MAJ 1988 — NASA SKUPNOST STRAN3 ANALIZA GOSPODARJENJA V PRVEM TRIMESEČJU 1988. LETA I. Pogoji gospodarjenja v obdobju januar — marec 1988 Značilnost pogojev gospodarjenja v prvem trimesečju je predvsem velika nego-tovost v gospodarstvu zaradi pogovorov z MMF, ki bodo v bodoče bistveno vplivali na gospodarsko situacijo. Slabosti gospodarskega sistema, ki smo jih ugotavljali ob ZR, so se obdržale (premajhna učinkovitost gospodarjenja, velika stopnja inflacije, prevelik obseg administriranja, nelikvidnost). Nadaljevalo se je zaosuovanje situacije na področju dmibenih dejavnosti, kate-rih razvojna stopnja je očitno presegla zmožnosti gospodarstva, ki je obremenjeno še z drugimi oblikami neproizvodne porabe in za katerega je značilna majhna učinkovitost gospodarjenja. Primerljivosti podatkov tudi tokrat ni možno zagotoviti, predvsem zaradi spre-menjenega načina financiranja družbenih dejavnosti, ki je stopil v veljavo s 1 1 1988. Upoštevati moramo tudi to, da podatki za prvo trimesečje niso tistf, ki bi lahko že nakazovali gibanja v letu 1988, posebno še ne v tako nestabilnih gospodarskih raz-merah, kot so. II. Kazalci gospodarjenja v gospodarstvu 1. Podatki za podrobnejši prikaz izvoza in uvoza za I. trimesečje s strani infor-macijskega centra NBS niso predloženi. Na podlagi periodičnih obračunov OZD ugotavljamo, da je delež izvoza v celotnem prihodku bistiveno večji od primerljive-ga obdobja (za 41 %) in na približno enakem nivoju kot po ZR 1987. Naj večji delež izvoza v CP dosegajo v LIVAR, TOZD LSNL, LIVAR, TOZD TA, Black & De-cker in Iskra — Zmaj, TOZD Specialne baterije. 2. Fizični obseg proizvodnje v industriji je še vedno pod nivojem predhodnega obdobja, kar se je dogajalo vse leto 1987. V obdobju I—III. 1988 je fizična proiz-vodnja za eno indeksno točko pod nivojem lanskega prvega trimesečja, s tem da je število zaposlenih v industriji na podlagi delovnih ur za 1% večje. Iz tega lahko skle- pamo, da je produktivnost dela industrije v nadaljnjem upadanju. Zaloge izdelkov so za 19,4 indeksne točke nižje kot v istem obdobju lani. Na podiočju kmetijstva smo po statističnih podatkih v večini proizvodnje dosegli in presegli četrtinski delež lanskoletne celotne proizvodnje, kar pomeni, da zaenkrat še uspevamo zadrževati proizvodnjo na približno enakem nivoju. Gibanja na področju fizičnega obsega poslovanja tudi v začetku leta 1988 niso v skladu s cilji resolucije za leto 1988 in družbenega plana. Še vendo smo glede na gibanja v fizičnem obsegu proizvodnje priča ekstenzivnemu zaposlovanju. 3. Finančni rezultati so pod vplivom velike rasti drobnoprodajnih cen, ki je znašala 165,1%. Iz tega lahko tudi sklepamo, da je realni obseg poslovanja tudi v finančnem izkazu nižji, saj je celotni prihodek večji za 139%. Dohodek gospodarst-va je zaradi nižje rasti porabljenih sredstev kar za 193% večji. V razporeditvi doho dka so razvidne posledice spremenjenega načina financiranja skupne porabe, saj se je zmanjšal delež skupne porabe v dohodku, povečal pa se je delež BOD, iz katerih se z novim načinom financiranja financira večji del skupne porabe. Še vedno zelo hitro naraščajo sredstva v dohodku, ki so namenjena za druge po-trebe (SlS-i materialne proizvodnje, prispevki in članarine, obveznosti do delovnih skupnosti, varstvo okolja itd.). « TABELA: Finančni rezultat gospodarstva občine Grosuplje v obdobju januar — marec 1988 Elementi in kazalci I—111/87 1—111/88 IND Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Razporeditev skupnega dohodka Del dohodka za skupne potrebe Del dohodka za splošne potrebe Del dohodka za druge potrebe Čisti dohodek Razporeditev sredstev za bruto OD Skupna poraba v TOZD Akumulacija Izguba Dohodek na delavca (v din) Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v %) Akumul. v primerj. s popr. uporab. poslov. sredstvi (v %) — akumulacij. stopnja Sredst. za reprod. v primer. s popr. upor. posl. sred. (v %) — reproduk. stopnja Delež prihod. ustv. tia tujem trgu v celotnem prihodku (v %) Delež sredstev za OD in skupno porabo v dohodku(v %) Delež sred. za akumul. v dohodku (v %) Poprečni mesečni obračunani čisti OD na delavca (v din) Poprečno število zaposlenih na podlagi stanja konec meseca Kljub veliko manjšim izgubam (indeks 25) pa istočasno ugotavljamo tudi padec deleža akumualcije v dohodku, kar je posledica še vedno prevelike porabe, tako osebne, skupne in splošne na eni strani in premajhne učinkovitosti gospodarjenja na drugi strani. Povprečni neto OD v gospodarstvu je večji za 175% in znaša 445.364 din. To pomeni, da so OD v gospodarstvu upoštevaje rast življenjskih stroškov realno po-rasli, saj so življenjski stroški večji za 167,9%. Taka rast OD je s kadrovskega vidika OZD pravilnaje pa v nasprotju zgibanji v produktivnosti dela in tudi akumulativ-nosti gospodajenja. Ob tem je potrebno upoštevati velike razlike v gibanju OD med posameznimi OZD-i. Po drugi strani ugotavljamo, da sredstva, vložena v investicije, znašajo manj, kot je skupna amortizacija (82% amortizacije), kar je tudi znak, da je pomanjkanje in- 29,337,738 70,203,431 239 21,879,369 48,267,261 221 7,498,169 21,936,171 293 193,550 132,679 69 1,205,931 1,109,667 92 98,933 177,028 179 1,240,179 4,215,563 340 4,953,847 16,312,244 329 4,382,532 14,551,166 332 236,213 418,733 177 1,153,026 1,627,813 141 1,154,106 285,473 25 1,198,940 3,412,597 285 12.9 16,3 127 2.0 1.2 61 3.9 3.3 84 6.7 9.4 141 61.6 68.2 111 15.4 7.4 48 162,054 445,364 275 6,118 6,184 101 vesticij v OZD gospodarstva, ki ga ugotavljamo že nekaj časa, povzročeno preko velike porabe vseh vrst in da tudi na la način osebna poraba beleži realni porast. Ob finančnih rezultatih je potrebno upoštevati nekatere organizacijske spre-membe v Veterinarskem zavodu ljubljanske regije, ki je periodični obračun izdelal na primerljivem obsegu in v Partnerju. V obeh OZD je prišlo do pripojitve novih enot. 4. Med izgubarji v gospodarstvu je v I. trimesečju letos samo DO Instalacije z izgubo v višini 285.473.000 din. Vzroki za izgubo so predvsem v naravi del, ki jih ta OZD opravlja po fiksnih cenah do dokončanja objekta. Glede na to, da se gradbeni objekti dokaj dolgo zaključujejo, ta DO dolgo časa sama nosi razlike v ceni, katere uspe uveljaviti šele po dokončanju del. V DO so prisotni tudi veliki problemi z lik-vidnostjo, težave pa so tudi v pridobivanju del glede na situacijo v gradbeništvu. »Tradicionalni« izgubarji (Stolarna, Sinoles) v tem obdobju niso izkazali izgube, kar pa ne pomeni, da je v teh OZD konec težav, saj so bistveni razlogi slabega pos-lovanja v teh OZD še vedno prisotni. Tudi v TOZD-u Specialne baterije so rezultati ugodnejši, saj so v tej TOZD najbolj pove&li celotni prihodek (258%) pa tudi nji-hov cenovni položaj je ugodnejši kot tekom leta 1987. 5. Poslovanje v negospodarstvu seje odvijalo pod stalnim pritiskom najrazlične-jših omejitev (od omejitev sredstev za skupno porabo, investicij, do omejitev OD), ki so bile izrazitejše kot v gospodarstvu. Med OZD negospodarstva je ena — DVZ Ponikve — poslovala z izgubo v viSini 45.084.000 din. Vzroki za izgubo so predvsem v nedoseganju plana v proizvodni dejavnosti, na račun katere odpade tudi večina (99%) izgube. Izredno velik je tudi delež neplačane realizacije, ki je po obsegu večji od izgube, predstvlja pa kar 17,4% celotnega prihodka. Velik delež v tem ima dolg zdravstvenih skupnosti za dejavnost te OZD, ki znaša 26.490.000 din (od tega OZS Grosuplje 6.349.000 din). Povprečni mesečni neto OD v negospodarstvu je znašal 482.932 din in je realno padel (indeks 257) za razliko od gospodarstva. V izobraževanju in kulturi je znašal povprečni neto OD 505.844 din, kar predstavlja 5,6-odstolno zaostajanje za uskla jenim nivojem glede na povprečje gospodarstva. Povprečni OD v zdravstvu in so-cialnem varstvu pa je znašal 465.869 din, kar pomeni cca 10-odstotno zaostajanje za usklajenim nivojem.