gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 i!., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v saboto 28. julija 1855. List Nasadba io reja hrastovega drevja 1. Hrastove plemena. ne, ostanejo in verhovi se jim drevesa majhne in kruljeve, se starajo suse, preden (Dalje.) so še popolnoma visoki dorastli. V čversti globoki zemlji pa, ktera je pešcena in ilovnata, rodi se hrast nar popolniši Burgun d sk ali remu tudi c ali c d tri jan ski hrast ? kte zraste 30 do 36 cevlje pravij Ta hrast Je debela ter doseže starost 200 let. Serena korenina njegova in moćna, zato poganja precej globoko; če bast in vegast Listj k, je pa večidel sila ger * spodej njegovo je belkasto na take tla zadene, ktere je ne pusté skozi cnè drevo bolehati in ne more razširjati se. za mehko kosmato; sad njegov tiči kakor v nekem to rilcu njegov prejšnih dveh go vat. Jako ktero silu podobne lusk tavlj tedaj I Hrastje potřebuje naj manj 3 cevlje globoko dobre zem lje, če ga hoćemo v velik gojzd izrediti; če le za c e r o v i n a 5 s k o rj je gosteji in bolj terd od po 1 i • t v i i « i m i v nizko hosto pa čevlja, da nasadba zamore debelej 9 d velik podol dobra je cerovina za stavbě in brodov Po južnih deželah raste neko pleme, kteremu pravijo možki hrast, in kterega imajo za tistega uspesno se prijeti in rasti. Od nasadbe hrastovega drevja na mediem in slabém zemljišču ni mogoče, da izredili krepko hrastovino; će ga tam pa vendar na sadimo, les, ki doraste, je večidel cerviv in snetiv, in ki so mu kdanji Rimlj je d • # • i i i • t « « t rr i i hrast rtkli Sn.jUe rad 5 tedaj je le za kurjavo. Ko se taka hra to le hrast jedljivega sadu (quercus esculus), to je, hrast jedljivega sadú. Podolgovato želodje je lešnjikom podobno, ter je za jesti lad je posebno dobra roba stovina v stavbě porabi, ne terpi dolgo, ampak kmali začne gnjiti. je neizrečeno terd Vedno zelenim hrastom prište Bod se sledeči t (Stecheiche) je drevo srednj visoko: krivo raste in je moćno vejato. Listje njego je podolgovato Hrastje ljubi prisojne in svitle kraje; tudi potre buje veliko prostora za svoje košato truplo. Verh tega so že davnej zapazili gojzdnarji, se nasadba samega hrastovega drevja ne ponaša tako da 5 bato s a d jegov jje grenek in oga dobro, kakor če vmes druzega drevja stoji po ven. Ta hrast zraste 30 čevlj k; les ima sila stavimo, vmes bukovega in gabrovega, posebno pa terd dar valjarje liko sto let ljubi pesk ki se i suh. itd. lep likat Upotrebuj 1 * se zverze y ka med hojevjem pomesano se verlo obnaša. Samoten vine, vzdigavke 5 Sk raste sila počasTT^oživi pa tud ve hrast prihaja manj moćan in pogine poprej. (Dalje sledi.) suho je dobro strojilo za kože mlj Sploh skorj Pluta (Korkeiche),doraste visokost od 35 do Gospodarske skušnje Deblo je včasih zlo obširno. Pri tem je Limova vođa čedalje bolj poterjena zoper tertno njena prav debela, gobata pokana; loči se satna po sebi od dre zrezljano, peclji. to vin čepe, ta namen lušij let stara, vsa vedno zeleno; želod Je ? malo, podolgovato 5 I je dol na kratkem dop bolezen. iz Milana v .,Tr. Zeit." beremo sledeče Raste le po hribih in v toplih deželah je zlo težka in vlečljiva. Skorj o Pl y) Pomakati grojzde na terti v lim vodo se tud v rab za hnogradihkaj dobro po terjuj e zoper ples podplate 9 k nam noge suhe ob td g r oj z d j ? nJ gre hvala, da letošnji vinski pridelk ko pluto 9 je kakih 30 50 pa 9 koliko to umivanje groj ali 10. leto; drevo vendar terpi do 150 let. Sadi in pa glešta se kakor drugo hra stovo drevje. vedno zelenih hrastovih plemen, ktere ne bo preslab. Očitn dov premore zoper grojzdno bolezen, se vidi iz tega da umiti grojzdi, će jih je plesnjivec vnovič napadel a^i rv r\ n 1 A rw I vt li tt ■ noi ft I i U in so jih vdrugič umili, so potem zdravi ostali V « » ft ^ « ^ A Je pa se vec zaslužile, posebno na bolj toplih krajih da marlj sadili in glestali. Take so: Balot eus ballota), bodecemu hrasíu v lesu in (0 jih Že smo letos od da n a j naši ć strani slišali hvalo lim norejci, ako bi kadaj uteg d tertna bolezen tudi nase grade zalesti, nikar na-njo ne podobna; ona ima jed stanj, kuhan in pečen je za jesti vi. -v 1 . * • v . d 9 kteri perj kako zlo ko pozabijo. Morebiti vendar ni prazna V k pereiche podaja i'i 'tT (Knop Zelezni vitriol zoper vrančni prisad ovác. Gosp. W. Reidemeister v Petrogradu priporoča 5 ktera znane šiške ali širarke tergovini zoper ovčji vrančni prisad železni vitriol (Eisen Vgodno hrastov Hrastovo drevje raste skorej na vsaki zemlji mora tista dovelj redivne parstí v globini imeti 5 Ie V ce vitriol). Ta zelena sol se daje bolnim ovcam v vodi raztopljena piti. Tudi pri vrančnem prisadu kónj in kuřeti ne se je dobro skazala. Treba se nam zdí omeniti, da pri nas na Krajnskem, saj kar znanega, natanko locimo G alla pf el in K n o p p e r n ; Gal 1- *n pa ježice, kterim ponemčeno er. Po Murkovem slovniku je âpfel so šiške, Knoppe nekteri tudi pravijo konop Gallapfel šiška, Knoppi je Gallapfe ž i c e v e m pa v • v k k, skip ek , d o b 1 i c a po J dub K n o p p pa v # v k k i p ek ? po Mažuranićevem in Užarevićevem ilirskem in tudi po Frôhlichovem ilirskem je Gallapfel šiška, pri besedi Knopper pa stojí: „glej Gallapfel". Al to je pomota. Sta sicer Gallapfel in Knop per oba bolna izrastka mnogoterih hrastovih plemen, ki jih po vbodu napravlja neka osa. ki se šiškarica (Cynips Gallae tinetoriae) imenuje, toda šiške so izrastki p erj a fdes Blattes^), in perjevih pecljev, ježice pa cašice ali kaleža (des Kelches). I Vred. 238 Ozir po kmetijstvu ptujih đežel 9 Tudi drugod obdelujejo moćvirje s poiiganjem. Kornaj se je meeca majnika sonce dobro prikazalo in va v a io zlo smerdljiva sokrovica od njega gré; ce se pot rok, ki truplo ošlatujejo, zlo prijema; će ne gré celo nic scavnice od bolnika. je zemljo osušilo 9 že začnó v Oldenburg-u, Dobre znamnja so pa: če se truplo spet zgreje, Ilanoveran- žila in serčno bitje čuti. veliko scavnice od bolnika skem okoli Bremen-a in Verdeu-a , v zahodojem VVestfa g re in ce to, kar gori in doli od njega gré, žolčnato len-u in na Holandskem moćvirje (mah) z ga ti. Komaj barvo ima. smo začeli dihati spomladanski čisti k in se veseliti pri Iz tega popisa se vidi, da z dri s ko je večidel za jetne gorkote, kar se přivleče iz krajev zahoda tako četek kolere 9 piše dopisnik iz Bremen v » Aile Zeit « in ker je to še le en kos kolere, je očitno » gost dim; da naj nihće ob času, kadar kje kolera razsaja, driskc izperva se plazi po tléh in je bolj rahli megli podoben; ne zanemarja, sicer zapade celi koleri, in kar je pred kmalo pà se ga nakida da toliko čez celo dezelo vec milj široko, da sonce zakriva. Dim je tako silen in hud, nas očí skelé in da nam sapo zapira. Od Labe (Elbe) čez vsaka driska ob koleri že en kos kolere, severno-zahodno mejo Belgije noter do Dunkirchen-a je i mogoce. lahko biti odgnati, bo pozneje težje ali celó ne Ponavljati pa še enkrat moramo, da ni ravno sto kvadrat-milj dežele, ki je bolj ali manj močirna Veči da naj se tedaj clovek ne prestraši, da že kolero ima, če ima dri s ko; saj je dr. Pfeufer iz natancuih del te zemlje se nikoli ne gnojí, temuč le požiga. Kakor zapisov zdraviteljskih posnel, da lani, ko je bila kolera v rušnjo izrežejo poveršnji del te zemlje z nekoliko šote vred Monakovem, je 12.000 oseb drisko imelo brez kolere. in jo vse skup nà ke kap Kakor hitro Popisali smo pa dalje kolero tukaj bolj razločno za ♦ f oci so se kupi osušili (kar pri takrat precej stanovitni burji in tega voljo, da smo svojim bravcem prav očitno pred sončnih dnevih ne terpi dolgo), gré mahovinar (Moorbauer) postavili, kako zlo se spreminja v svojem teku od za na svoje zemlj ♦ • v v in zažgč napravljene kape; potem raz- četka do konca, da iz tega sami lahko spoznajo troši pepél po njivi in jo kmali obseje Navadno več sto tavžent oralov zemlj z vsom ali a enkrat gori j«i 9 ce — Zdraviteljske pisma od kolere. 4. pismo. Kolero spoznati ni težko, kadar se je kje kot kug prikazala to je da je že več Ijud za njo zboielo ali po tudi našim besedám verjeti nočejo, da ozdravljenje ne more biti po enem kopitu, z eoim zlravilom, in da to le zdravnikrazsoditi zamore, kaj je v eni, kaj v drugi dobi pravo. Tako izperva ob driski je treba gorkih pijac, kakor smo jih svetovali v 1. in 2. pismu; če pa je bolnik že včs v koleri, da namreč hudo bljuje, niso gorke pijace vec na pravem mestu, sedaj je treba mu večkrat, pa po male m na enkrat, prav mer z le vode (eno zlj ico na enkrat), ali pa, kjer je mogoče, ledu dajati, da merlo. Ko pa tu in tam le posa m ljudi pada je spoznati ni tako lahko, kakor marsikdo misli 9 v to že spada draviteljsko umetnost. Ker tedaj ljudjé kolere prav ne poznajo, berž zaženó hrup, da je ta in ta za kolero umerl, če le umerje hitro za kakoršno koli bolezen. 8 kolero naj ----—- 5 r J J J vvv J se mu stopi v ustih; to mu tolaži strašno notrajno vročino in žejo, to mu tudi tolaži kozlanje, zakaj le po potolaže- nem bljevanji zamore kakošno zdravilo v njem ostati in mu koristiti. Da zdravniki v se verjo enakost imajo penimi gobami, tr e b danja z razjedniroi strupi in stru P D J k in zavoz 1 ja n j e če v. Le zdravoik vé vse to natanko ločiti vselej pomagalo vati, ker so ne o z dokler bo svet nimamo gotovega zdravila » ki bi ore noben umen člověk nam očito ,1'u v e bolezni bile na svetu in bodo Začne se p (aziatiška) kolera navadno s kru zakaj? Po nasih mislih so bolezni tista dolga roka Višje Previdnosti, ktera žive stvari ljenjem po trebuha, včasih s sipanjem in potem nastopi 1) driska; iz začetka gré redko blato od bolnika, kmalo pa v o v se dosegle naj višjo starost 1 " " ~ •) -------- -------------'-------~ da, ki je zlo enaka tisti, v kteri so kaharce rajž klice iz tega sveta, preden so da delajo drugim prostor. Kaj bi nek začeli, ako bi vsak clovek sele umerl, ko ga je starost pod koš spra- prale, preden ffa kuhati daj (T je posebna lastnost ko vila! Že zdaj hoče*eden druzega snesti kaj bi y se le leme driske). Včasih pa le včasih pred drisko ene ure ali ene dní člověka glava bolí, je nekako omotičen in klavern. Včasih, toda redkokterikrat, se koj z drisko začne 2) tudi ? bi j eva n j dní in potem V • del driska terpí več ur ali tudi nektere potem bilo, ako bi vsi ostali do naj višje starosti! Naj tedaj nihče ne mermrá zoper Previdnost Višjo, in naj nihče ne ocituje zdravnikom, da niso v stanu vsake bolezni ozdraviti! Kar morejo, radi storé, in tadi svoje živ- v se I se začne bljevanj 9 izzacetka meče bolnik iz sebe kar je povžil, potem pa tudi vodeno belkasto ali pa rumeno-zelenkasto stvar; nekter meče lahko iz sebe brez da bi mu posebno hudo delo, nekter pa se zlo davi; 3) strašno žeja bolnika; 4) kmalo hud kerč prime meče (bodeljne), pa tudi druge ude; 5) glas njegov postaue z ljenje zertvujejo za ohranjenje življenja druzih in gotovo brez dobičkarije. To pričajo kužne bolezni. Slovensko slovstvo m o lk h r i p ali se mu popolnoma zapre Drobtince %a leto 185Ó. Učiteljem inučencom, staršem in otrokom v poduk in kratek čas. Na světlo daljožef 6) lica vpadejo, 7) bolnik je včs v potu, včasih se pri kaže poseben s Ko z m korar stolue labudske cerkve in vodja kofij pušaj po koži; 8) je merzel p ce 1 e m životu ; 9) je zlo pokoj i da včasih vpije včasih pa je včs pobit, da le malokterikrat postoka 9 9 nega seininišča pri sv. Andrejů. V Celovcu natisnil in na prodaj ima Janez Leon. Skozi deset let že poslavljujejo „Drobtince" slovensko 10) žilno in serčno bitje z g in ker kri taj P slovstvo, in kdor jih ima vse ter pogleda njih obsežek, mora h v « pi h, tedaj tudi po kožnih, postane vse truplo hoté ali nehoté obstati, da je mnogo mnogo lepega blaga 9 začernelo; 11) scavnice g m 1 ló v njih shranjenega, koristnega na vsako stran. To ravno nič od njega (posebna lastnost kolere), 12) večidel se je prednost dobrega časnika, da vrednosti njegove ne bolnik popolnoma zavé do zadnjega diha. Včasih vniči zadnji gruden tistega leta, v kterem je bil pisan, am prestopi kolera v vročinsko bolezen 1 ali tif pak da ostane knjiga koristna za leta in leta. In to velja ë Naj h uja kolera pa je tista, v kteri od bolnika ne po pravici od „Drobtiuc" naših. Tudi letošnji tečaj je bo-veliko ne gori ne doli; ti koleri pravijo zdravniki gata shramba poducncga, in po manjšem tudi kratkočasnega suha kolei 55 vab Pri ti koleri ostane vse v želodcu in če- beriia 9 9 tace kerč loma zlomi ne Hude znamnja so: če bolnik postane ves led utinežilaneserce; če, brez da se zavé se 9 k 9 le „gerlica" je popolnoma omolknila. Med vsimi sostavki se odlikujeta obširni pervi in poslednji konec: unega so podali světli knez in škof lavantinski bravcem za po ekušnjo, tega pa prečastiti izdajateij „Drobtinca gosp. korar 239 Rozman. S „katehetiko" pa so gosp. Rozman dopolnili tadi gpise od slavnoznanih mož, je pridjan tudi račun dohod-mesto v slovenskem slovstvu, ki je dosihmal se prazno bilo, kov in stroškov „matice česke" in družtvenikov v ker je te- letu 1853. Oboje nam kaže, da to družtvo na krepkih v t uci 5 in sicer kot praktičen mojster, ki temeljito meljito predmet zapopadel in mu segel do jedra. Tako v zapopadku svojem blagodarjene 55 Drobtince" nogah stoji, ker premoženje njegovo v tem letu je biio 107.388 fl. 55j/4 kr., stroski pa so bili 9308 fl. 27 kr., tisk vendar pravijo v predgovoru, „da berz ko ne so z letosnjim 0d kterth se je izdalo 4970 fl. 44 kr. za honorare, tečajem končale svoj tek in da posihmal menda ne bodo in papir muzejnega časopisa, 1310 fl. 49 kr. za hono več hodile po svetu*. Britko nas je zadel ta glas. Kaj rar in tisk gramatike Celakovskove, 864fl. za honorar nek je vzrok tega? Saj se ^Drobtincam" ni nikdar kup- in tisk pesem in povest narodnih od L. Štura, ostali zne cov manjkalo, lahko so se prodajale vsako leto. Kdor pa sek od gori imenovanih 9308 fl. pa za druge manjše stroške. pregleda število pisateljev poslednjih tečajev » Drob tinc u bere njih mile prošnje v prejšnih predgovorih Število drozbenikov je v letu 1853 bilo 1970. m y* Večkrat kdo slovenskemu jeziku očita, da tain una sledeče besede letošnjega, ki pravi: „kaj je zaderzevalo beseda ni čisto slovenska, ampak da je popačena po nem jih, da so se tako dolgo zakasnile, ne bom pravil, sem prepričan, da bi jim ne pomagalo kaj ker ;tt ski. Kaj pa bo tak rekel, ako bere, kar naj pervi nemški jezikoslovec Grim govori v svojem delu o starinah nem kdor vse to le enmalo prevdari, bo lahko uganil : zakaj škega prava (str. 644. II. izdanje), da nemška beseda „zag naznanjajo „ Drobtince" svoj konec s pošteno besedo. Pravi haft" y n verzagt" (staronemško „zoge", u kar na rodoljub sicer rad tlako delà za blagor svojega ljudstva, al znanja strašljivost, boječnost, je slavenske korenine,ker če leto za letom vidi, da se ga le málokdo usmili in mu se nemški „der Hase" v slavenske m jeziku zove: za- Ako je Grim u ljubo tako, je nam pripomore v delu, nazaduje vendar le onemore, da jac, zajic, zec. se mu ne ljubi samotež se ubijati za to, k čimur bi mogli tudi pravi vsi pripomoći, kterim je dan od Boga dar pisave (Neven.) f m m Kj tu u vi ^ am. v vi i ni j v mmu v ^ vj^ ^ vi^a ^ * , b Poglejmo v letošnje „Drobtince": koliko pisateljev na hajamo v njih? Devet desetink sta spet spisala le gospoda knez lavantinski Slomšek in korar Rozman, eno desetinko pa verli goepodje: Terstenjak, Vodusek, Stojan in Muršec. Nobenega druzega nas ni med so- Novičar iz austrijanskih krajev delavci! Ce tedaj gosp. izdatelj obeta „Drobtincam" konec morajo vsi tišti, kterim je moč dana, da znajo kaj pisati pa nič ne pišejo za-nje, očitno spoznavati „nostra culpa, Iz Celja. Na jugo-izhodnem kraji celjskega mesta, ob levem bregu Savine, stermi v nebo visok in gojzdnat hrib, verh kterega nahajajo se veličanske razvaline nekdajnega stolnega gradu pokneženih celjskih grofov. Prostrani ostanjki > nostra maxima culpa!" Tudi mi sebe ne izvzjemljemo. Ker pa je mlačnost slovenskih pisateljev kriva tega, ako jenjajo „Drobtince" izhajati, je dolžnost naša, da popravimo, kar smo dosihmal zanemarili. Ce vsak znanih pisateljev le eno drobtinico spiše in jo pošlje gosp. vredniku ■■■■■■■■I HBHBÉBHHM da debelega zidovja pričajo, da svoje dní bilo je tu obsirno in veliko poslopje. 0 dobi celjskih oblastnikov strahovita 5 celi deželi je ta gradina še dan današnji zares velicanska če prav je že mnogo stoletij nad njo se bilo odvalilo, ter gotovo bojo V se hodile na svet, ker smo prepričani > je beseda častitega gosp vrednika skoz in skoz resna in resnična, da bo „Drobtinic" konec, če se jim ne pri- Drobtincer pomore od te strani. Kakor naslov kaže mnogoverstnega zapopadka; bo tedaj vsak pisatelj lahko kaj izbral, kar se jim prilega! tedaj slovenski pisatelji, kar vas je rodolju- prizadevala si človeška in viharjeva sila razrusiti popolnoma ostanjke njene. Na izhodnem kraji moli v oblake čvetero-voglat terdnozidan stolp, tako zvani Miroslavov stolp; gradišče obdaja pa dvojnato debelo ozidje, se vé da na pol poderto, med kterim in okoti kterega različno germovje bo-hotno raste, ter nebrojno vejičje poganja. Vsred je veliko tudi košato drevje se prostira in so svoje dní dvorišče, kjer Na bov noge menda celjski knezi in njih oprodi borili ali vadili se v vitezkih Od tod minulo je 400 let; odumerli in poginili so igrah peró v roko, in naznanite koj gosp. vredniku Rozmanu 9 r^ lunu , tu «ivuuinu mu u uiuu v St. Andrej na Koroško, da jim bote kaj poslali za pri hodnji tečaj „Drobtinc". Mi za svojo stran koj tukaj obljubo to razodenemo. Prečastitega gosp. vrednika pa prosimo: naj nam po „Novícah" v enem mescu blagovolijo mogočni grofje in ošabne grofinje; gradjan in gradjanka sta zidovje objemajo stoterne roke zdaj čuk in sova; razpadeno zelenega beršljana, in v stojeći beli stolp vpirajo se pol-nočni vetrovi. Iz lín tega gradišča vidi se deleč okoli po celjski in savinski dolini. Pred seboj, globoko na podnožji hriba, ima- na znanje dati: ali se jim je toliko pisateljev širok srebern trak ponudilo, da bojo „Drobtince" še izhajale, in kdaj je leznica zadnji čas jim poslati obljubljene spise. Se to pa moramo dostaviti, da nam gosp. vrednik niso posebno razodeli vzroka, ki žuga „Drobtincam" konec, mo prijetno Celje, memo kterega teče bistra S a vi na kot ; poleg nju je krasni kolodvor, je že- 5 po kteri derdrajo gromoviti hlaponi in dolge rajde 5 in da znabiti se motimo v svojih mislih, ki smo jih tù razodeli. Ako je to, bojo gosp. vrednik gotovo razjasnili našo pomoto. vozov; krog in krog so pristave, lepi tergi in čedne vasi blišeči potoki, tamni gojzdiči in prisojne gorice, polja in rodovitne planjave. Dalji razgled overajo pak visoke gore Slovanski popotnik in nehotični verhovi: proti severju namreč široko Po hor j e ob izhodu rogačka gora in košatiBoč, v zapaduPle-šivec in sočbinske planine, na jugu dolgoherbtni Ma lič in sosed njegov, šiljati Goznik. J 1 gerbava Vi pot a 9 Okó se ne nagleda, serce se ne nasiti prekrasnega Slavni prof. Purkyně v Pragije iznajdel nov drob- vida. Zatorej potujejo tudi domaći sprehajavci in ptuji po-nogled fmikroscop), s kterim zamoreta dva gledavca ob potniki radi na ta hrib, ogledavat ostanke nekdanjega ju- enem ogledovati predmet znanstvenega preiskovanj je za praktično podučavanje stvar silo važna. kar * naštva, pa radovat se tudi lepote te rajske okolice. Do najnovejših doi popotniki pa tukaj niso druzega Na Dunaji se je osnovalo „družtvo dunajskih uči- imeli, ko ravno popisane razvaline in krasni pogled v spo-teljskih pomočnikov", kterega namen je podpirati svoje ude dnjo dolino; za okrepčanje vtrudenih ali žejuih ljudi ni bilo v potrebah in nadlogah. Ceravno je plača učiteljskih po- nič kaj poskerbljeno. Kar si je domislil verli mestjan, gosp. močnikov slaba, je vendar glavnica tega družtva se na- Ć., blizo teh podertin majhino okrepčališče (Restaura- rastla že na 30.000 fl. sr., tako da zamore od obresti in tion) osnovati, da bi obiskovavci starega grada, ko so na druzih doneskov že 2000 fl. na leto razdeliti med potrebne gledali se zanimivih stvari, ter odpočivajo, tudi kaj dobi svoje ude * Pervemu zvezku (Slov. Nov.) va li P m kra lj c e , kar bi njih vpehane ude okrepilo in poživilo. Po do voljenji tedaj slavnih štajarskih stališe, kterih lastnina je zdaj skega" za leto 1855 (29. tečaj), ki obsega zanimive staroceljski grad, osnoval je gosp. Č. napravo, po kteri 240 obiskovavci te višave tudi za životne potrebe kaj ugodnega ni zbolcl, čeravno so imeli veliko z bolnimi in mertvimi dobiti zamorejo. Kjer ste tedaj nekdaj orožniea in prostorno bojišče bile, opraviti. in železni vítězi bojevali se ali jahali okoli, stojé zdaj zbor muzejnega družtva. poblevne lesene mize in klopí, prihajajo mirni popotniki in vesele družbice, pa se krepčujejo z oiom ali vinom in kruhom, s kavo itd.; in kjer nekdaj razlegal se je glas tro- Ljubljane. Prihodnjo sredo ob 5. bo spet navadni Novičar iz raznih krajev bent in orožja sum, zdaj doni zvonenje bokalov in odme vajo se ubranega petja mili glasovi. Tako je: časi premi njajo se, in mi ee preminjamo ž njimi! J. Š. z Celja poslanému dopisu v staj. km. ča*niku do stavlja vrednistvo zastran sviloreje sledeče: „Poleg da naj sko-ljubljanske železnice so že precej svile přidělali ču vaji železne ceste v Kalsdorfu, Vildonu > Lebri ngu, Lipnici, Celji in Ljubljani, in sviloreja se bo ob že leznici toliko bolj razširjevala, kolikor večje bojo murve zra stle, ki so tù zasajene Štajarski in krajnski kmetijski družbi gré o tem velika hvala. lz Tersta 25. julija. Od včeraj do danes je za kolero zbolelo pri nas 88 oseb, 65 se jih je ozdravilo, 36 umerlo, bolnih od prejsnih dní je V se ostalo 478. Po vsi Lombardii je do 23. t. m. blizo 300 ljudi zbolelo. Naj huja je kolera bila v Brešii, kjer jih je med 100 bolnih komaj 15 pri življenji dostalo. \ ' lz Ljubljane. Za povzdigo domaćega kmetijstva na vse straní skerbni predsednik krajnske kmetijske družbe gosp. Terpinc so kupili 50 iztisov prekoristnih bukev: „Um no kmetovanje in gospodarstvo4' od kmetijske družbe; ko bojo zalo vezane, se bojo razposlale nekte- ri m ljudskim šolam na Krajnskem za šolske dařila naj pridnišim učencem. — S serčnim veseljem smo v stanu na znanje dati, da na prošnjo kmetijske družbe bojo po odhodu gosp. dr. Strupi-a prečastiti dosluženi gosp.faj mošter in djanski ud naše kmetijske družbe Ja nez Za lokar prevzeíi oskerbništvo družtvinega verta na Poljanah in razlaganje nekterih naukov učencem kmetijske sole ; tudi v glavni odbor kmetijske družbe bojo stopili namesto gosp. dohtarja. V četertek ob osmih je bilo blagoslovijenje gosp Kersnikovega sporninka pri sv. Krištofu. Snidila se jo obila množica gospodov in gospej; prečastiti gosp kanonik Novak so masevali, po sv. maši pa prečastiti gosp stolni tehant Župan slovesno blogoslovili spominek, kteri od mojstra našega J. Tomana iz ihanskega kamnja izdelan v podobi obeliska se vzdiguje čez 13 čevljev visoko nad grobom. Napis se glasi v latinském jeziku takole: „Joan. Bap t. Kersnik.nato 26. m. marc, anno 1783,m o r t u o 24. m. j u n i o 1850, přece ptori optimo,dilectissimo grata juventus. Have pia animal" Od vsih straní smo slišali hvaliti osnovo spominka, kterega je gosp dr. Kl un, nabíraje doneske od učencov tadanjih in nekda-njih in druzih častiteljev rajncega, z 200 fl. lepo doveršil razun druzih stroškov za stanovitno mesto na pokopališču le so mislili nekteri. da bi se namest latinske bila nad- itd. grobnica v domaćem jeziku zatega voljo bolje podala 9 ker so ucenci njegovi, v kterih imenu je spominek postavljen, že od nekdaj navado imeli ob godu njegovern darovati mu domačo pesmico in ravno po sled nj o so mu položili na smertno posteljo (24. junija 1850), ker je umerl ravno na svojega godu dan. Noj mirno počiva Ijubljenec učen cev svojih, kterega se bo marsikdo ginjenega serca spom- ko bo obiskaval mesto to, ktero spominek zaznamuje nil 9 * « počivališče njegovo! Ravno smo zvedili žalostno novico j da je gosp. dr. Bešek, iz Ljubljane v Bistrico na No trajnsko poslan, v četertek ondi za kolero umerl. — V vo-jaški bolnišnici v Ljubljani sta od četertka zjutraj ob osmih do petka zjutraj ob osmih le 2 umerla; potem takem že kolera med vojaki zlo pojenjuje; posebno to in tolažljivo pa je vnovič • V spricuje 9 da kolera ni tako nalez li^a. kakor se nekteri bojé. da tudi ne eden strežnikor Poslednji deržavni zakonik zapopada ze cesarski ukaz , po kterem se imajo deželne namestnije m. od 15. t. v lombardo-benečanski kraljevini, kterih djavnost je zastala leta 1848, sopet ustanoviti in sicer tako, kakor veleva patent od leta 1815, razširjen po ukazih od 4. in 10. au- gusta 1848; cesar sami bojo iz nasvetovanih mož izvolili ude deželnih namestnij. Kakor na Českem bo tudi v dru zih deželah cesarstva ministerstvo počasi vpeljalo a us tri jansko mero in vago. 55 Gesch. Ber." opominja naj bi se novice zastran letošnje let i ne, naj so dobre ali slabe, ne verjele na vrat na nos, ker dopisniki v časnikih pišejo večkrat Ie, kakor oni želé, da bi letina bila; žitna cena . da na 9 tergih je pa potem vsa drugačna ; to pa je gotovo 9 pridelk nobene fruge se dosihma) ne more slab imenovati ampak da Ie omahuje med „dobrim" in „srednjim". — Iz Krim a še zmiraj nič novega. Rusovska armada iz Seva-stopolja spet tam pa tam vcasih ponoči plane nad fran-cozko in angležko, da se enmalo pokavsajo; to je vse, kar se zdaj iz Krima sliši. Kakor franeozki, od vlade podučeni časnik „Constitutionel" piše, ste zedinjene armadi toliko da ne obupale nad tem, da bi mogle kmaloSevasto-polj Rusom vzeti, ker pravi, da s premagano eno ter-dnjavo se stori le ena stopnja naprej, cela versta dru- zih terdnjav pa se ostane. Verjetno se pripoveduje, da še enkrat in sicer zadnjikrat bojo zavezniki poskusili z vso močjo naskok na Kara bel naj o (predmestje brodnikov); če jo premagajo ali ne, na vsako vizo se bojo umaknili po- tem v Eu pa tori o, Ka oj ješ, Ba lak lavo in Jen i kale vsako teh imenitnih primorskih terdnjav bojo oskerbeli s to-likšno posádko, da jih Rusi ne bojo mogli zapoditi, z većino armade pa se bojo vernili v Varno, in cd tod vojsko na drugo stran (Besarabijo?) začeli. Za letos bo vse to že precej pozno Važna pa za Turke zalostna novica je, da je zaj, Omer-paša 18. dan t. m. přišel vCarigrad na f t i i 1 i • in da se zlo govori, da se hoče odpovedati visjemu poveljstvu. Slabi stan turške armade in pa nedostojno spoštovanje od straní zaveznikov ga nek žene k temu. Knez Poljcem obeta ru Papežev Paskievič želí v po či tek iti. sovska vlada neke poboljške v administracii. poslanec je zapustil Madrid rekoč, da je španjska vlada razžalila konkordat in cerkvene postave, in če bi papež prizanesel nji, bi mogel tudi napolitanski in sardin- sk i to pa bi bilo cerkvi nevarno. Ker none dominikan- skega reda v G eno v i niso hotle dobrovoljno zapustiti samostana, so 20. t. m. po sili mogle vrata odpreti. — Novega ministra Moleswortha hvalijo, da je vès mož na svojem mestu. Luni Znad # v se zliva tihotna luna, Z bledim svitom gore zlati. Pobegn Mrak kot biser zemlja bleskuje rosna Ziucjo oblita. Samši žene v noč me otožnost serca Išem v svetu tihem mirú; al našel Kdaj ga bom na zemlji, nevém al vém da Un kraj gotovo. Ah Ki me vabi miloba tvoja, kažeš pot do dežele srecne f Večno nove nade, skerbi morijo Dušo nam tukaj Tam pa, kamor tebi sledi hlepenje Tam je mir, tam kip ohladi se serca: Prosto prosto dviga se duh, vezivnih Rešen oklepov! r r. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník: Jožef Blaznik.