehki les) se ceno proda. Naslov: Jamski trg 182, Vodmat. 7881 Trgovino z mešanim blagom oddam v nejom na Dolenjskem, event. sprejmem družabnlco, ki naj bl bila zmoina knjigovodstva. Potreben kapital vsaj 50.000 dinarjev. Ponudbe pod ..Solidna trgovina" na upravo „Jutra". 7730 Zastavice, zalepko za srečolov ln šaljivo pošto priporoča Jlf. Tlčar, Ljubljana. 355 Licitacija avtomobila znamke Puch se vrši v so boto 18. t. m. ob 14. url na Glavnem trgu v Mariboru. 7001 Pošten vrnitelj prosi posojila 35.000 dinarjev proti prvi vknjižbi na zemljišče, ki Je stavbena parcela v letovldčuem kraju. Doplar-upravi ,,Jutra" pod Šifro ..Dolenjsko". 7038 Kdo posodi proti dobrim obrtstlm In dobrem poroštvu za dobo dveh let vsoto 50.000 Din. Vsak rlzlko izključen. Ponudbe na upravo „ J utra" pod „Dobro obrestovan". 70SS Posojilo 25.000 Uin Katero blago srce bl m! posodilo 25.000 Din r.a začetek trgovino proti dobrim ob-restlra ali lntabulacijl. Ponudbo pod ,,Blago srce" na upravo ,,Jutra". 7014 Družabnik s kapitalom za obratovanje &trojarne sc išče. Natančno pogoj o se ugo« tovl ustmeno ali pismeno. Neolenjenl imajo prednost. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Vodna moč". 7086 Mesarji, pozor! Mosar. samec aH oženjen, brez otrok, bl Imel lzvanred-no priliko, otvorltl mesarijo in trgovino s suhim merom na prometnem kraju brez konkurence v Zagrebu. Lokal z lepim izložbenim oknom ia 1 sobo na razpolago. Pojss-nila daje imetnik Kavotočja, Savska cesta št. 58, Zagreb. 7048 Na stanovanje in dobro hrano se sprejme s 15. soptembrom boljši gospod Cena 1000 Din.— Ponudbe z navedbo stanu pod Šifro „Vsa oskrba" na upravo ,,Jutra". 7063 Opremljena soba s posebnim vhodom se odda gospodu. Naslov pove uprava ..Jutra". 8007 Učenca boljših staršev, poštenega in pridnega iščem za takoj -/in pekovsko obrt. Alojz Soklič. prkarija. Kranj. 7873 SS Otomano čleto, dobro ohranjeno kupim — Naslov ▼ upravi ..Jutra". 8010 Otroški voziček bel, visok, dobro ohranjen, se proda. Naslov pove upr. „ Jutra". 7S60 Vinogradno posestvo se proda v bližini Maribora; približno 4 in pol oralov, med tem nad 2 orala popolnoma novo z najboljšimi vrstami nasajenega vinograda v strmi, solnčni legi, ostalo njiva, travnik, vrt in *ado-nosnik; vlnlčarlja in hl»v. Od viničarije popolnoma ločeno gosposko poslopje s kuhinjo. 2 sobama, predsobo ter stiskalnico. Gosposko tor viničarsko poslopje Imata posebni kleti, kl sta solidno zidani ter obokani. Zraven poslopja večja kapelica t ma»-no licenco. Posestvo so proda. eventualno tudi s pritl-kllnami ter premičninami in je naravnost idealno bivališče za upokojenca, posebno ::a duhovnika. Natančnejše informacije pod ,.Vinograd S. G." na upravništvo ...Jutra". 7050 Opremljeno sobo išče soliden gospod za takoj aH s 1. septembrom. Cenj. naslovi naj se puste v upravi ,,Jutra". 8006 Vinicijaner žago dobro ohranjeno, že rabljeno, kompletno, na vodni pogon. k':pim. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod šifro ,,VinlciJa-K.»r žaga". 7933 Glasovir dobro ohranjen, kupi Akademski kolegij, Kolodvorska j lica 22. 7785 Zamenjam sobo p jiceebntra vhodom v sredini mesta z enako, če mogočo s hrano. Ponudbo pod ,,Zamenjam sobo" na upr. .Jutra'. 780" Kod družabnik bl Sol v manjšo trgovino na deželi. — Posedujem kapital 15.000 Din. Cenjene poaudbe pod šifro ,,Banat" na upravo ..Jutra". S011 '•ocfcfco. & TOVORNE OS EONE P. A D t 3 E K E Josip Rebek Helena Rebek roj. More poročena IJubljani, 19./8. 1923. V__ Sprejme se takoj strohounjali u cementnih izdelkih kot delovodja.! Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahvala. Oh prebridki izgubi našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, sina, brata, gospoda ležeče v Murščaku, eno uro od kopališča Ra-dinci, »/» ure od železnice, z vso živino in inventarjem ter vsem letošnjim pridelkom Posestvo muri 10 oralov gozda, S orale vinograda, 17 oralov njiv, travnika in sadonosnika. Hiša tor vsa poslopja zidaua. Cena po dogovoru. 4208 Franc ZemlJIS, Maribor Grajski trg 3, hotelirja in kolodvorskega restavraterja izrekamo vsem za prisrčne dokaze iskrenega sočutja in mnoge izraze sožalja našo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo so posebno čestiti duhovščini, gg. zastopniku in organom obrat, ravnateljstva juž. žel., č. gosp, Rožmanu za ginljivi poslovilni govor, gasilnima društvoma Dravograd in Slovenjgradee, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetk, kakor tudi vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Meža-ŠtVid, 14. avgusta 1923. 4265 Žalujoči rodbini Čas-Aberšek. r" FRAN RAVNIKAR Ljubljana, Linhartova ulica. št. 95, Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. Telefon 8t. 415. — PoStnl čekovni zavod St. 11.428. Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utio, balkonov, verand, stopnlo, vrat, oken; mrežaste nosllntoe za Industrijske stavbe, dvorane In razstavne zgradbo, za večjo razpetlne od 12 do 40 tn po lastnem sistema. L31/8LJANA PALAČA 13.KREI>8* Kompanjona za novo tovarno v večjem mer.tu Slovenije, a kapitalom Din 500.000 se sprejme. .Tako doblčkanosno, brezkonku-renčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponudbe pod ..Nova tovarna", na Aloma Companjr, anončna družba, Ljubljana, Kongreeni trg St. 3. 7837 ZAHVALA. za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti nepozabnega moža JANKOTA OREHE&A izrekamo vsem, ki so ga obiskali ob času njegove bolezni, darovalcem cvetja, za obilno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, osobito častiti duhovščini, gasilnemu društvu, pevskemu društvu za genljive tolažbe-polne žalostinke ter Sokolu najsrčnejšo zahvalo. Moravč«, dne 16. avgusta 1923. Franjo Orchek. ISagainiiark®, veščo knjigovodstva in ; prodajalko, < spretno moč, išče za takoj modna trgovina v Ljubljani. Predstaviti se je osebno. — Naslov pove upravs •JUTRA«. 427 S 3SL JI SSL SSJ-KS. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2 ssi^rstUjai± stroji Izhorna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta, 1867. 122 Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroj! uAdler". Ceniki zastonj In franko. Kolesa Iz prvih tovarn: ^ DOrkopp, styrla, Waffenrad. Desetletne garancija, Začasno znliane cenel ivoriščni loka! z elektr. razsvetljavo in telefonom na najprometnejši ulici Maribora ležeči, zelo pripraven za tovarniško zalogo, kakor tudi za vsako drugo podjetje, se ugodno proti odškodnini odda. — Dopise sprejme pod ,,Lokal 5" oglasni zavod Vorsie, Maribor, Slomškov trg 16. 4259 Staro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Strojne tovarne in livarne, d, d., v Ljublj&nE. 40*5 Kletka za papagaja Se kupi. — Naslov: K. Vld-marer, trgovina pri Solncu. 7020 Elegantno boo kupim. Natančen opis ln zadnjo ceno rod „Doa ' pa upr. „Jutra". 787G Najcenejši nakup vile na Bledu. Lepa dvonadstr. vila ..Lipa" v želečak na Bledu št. 51. deloma opremljena, z velikim sadnim vrtom ln parkom, ee za f lisic o ceno proda. Vpraša se pri ,.Društvu hlSnik posestnikov v Ljubljani", Dunajska cesta 17, I. nadstr., od -1—6 popoldne ali platneno 8008 Zakonski par uradnik in uradnica brez otrok, celi dan odsotna, prosita usmiljena srca za eno prazno sobo v mestu ali v okolici za takoj, ker sta postavljena na cesto. Plača po dogovoru. Ponudbe na upr. „Jutra" pod „Prazna soba". 7871 Dva učitelja na Bledu. Dn^ 8. t. m. sta odšla dva moja tovariša na Bled. Prejel eem brzojavko, naj pride oni, ki je doma iz Iste župnije kot Jas, takoj domov. Jankovič J. 8005 Gostilna naprodaj Proda se biša z gostilniško koncesijo ln prenočevanjem tujcev v večjem trgu na deželi, blizu kolodvora. Stoji na prometnem kraju, na željo se tudi odda nekaj zemljišča. Nastopiti Je lahko takoj po dogovoru. Potrebni inventar so labko odstopi. — Cona poslopja 500.000 Din. Vprašati Je pismeno na upr. ...Jutra" pod šltro .Gostilna'. 7922 Z izobraženo gospodično se želi seznaniti mlad urad-nik. Dopisi naj se izvolijo nasloviti na upravo „Jutra" pod „fit. 15.000". 7041 Amerikanec želi rosnega znanja v svrho ženitve t gospodično od 23