M30(§A PORTOROŽ Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona. Ljudski pregovor Spominjam se svojega prastrica, ki je nekoč dejal: “Po zraku znamo letati, iz Amerike v Evropo po žicah žlobudramo, z lučjo znamo kosti skozi kožo gledati, pogovarjati pa se ne znamo več!” Zanj sicer to ni veljalo, kajti (naj v miru počiva!) z jezikom je prav tako neutrudno opletal kot z žlico in majoliko, opazil pa je bistri možakar, da nova generacija ne zna več potrpežljivo poslušati, pa tudi ne pretehtati besede, ki jo izreče. “Mladi ste kot voda - ven in ven se vam nekam mudi,” je potožil ob neki priliki. Tisti, ki smo se vsaj v detinstvu tu in tam (med šolskimi počitnicami ali med dopusti naših staršev) znašli v prostorni kmečki sobi, kamor seje skozi okna že prikradel zgodnji zimski večer, tisti vemo, kaj pomeni čar pogovora: besede, kijih ne priganjata ne čas ne kaj drugega, preudarno, zbrano nizanje besed, porojenih iz mirnih misli, kamor ni segla stiska neodložljivega opravka, čar pogovora, ki napolni prostor z mehkobo in neotipljivim bogastvom preprostega doživetja. Dandanes je pogovor nekaj, za kar si moramo narediti načrt: tega in tega dne ob tej in tej uri, trajanje je bolj ali manj že vnaprej določeno. Ali pa lovimo nepredvidene koščke prostega časa in skušamo stlačiti preveč besed v prekratek hip. Tako ostane dosti neizrečenega, pa tudi poslušalec ni vedno zbran in voljan, da bi se nam posvetil. Odnosom med ljudmi, zlasti v delovnih okoljih, se zaradi tega dela veliko škode.Resne okoliščine, ki ostanejo nepojasnjene samo zaradi pomanjkanja časa, lahko načnejo dobro tovarištvo in prijetno vzdušje, lahko celo znižajo kakovost dela in pahnejo v malodušje ljudi, ki so do tedaj z veseljem prihajali v službo. Da v takih trenutkih igrajo pomembno vlogo prav vodje oddelkov in vodstvo podjetij nasploh, menda ni potrebno še posebej poudarjati. Zaposleni se nanje dostikrat obrnejo z vprašanji ali po nasvet. Dostikrat gre za težave, katere povzroči nekdo tretji s svojim obnašanjem in odnosom do ostalih; vodje ne bi smeli ostati gluhi in slepi za take težave in kratek “Nimam časa za natolcevanja” ni sprejemljiv odgovor. Odgovornost za nemoteno in uspešno delo nekega oddelka, proizvodnega obrata ali podjetja pomeni istočasno tudi dolžnost reševati nejasne situacije, zlasti kadar je v nevarnosti kakovost dela; kakovosti dela pa ne ogrožata samo slaba surovina in nepravilno planiranje - ogroža jo tudi neprimerno vedenje na delovnem mestu. Kaj vse spada v okvir neprimernega vedenja, vemo iz izkušenj. Kako se temu izoginiti? S pogovorom, s poslušanjem vseh vpletenih strani; nima namreč prav samo tisti, ki se nam je prišel potožit prvi, ali tisti, ki nam je malo bolj pri srcu. Več ljudi več ve in več vidi - vzemimo si časa in jim prisluhnimo! Sonja POŽAR INTERNA IZDAJA št. 9 september 1998 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Dairuana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAS GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Foto: Jadran RUSJAN POSLOVNI REZULTATI POSLOVANJE DRUŽBE DROGA d.d. V 1. POLLETJU 1998 Poslovanje družbe DROGA d.d. v 1. polletju 1998 lahko ocenimo kot zadovoljivo, saj smo po eni strani nekoliko izboljšali rezultate, dosežene v enakem obdobju lanskega poslovnega leta, žal pa smo nekoliko zaostali za predračunanimi polletnimi poslovnimi rezultati iz PN 1998. V 1. polletju smo dosegli prihodke od prodaje v višini 5,9 mia tolarjev, kar predstavlja 90% izpolnitev polletnega cilja, načrtovanega v PN 1998. Od tega smo na domačem trgu prodali za 4,5 mia tolarjev, na tujih trgih pa za 1,4 mia tolarjev. Struktura prihodkov od prodaje v 1. polletju TUji trgi: 24% Domači trgi: 76% Delež prodaje na tujih trgih v celotni prodaji družbe je v 1. polletju znašal slabo četrtino. Najpomembnejši tuji trg pa je območje nekdanje Jugoslavije, saj predstavlja več kot tričetrtinski delež celotnega izvoza (od tega: Hrvaška 19% in ostale države nekdanje Jugoslavije 58%). Vrednostna struktura izvoza v 1. polletju 1998 Kot rezultanta vseh omenjenih gibanj se finančni položaj družbe v obravnavanem obdobju ni spremenil. Družba DROGA d.d. ohranja visoko stopno finančnega ravnotežja in finančne moči. IZKAZ USPEHA ZA I.POLLETJE 1998 v 000 SIT DROGA d.d Portorož Skupina DROGA Portorož Prihodki iz poslovanja Odhodki iz poslovanja Kosmati dobiček iz poslovanja 5.907.707 5.395.825 511.882 6.196.728 5.680.940 515.788 Prihodki od financiranja Odhodki od financiranja Dobiček iz rednega delovanja 73.707 204.100 381.489 68.530 221.412 362.906 Izredni prihodki Izredni odhodki Celotni dobiček 117.264 43.138 455.615 147.590 44.530 465.966 Davek iz dobička Čisti dobiček 98.495 357.120 103.030 362.936 Ostali izvoz Hrvaška 23 % 19% Ostale države bivše Jugoslavije 58% Če izvzamemo izpad prodaje soli zaradi blage zime (segment sol za ceste), v prvem polletju ne beležimo drugih večjih negativnih vplivov na tekoče poslovanje družbe DROGA d.d. IZKAZ STANJA NA DAN 30.6.1998 v 000 SIT DROGA d.d Portorož Skupina DROGA Portorož Stalna sredstva 4.941.205 4.983.596 Gibljiva sredstva 5.526.382 5.769.372 Skupaj sredstva 10.467.587 10.752.968 Kapital 8.518.774 8.509.465 Dolgoročne rezervacije 79.756 79.756 Dolgoročne obveznosti 559.369 586.596 Kratkoročne obveznosti 1.309.688 1.577.151 Skupaj obveznosti do virov sredstev 10.467.587 10.752.968 POSLOVNI OPOMBA: Zaradi sprememb predpisov in določil, ki določajo način in vsebino obveznih poročil za javnost, letos prvič objavljamo tudi polletne izkaze poslovanja skupine DROGA PORTOROŽ, katero sestavlja poleg družbe DROGA d.d. še podjetje DROGA d.o.o., Buje, Hrvaška. ZAPOSLENOST NA DAN 30. 06. 1998: Skupno število zaposlenih na dan 30.06.1998 v družbi DROGA d.d. je bilo 651, kar znaša 2% manj kot v enakem obdobju lanskega poslovnega leta. Od tega je bilo za nedoločen čas zaposlenih 579 oseb in za določen čas 72 osebi. Organizacijska enota: skupaj za nedoločen čas za določen čas PC Soline 66 61 5 PC Začimba 122 117 5 PC Zlato polje 78 75 3 PC Gosad 72 58 14 PC Argo 125 92 33 Skupaj PC: 463 403 60 Uprava + štabne službe 29 25 4 Skupne službe 159 151 8 Skupaj strokovne službe: 188 176 12 Skupaj DROGA: 651 579 72 Aleš ŠKRABA Foto: Dragica MEKIŠ CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI INOVATIVNA DEJAVNOST “Jaz sem mislec in v razmišljanju uživam. ” (Edvard de Bono) Pa smo spet tu. Aprila je Jadran odprl novo rubriko pod imenom Inovativna dejavnost. Predstavil nam je inovativno dejavnost na splošno, razložil, kaj se skriva za določenimi inovativnimi izrazi, ter spregovoril o ustvarjalnosti in vzdušju, ki ga vsako podjetje potrebuje za svoj razvoj. Nato si je v duhu inovacij poiskal novo službo. To je hkrati razlog krajšega zatišja v poletnih mesecih, ampak kot že rečeno, smo spet tu. Tokrat je naš pokrovitelj rubrika CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI in sicer zato, ker so KORISTNI PREDLOGI pomemben element kakovosti. Pripravili smo Pravilnik o koristnih predlogih, s katerim Droga sledi filozofiji nenehnega izboljševanja. Napredek, ki temelji samo na inovacijah, je sunkovit, pogosto presenetljiv, vendar je drag, ker zahteva veliko vlaganja. Začetni uspehi prično postopoma bledeti, obratovalni stroški pa čedalje bolj naraščajo . To privede do občutno manjšega napredka, kot je bil prvotno predviden, s tem pa do manjše donosnosti naložbe. Nenehno izboljševanje pa omogoča redno izboljševanje dosežkov, stroški so manjši in se hitro povrnejo. Poleg tega lahko v prizadevanju za cilje kakovosti sodelujejo vsi zaposleni. nenehno izboljševanje inovacije Nenehni napredek (Vir: Renault, vodstvo proizvodnje, tovarna v Choisy-le-Roiju.) Pravilnik o koristnih predlogih • obravnava koristne predloge, ki so opredeljeni kot “vsaka rešitev”, ki pomeni racionalizacijo katerekoli funkcije v družbi • loči dve vrsti koristnih predlogov: • drobne • klasične • opredeljuje odgovornosti za sprejemanje, obdelavo in realizacijo koristnih predlogov • določa postopek od prijave do realizacije • in najpomembneje: spregovori o nagradah. DROGA PORTOROŽ In kdaj ga začnemo uporabljati? • poskusno že v tem letu • dosledno v letu 1999. • Ker je pravilnik napisan v obliki, kot se spodobi za pravilnike, in ga najverjetneje ne bo nihče z veseljem prebiral, bomo pripravili brošurico s slikicami, kot se spodobi za brošurice. In ker smo že pri slikicah: Brez besed (O. Jurgec) Diana MILIVOJEVIČ CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI NAGRADNO VPRAŠANJE za september 1998 NOTRANJA PRESOJA SISTEMA KAKOVOSTI JE POMEMBNO ORODJE ZA IZBOLJŠEVANJE POSTAVLJENEGA SISTEMA V SKLADU Z ISO 9001. KDO JO IZVAJA V DROGI d.d.? • LASTNI USPOSOBLJENI NOTRANJI PRESOJEVALCI • KDORKOLI • ZUNANJI PRESOJEVALCI ROK TRAJANJA DROGINE KAKOVOSTI JE NEOMEJEN Na podstrešju hiše v Mariboru so pod strešno kritino načli Drogina zavojčka cimeta in kumine. Prav gotovo sta zanimiva zaradi kraja najdbe, toda gospod Miran Dornik, ki nam je zavojčka poslal, je menil, da sta za nas zanimiva predvsem zaradi svoje starosti. Cimet je bil spakiran 13.9.1967, kumina pa 26.8.1969. V Droginem razvoju so takoj preverili, ali je bilo vodilo, daje pri razvoju izdelka najpomembnejša kakovost, prisotno tudi v šestdesetih letih. Pošiljatelj: Odgovore izrežite ali napišite in pošljite Adrijani BUTUČI oz. oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu. Komisija v sestavi Adrijana Butuči, Tatjana Mičovič in Irena Mezgec bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 3.000 SIT. Pravilen odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Našega glasu je: CILJI POLITIKE KAKOVOSTI DRUŽBE DROGA SO ZAPISANI V POSLOVNIKU KAKOVOSTI (POLITIKA KAKOVOSTI) Prispelo je pet odgovorov. Žreb je določil, da nagrado prejme SONJA LJUBIČ iz PC ZAČIMBA. Nagrajenki čestitamo. Prosimo, da naj pokliče gospo Marijo Mekiš na tel. 648-040, PC ARGO, da ji bo pripravila proizvode po njeni želji. Analiza cimeta in kumine je pokazala, da so Drogini izdelki že od nekdaj izredno kvalitetni. Začimbi sta vsebovali 3,87 % eteričnega olja, nič manj kot ob času pakiranja. Majda VLAČIČ Foto: Emil LOVRIČ MAŠ GLAS PISANJE ZA BRANJE NOVA TOVARNA Droga si odpira možnosti za svoj nadaljnji razvoj Po razpadu jugoslovanskih trgov in gospodarskem šoku, ki je temu razpadu sledil na vseh nivojih in v vseh segmentih poslovala slovenskih podjetij, je DROGA z veliko energije in dinamike pospešeno pričela uvajati nova pravila gospodarjenja v podjetju. V spreminjajočih se družbenih in ekonomski pogojih poslovanja DROGE velja za pomembno prelomnico izdelava in sprejetje strateškega poslovnega načrta, ki je začrtal smernice razvoja podjetja. S sprejetjem usmeritve vodenja politike intenzivnih vlaganj se je vodstvo odločilo, da vloži ves potencial in kapital v tehnološko posodobitev proizvodnje in obsežno posodobitev celotnega poslovno-proizvodnega sistema. Z realizacijo začrtanih ciljev si je podjetje v preteklih letih zagotovilo ekonomsko rast in konkurenčno sposobnost. Doseženi rezultati so vzpodbudni za zaposlene v podjetju, za partnerje in za vse delničarje DROGE. Da bi zagotovili nadaljnjo rast rast podjetja in izvedli načrtovane projekte in večje posodobitve, smo pristopili k izdelavi širših analiz in preveritev o nadaljnjih možnostih za razvoj podjetja. Dejstvo je, da DROGA posluje na več lokacijah: v Portorožu, Seči, Izoli, Gradišču pri Kozini, Središču ob Dravi in v Ljubljani. Foto: arhiv Naš glas Dislokacija obratov in razpršenost poslovnih funkcij se po analizah odraža kot omejitev pri nadaljnjem uvajanju in zagotavljanju pogojev za še večjo konkurenčno sposobnost podjetja, ki postaja nuja. Na podlagi analiz sedanjih razmer in omejitev, ki vplivajo na pogoje urejanja in poseganja v sedanjih lokacijah PC Začimba, PC Argo in upravne stavbe v Portorožu, je bila v letu 1995-96 izdelana prva idejna študija o možnosti preselitve teh obratov in uprave na skupno lokacijo v Izolo. Po odločitvi vodstva podjetja, da se nadaljuje z aktivnostmi, je bila v DROGI imenovana projektna skupina. V sodelovanju z zunanjo projektno organizacijo so bile v letu 1997 izdelane prostorske idejne rešitve, tehnološke zasnove in razmestitve objektov na lokaciji CMI-JUG v Izoli. CILJ PROJEKTA Z načrtovano združitvijo poslovno -proizvodne dejavnosti, z izgradnjo centralnega-visokoregalnega skladišča in selitvijo Uprave na skupno lokacijo, naj bi dosegli predvsem naslednje cilje: • združitev vseh poslovnih funkcij ter strokovnega in kadrovskega potenciala na skupni lokaciji • zmanjšanje stroškov poslovanja v vseh segmentih in dvig kakovosti poslovanja na vseh ravneh • odprava podvajanja energetskih, servisnih in spremljajočih prostorskih zmogljivosti • zmanjšanje stroškov infrastrukturne oskrbe in dajatev • izboljšanje organizacije dela, pretoka informacij in komunikacij • zagotovitev boljših pogojev dela, tako v proizvodnem kot poslovnem sistemu • zagotovitev temeljnih pogojev za boljše obvladovanje proizvodnih procesov, zagotovitev pogojev za zagotavljanje standardov in dviga kakovosti pri obvladovanju tržnih zahtev in konkurenčne sposobnosti podjetja ■ zmanjšanje stroškov komunikacij in računalniške infrastrukture • zmanjšanje stroškov logistike • povečanje produktivnosti zaradi bistveno izboljšanih pogojev dela na vseh ravneh. NOVA TOVARNA DINAMIKA Po izdelavi predinvesticijskih študij, širših tehnoloških preveritev in ekonomsko - finančnih analiz ter ostalih dokumentov, ki jih narekuje zakonodaja, je vodstvo DROGE opravilo dodatne preveritve. Na podlagi sprejetih odločitev in sklepov nadzornega sveta Droga planira izvedbo projekta in selitev dejavnosti v dveh fazah: I. faza - PC ARGO - UPRAVA - LOGISTIKA II. faza - PC ZAČIMBA PROSTORSKI IZVEDBENI AKT Vzporedno z izdelavo predinvesticijskih študij, širših tehnoloških preveri- tev in ekonomsko-finančnih analiz so potekale tudi aktivnosti in priprava dokumentacije, ki je služila procesu sprejemanja odločitev v DROGI. Za planirano izvedbo projekta na predvideni lokaciji je bilo potrebno opraviti vse faze, ki jih zahteva Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ter pridobiti vsa predhodna soglasja, ki jih zahtevajo postopki sprejemanja širših prostorskih dokumentov in zazidalnih načrtov. V postopku izdelave ZN je bila preverjena tudi skladnost načrtovane proizvodne dejavnosti z veljavnimi srednjeročnimi in dolgoročnimi plani Občine Izola. Status zemljišč in možnost pridobitve le-teh za izgradnjo urejajo družbeni plani in prostorski akti posameznih občin. Obravnavano območje v CMI-JUG v Izoli je namenjeno prehrambeni industriji in se lahko dopolnjuje le s programi, ki nimajo negativnih in škodljivih vplivov na prehrambeno in- dustrijo. Območje je v celoti prosto in nepozidano. Za preselitev dejavnosti si je DROGA že zagotovila 43000 m2 zemljišča. Po načrtovanem projektu bo v končni fazi izgradnje z objekti zasedenih bribližno 12.000 m2 površin. Za ostalo zunanjo ureditev, kot so parkirišča, manipulativne površine, transportne poti itd., bo potrebnih približno 10.000 m2 površine. Z izdelavo in sprejetjem zazidalnega načrta, ki je bil sprejet na občinskem svetu Občine Izola dne 22.7.1998 in objavljen v Uradnih objavah dne 24.7.1998, je DROGA kot naročnik izdelave in bodoči investitor pridobila zakonsko osnovo za pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj. O poteku nadaljnjih aktivnosti bomo poročali v skladu z napredovanjem del. Vodja projekta Mirka Potočnik ME PREZRITE !!! Zdravstveno zavarovale in potrdila o šolanju za šolsko leto 1998/99 Delavci DROGE d.d., ki imate po sebi zavarovane otroke, ki so že dopolnili 18 let in se šolajo redno na srednjih oz. redno ali izredno na višjih, visokih šolah ter fakultetah, ne pozabite dostaviti v Kadrovsko službo do 30.09.1998 potrdilo o šolanju za leto 1998/99. V primeru, da potrdila ne boste dostavili, bodo otroci izgubili status zavarovane osebe kot družinski član in si bodo morali urediti drugo obliko zavarovanja. Foto: Jadran RUSJAN BORZNI KO Slovenski kapitalski trg postaja del svetovnega in mi z njim Obdobje včasih že kar nevzdržne vsakoletne vročine je mimo. Borzni akterji pa se letošnje poletje niso potili samo zaradi vročine, temveč so jim dodatno podkurili “podivjani” tečaji delnic na ljubljanskem borznem parketu. V vrtoglavem plesu dnevnih porastov tečajev posameznih delnic je sodelovala tudi Drogina ter se v divjem ritmu zavihtela visoko, vse tja do magične meje 40.000 tolarjev za delnico, nato pa... In tukaj se začenja zgodba o tem, kako slovenski kapitalski trg postaja del svetovnega. Nastopila je “ruska kriza”. Če je pred njo še kdo menil, da Slovenije ne more doleteti usoda nekaterih drugih razvijajočih se kapitalskih trgov, so zadnji dogodki pregnali še zadnje pomisleke v tej zvezi. Negativen trend in pesimistična predvidevanja so iz Rusije kot ogromen morski val pljusknila najprej na borze vzhodnoevropskih držav, nato pa še na vse razvite zahodne kapitalske trge. Nekje vmes pa je “ruski val” mimogrede poplavil tudi ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Posledice so bile katastrofalne. Posamezne borze so med seboj kar tekmovale v objavljanju dnevnih padcev borznih indeksov, ki so bili v nekaterih primerih celo dvoštevilčni. SBI je v nekaj dneh izgubil preko 300 točk (več kot 16% padec vrednosti) in padel pod 1700 točk. Tečaji delnic, ki so pred tem zaznali največji porast, pa so jo še bolj skupili, saj so izgubili tudi do 30% vrednosti. Seveda tudi Drogina delnica ni mogla uiti vsesplošnemu padanju tečajev. Svoje dno je dosegla pri vrednosti okoli 34.000 tolarjev, kar predstavlja približno 14% popravek vrednosti. Z zadovoljstvom pa smo ponovno ugotovili, daje padla relativno manj, kot je znašal povprečen padec najprometnejših tečajev na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. To samo potrjuje že večkrat izrečeno tezo o stabilnosti in nešpekula-tivnosti Drogine delnice. In svet se vrti naprej. Lep pozdrav! KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V JULIJU IN AVGUSTU 1998 31.08.1998 je bilo zaposlenih 695 delavcev, od tega 325 moških in 370 žensk. V DROGA d.o.o., Buje je bilo zaposlenih 23 delavcev. Prihodi delavcev: V juliju smo sprejeli 35 novih sodelavcev, v avgustu pa še 27. Večina novosprejetih delavcev opravlja sezonska dela v PC GOSAD. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v juliju prenehalo 5 sodelavcem, v avgustu pa še 13 sodelavcem. Razlogi prenehanja so bili naslednji: potek del.razmerja za določen čas (12 delavcev), invalidska upokojitev (3 delavci), prenehanje del. razmerja kot presežek-upokojitev (3 delavci). V SEPTEMBRU PRAZNUJEJO 20-Ietni delovni jubilej PUCER KLAVDIJ iz PC SOLINE HRVATIN MARIJA iz PC ZAČIMBA GEI ONDINA iz PC ZAČIMBA A JAKAC MARIJA iz PC ZAČIMBA PLOH MAJDA iz PC GOSAD PLOH ANA iz PC GODAD SUBAN ALBERT iz OE SKUPNE SLUŽBE W J{ ....v 30-letni delovni jubilej RADOVAC VESNA iz PC ZAČIMBA PODLOGAR SONJA iz PC ZAČIMBA SM1LJIČ MILIVOJ iz OE SKUPNE SLUŽBE ČEH-MENCIN MIRA iz OE SKUPNE SLUŽBE SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade so pripravljene na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Aleš ŠKRABA Kadrovska služba INVESTICIJE POPESTRILI SMO DELO NA PAKIRNI LINIJI ZA RIZ V PC Zlato polje smo lani zgradili novo linijo za vakuumsko pakirane riže, letos pa zamenjujemo iztrošeno in tehnično zastarelo opremo. Tokrat je bila na vrsti posodobitev pakirne linije za 800 g riž. Novost predstavlja tudi spremenjen način pakiranja izdelkov in istočasno sam izgled izdelkov. Križno dno in ravna glava (rešitev kot npr. pri kavi v zrnu) pomenita, da vrečka stoji pokončno in je tako izdelek bolje viden in razpoznaven na policah trgovin, istočasno pa omogoča avtomatsko zlaganje in ovijanje izdelkov v termo-krčljivo folijo. Z manjšo predelavo smo usposobili slabo izkoriščen stroj za ovijanje s termokrčljivo folijo obstoječe linije za pakiranje 500 g riža v zaklopnice tako, da sedaj uspešno služi tudi za pakiranje riža v 800 g vrečko. Racionalizacija v porabi materialov, zaradi prehoda pakiranja iz kartona v termokrčljivo folijo in zaradi uporabe novih pakirnih materialov, je vsekakor pomembna. Ne smemo pozabita, da nova pakirna linija pomeni tudi neposredno izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih. , Odpade namreč celoten postopek ob- Nova pridobitev v prvem planu... Izdelki, katere proizvajamo na omenjeni pakirni liniji, so v 3/4 primerov namenjeni izvozu. Ob vsakoletnem povečevanju izvoznih količin pa je pakirna linija, zaradi nizke kapacitete pakiranja, postajala “pretesna”, kar se je v proizvodnji odražalo v težavnosti planiranja proizvodnje in nato v ozkem grlu pri predelavi riža. Dejstvo, daje bilo delo na stari pakirni liniji pri pakiranju izdelkov v transportne kartone izključno ročno, je pomenilo še dodaten argument za upravičenost poslovne odločitve. Z novo pakirno linijo (naložbena vrednost 28 mio SIT) smo povečali efektivno kapaciteto pakiranja za približno 70 %. To pomeni odpravo ozkega grla, boljšo uskladitev kapacitet predelave in pakiranja, kar pomeni nadalje enostavnejše planiranje proizvodnje, manjše zaloge končnega izdelka in večjo prilagodljivost v primeru večjega povpraševanja. ...in v drugem planu. INVESTICIJE likovanja transportnih kartonov in pakiranja vrečk v kartone; novost zmanjšuje monotonost dela in odpravlja naporno ročno zlaganje, ki je bilo prisotno na stari pakirni liniji. Zaradi manjšega števila izdelkov v transportni enoti pa je tudi fizična obremenitev delavk pri zlaganju transportnih enot na paleto manjša. Zahvala za uspešnen zaključek investicije gre prav vsem, ki so kakorkoli sodelovali v fazi zasnove, razvoja ali same izvedbe projekta. Vili KLEVA Foto: Manuela FERENČ1Č V SLUŽBI POTROŠNIKA Ob investiranju v novo pakirno linijo za 800 g riž smo sprejeli odločitev tudi o posodobitvi obstoječih izdelkov, ki se bodo pakirali na omenjeni pakirni liniji. Izdelka “RIŽ 800 g V” in “RIŽ dolgozrnati 800 g V” bosta namreč popolnoma nadomestila istoimenska izdelka iz obstoječega asortimana. Gre sicer le za uvedbo novega tipa pakiranja, medtem ko ostale značilnosti izdelkov ostanejo praktično nespremenjene. Kljub temu da gre le za “kozmetične” popravke na embalaži, ki jih na prvi pogled komajda zasledimo, bomo te spremembe vseeno predstavili. Bistveno spremembo predstavlja izgled izdelkov, saj bodo sedaj izdelki stali pokončno na policah trgovin (prej so ležali) in jih bodo zato potrošniki boljše razpoz-navali.Taki izdelki so tudi prikladnejši za zlaganje na police trgovin, pa tudi za shranjevanje pri končnem potrošniku doma. Zaradi lažje razpoznavnosti in pozitvnega imidža, ki ga imajo izdelki Zlato polje na trgu, ostaja dizajn izdelkov skorajda nespremenjen. Nespremenjene ostajajo tudi šifra, bar-koda in neto teža izdelkov. Deklara- cijo smo dopolnili z dodatnimi informacijami, pomembnimi za potrošnika in za pripravo jedi, z indikacijo za odpiranje izdelka ter z graduirano ska- lo na hrbtni strani, ki služi za lažje doziranje izdelkov. S posebnim sig-nirnim sistemom lahko tudi personali-ziramo posamezne izdelke glede na zahteve posameznih trgov oziroma kupcev. Naši kupci bodo nedvomno veseli tudi tega, da se je število izdelkov v transportni enoti zmanjšalo s 15 na 12. Tako sta manipulacija in distribucija transportnih enot lažja. Tudi odpadkov pri transportni embalaži je, ob uporabi termokrčljive folije, bistveno manj. Omenjena izdelka predstavljata najcenejša izdelka v našem prodajnem asortimanu riža. Upravičeno pričakujemo, da bomo s trga dobili le še potrditev, da smo s “prenovo” izdelkov naredili nov korak naprej k izdelavi “potrošniku prijaznejših izdelkov” ter se tako še uspešneje vključili v nižje-srednji cenovni razred ob nespremenjeni višji kakovosti rižev Zlato polje. Vili KEVA Foto: Manuela FERENČIČ SEJMI Droga v Gornji Radgoni Mednarodni kmetijsko - živilski sejem v Gornji Radgoni dobiva iz leta v leto večjo veljavo in obseg, saj ne daje priložnosti le slovenskemu kmetijstvu, kmetijski politiki, industriji in trgovini, temveč tudi evropskemu in širšemu prostoru, da pokaže najnovejše dosežke. Letošnji sejem, 36. po vrsti, je potekal od 22. 8. do 30. 8. 1998. S 1550 razstavljalci iz 26 držav na 46.000 m2 razstavnih površin, od tega kar 23.000 m2 v zaprtih halah, je bil po vsebini in stroki doslej najbogatejši. Da je sejem osrednja prireditev slovenskega kmetijstva in gospodarstva, priča število obiskovalcev, saj jih je bilo letos kar 270.000 . Sejem sta obiskala tudi g. Milan Kučan in g. Janez Drnovšek. Oglasila sta se pri g. Vinku. Sejma v Gornji Radgoni se Droga udeležuje že vrsto let. Tudi njen letošnji nastop je bil uspešen. Težko bi bilo ovrednotiti pridobljene informacije, nanovovzpostavljene stike ter srečanja s kupci in stanovskimi kolegi, visoko število obiskovalcev na Droginem razstavnem prostoru pa priča o njeni priljubljenosti in pravilni tržni usmerjenosti. Predvsem pa gre priznanje kakovosti Barcaffe. Povprečno dnevno število skuhanih kav na Droginem razstavnem prostoru je presegalo 1500, nekega dne pa so jih za lepši dan podelili kar 2090. Visoko število obiskovalcev na Droginem razstavnem prostoru priča o njeni priljubljenosti in pravilni tržni usmerjenosti. Majda VLAČIČ ZAČIMBE - "pito na i" Čili Capsicum frutescens L. družina razhudnikovke (Solanaceae) druga imena: kajenska paprika, kajenski poper, red peper Splošno o začimbi Čili je večletna grmičasta tropska rastlina. Domovina čilija je tropska Južna Amerika. Domorodci so ga gojili že nekaj stoletij, preden so k njim “zašli” Španci. V Evropo so ga Španci in Portugalci prinesli sredi 16. stoletja. Čili je bila prilubljena začimba in zdravilna rastlina perujskih Indijancev. Imenovali so ga “indijanski poper”. Približno v istem času kot v Evropi, je čili postajal popularen v vzhodni Aziji. Danes ga gojijo v vseh tropskih in subtropskih krajih. Zaradi različnih pedoklimatskih pogojev in zaradi selekcije sort se pridobljeni plodovi razlikujejo po obliki, velikosti, barvi in ostrosti. Tako imamo veliko različnih gojenih vrst. Glavni proizvajalci čilija so Indija, Etiopija, Tajska, Mehika, Pakistan, Japonska. Te dežele ga v glavnem tudi same porabijo. Po zgradbi plodov spominja čili na papriko, le da je veliko manjši ter neprimerno bolj pekoč. Najmanjši plodovi (manjši od 2 cm) so najbolj pekoči. Po okusu je čili manj aromatičen od navadne paprike. Njegova barva ni odvisna samo od sorte, ampak tudi od pogojev nabiranja in sušenja in je oranžna do temno rdeča. Ostrino daje čiliju alkaloid kapsaicin, ki ga je v posušenih plodovih v povprečju 20 krat več, kot ga ima navadna ostra paprika. Zaradi visoke vsebnosti te komponente je čili tudi zdravilna rastlina. Uporabljajo ga predvsem za izdelavo zdravilnih pripravkov za zdravljenje revmatskih obolenj. Kot začimbo uporabljamo posušene, cele ali mlete pekoče plodove. “ Chilli powder” - Ameriški čili prašek je mešanica različnih mletih začimb, sestavljena vglavnem iz čilija, kumine, origana in česna. Z njim začinjamo mehiške specialitete, jajca, omake, meso, ribe, juhe in golaž. Tabasco omaka - Ime je dobila po mehiškem mestu Tabas-co. Sestavljajo jo izkjučno izredno pekoči čili, zato jo dodajamo samo po kaplicah v mnoge druge hladne in tople omake za doseganje željene ostrine. Kako je chili “vraščen” v svojo domovino Mehiko in kako Uporaba v kuhinji Čili je sestavina ostrih začimbnih omak, kot so čili omaka in izredno pekoča tabasco omaka; te omake dodajamo jedem le po kapljicah. Ljubitelji ostrih jedi ga dodajajo golažu, raznim mesnim omakam, mesnim jedem na žaru, pizzam in rižotam. S čilijem bodimo pri doziranju veliko bolj previdni kot pri doziranju navadne ostre paprike. Merimo ga z noževo konico. Kot sestavina različnih začimbih mešanic se čili uporablja v mesnopredelovalni industriji pri izdelavi klobas in drugih mesnih proizvodov. Z njim popestrimo tudi okus raznim sirom. Helena ČOK pogost je v prehrani domačinov, nam nazorno kaže njihovo izražanje. Mehičani pravijo: “Si kot zeleni čili, majhen, a hud (vroč). “Povsod gaje “polno” kot čilija.” “Postajaš kot čili - ognjen.” “Prav po čilijsko je razburjen (jezen).” Helena ČOK ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB NOVICE IZ PC SOLINE SPET PREMALO Preživeli smo vroče, kratko poletje. Kar prehitro so prišli hladnejši dnevi. Marsikomu ne bodo pogodu, še posebej tistim ne, ki imajo obilo dela s spravilom poljskih pridelkov. Naši solinarji so letošnjo bero soli spravili na varno pred dežjem in burjo kar na prostem, ob kanalu Jernej v Seči, takoj preko mostu za soline. Skladišča soli, ki jih imamo v Portorožu, so premajhna za nabrano sol, pa čeprav vsako leto znova slišimo, da je soli premalo in je pridelava te vsestransko uporabne surovine ekonomsko neupravičena, saj stroški celotnega vzdrževanja solin ne krijejo stroškov proizvodnje soli. "Zakaj tako?" sem vprašala g. Daria Saua, vodjo proizvodnje v Solinah. Vprašala sem ga tudi, koliko soli so nabrali letos, v kratki poletni sezoni. G. Dario Sau je hitel mimo mene s polnimi rokami vzorcev soli. Za NAŠ GLAS pa je vendarle utegnil na kratko spregovoriti: “Zakaj je sol skladiščena pod vedrim nebom, bi pravzaprav morali vprašati drugo, za to pristojno osebo. Vedeti pa moramo, da proizvodni proces v skladu z ISO standardi zahteva precej več prostora. Res pa je tudi, daje skladišče soli pol- __________________M/ MED _____ /feZAUM /<= Scccs*. -AscS^e*', cr/ CjA SCčE&sPtSr j>A_ccG/)c-cz (J? t?~<0 čil SF 3 rScT oc/ (c * M A '!2. Risba: Vito ŠARUGA STAROSTNA OLAJŠAVA ZA STARŠE IN FIZIČNE DELAVCE Starša naj bi se o uveljavljanju olajšave za starševstvo sporazumno dogovorila. Za prvega otroka naj bi se tako enemu ali drugemu staršu starostna meja za upokojitev znižala za osem mesecev, za drugega otroka za 12 mesecev, za tretjega in naslednje otroke pa za 16 mesecev. PRIMER: ženska s tremi otroki se bo lahko upokojila tri leta prej, če se bo seveda mož strinjal. Lahko bo tudi obratno. Tudi ta olajšava naj bi se po zakonu uveljavljala postopno in sicer od pričetka veljavnosti zakona dalje za vsakega otroka po en mesec vsako koledarsko leto. Zavarovankam in zavarovancem, ki so začeli z delom pred BELA KNJIGA - PREDLOG ZAKONA polnoletnostjo (18. letom), naj bi starostno mejo znižali za ves čas njihovega zavarovanja (dela) pred dopolnjenim 18. letom starosti. Kljub temu naj bi morali moški dopolniti starost 58 in ženske 56 let kot starostni pogoj za upokojitev. SPODBUDE ZA KASNEJŠE UPOKOJEVANJE Zakon predlaga, naj bi bila polna starost za upokojitev pri spolih različna in sicer za ženske 63 in moške 65 let, kar bi se uveljavljalo postopno. V prehodnem obdobju naj bi se torej polna starost postopoma povečevala od doslej veljavne starostne meje (58 let za moške in 53 let za ženske) po šest mesecev v vsakem nadaljnjem koledarskem letu. Tako bi bil za ženske splošen Podjetniška kolektivna pogodba DROGA d.d. vsebuje tudi določilo o dodeljevanju solidarnostnih pomoči v družbi (5. točka, 50. člen). PKP nima komentarja, zato se je že zgodilo, da je pri tem določilu prišlo do različnih tolmačenj in mnenj pri njegovi uporabi v praksi. Predvsem ste nekateri menili, da pripada solidarnostna pomoč tistemu, ki je več kot tri mesece na bolniški. Niste sicer trdili, daje to v naši podjetniški kolektivni pogodbi, pač pa da je to v zakonu. Zakon o zdravstvenem zavarovanju tega ne določa, pa tudi drug zakon ne, vsaj jaz tega nisem nikjer zasledila. Pač pa podjetniška kolektivna pogodba DROGA d.d., kot je navedeno v uvodu, določa, da se solidarnostna pomoč lahko dodeli tudi nekomu, ki je dlje časa bolan, torej na bolniški. Za slednje je potrebno ugotoviti dejanske socialno-ekonom-ske razmere, pri čemer se upošteva dohodke, zdravstveno stanje in stanovanjske razmere v družini prosilca oziroma predlagane osebe za solidarnostno pomoč. Torej, ni vsakdo, ki je bolan več kot tri mesece, avtomatično upravičen do solidarnostne pomoči. Za dodelitev solidarnostne pomoči lahko zaprosi oziroma dodelitev predlaga: - posameznik - nadrejeni vodja - sindikat. pogoj polne starosti 63 let uveljavljen šele 2012. leta, za moške 2012. leta. Nanizali smo predvsem predloge najbolj zanimivih sprememb zakona. Sicer predlog zakona predvideva spremembe tudi pri pravicah do družinske pokojnine, odbitku za manjkajoča leta življenjske starosti, obdobju plač za pokojninsko osnovo, pri najnižjih in najvišjih pokojninah ... Kakorkoli, doslej lahko rečemo, da so prav ravnali tisti, ki so pohiteli v pokoj po sedanji zakonodaji, vsi, ki smo ostali, pa ravno tako. Dragica MEKIŠ 77 MEV/ J/)sT Teb/ PK/b/jd Risba: Vito ŠARUGA V naslednjih dneh bo poslan v obravnavo POSLOVNIK o dodeljevanju solidarnostnih pomoči zaposlenim in njihovim družinskim članom v družbi DROGA d.d. in pričakuje se, da se vključite v javno obravnavo. Poslovnik bodo prejeli vsi direktorji, vodje služb in sindikalni zaupniki. Dragica MEKIŠ ____________DOBRO JE VEDETI SOLIDARNOSTNA POMOČ AKTUALNA ERGONOMSKI II\I ORGANIZACIJSKI IZDELKI Delavci, zaposleni v pisarnah z računalniško opremo, več kot polovilo delovnega časa upravljajo z računalnikom in si zato želijo predvsem delati v varnem in zdravem okolju. Tako okolje zagotavljajo tudi ergonomski izdelki, ki jih lahko kupimo na domačem tržišču. Iz bogate ponudbe teh izdelkov predstavljamo tri: zaslonski filter, naslonjalo za zapestje in naslonjalo za noge. ZASLONSKI FILTRI -BOLJŠA VIDNOST Računalniki oddajajo nizkofrekvenčno elektromagnetno sevanje, ki je lahko škodljivo zdravju, čeprav morebitne posledice daljše izpostavljenosti niso dokazane. Računalniški zaslonski filtri omejujejo sevanje in zadržijo do 99% nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja monitorja. Evropska direktiva št. 90/270 o zagotavljanju minimalne varnosti in zdravstvenih pogojev pri delu z opremo za računalniške monitorje določa, da monitor ne sme biti vir bleščanja in odseva svetlobe, ki bi lahko povzročilo neugodje, in da mora biti vsako sevanje, z izjemo vidnega dela elektromagnetnega spektra, zmanjšano na zanemarljivo raven. Večina računalnikov, postavljenih blizu oken in luči, povzroča težave zaradi bleščanja. Posledica tega pa so preobremenjene oči, glavoboli in slabša storilnost. Zaslonski filter bleščanje omeji, poveča kontrast zaslona, kar omogoča lažje in prijetnejše gledanje. Zelo uporabni so tudi zaslonski filtri “privacy”, ki bistveno omejijo sevanje, preprečujejo naprezanje oči, omejijo bleščanje celo pri direktni sončni svetlobi, poleg tega pa zagotavljajo zaupnost podatkov. Rahlo obarvano steklo okrepi kontrast, izostri ločljivost in zagotovi natančno reprodukcijo barv. Zadrži do 99% nizkofrekvenčnega sevanja elektromagnetnega polja, zanemarljiv elektrostatični naboj pa preprečuje nabiranje prahu. “Micro-louvre” tehnologija omogoča, da so podatki na zaslonu vidni le osebi, ki sedi naravnost pred monitorjem. Osebe, ki gledajo s strani, vidijo le temen, prazen zaslon. NASLONJALA ZA ZAPESTJE - ZMANJŠANJE UTRUJENOSTI ZAPESTJA Naslonjalo za zapestje, polnjeno z gelom, pri delu z računalnikom pomaga zapestju v nevtralen položaj, katerega dosežemo z izravnavo podlahti, zapestja in dlani. Dvigovanje, spuščanje ali obračanje zapestja povzroči utrujenost, neudobje in celo resnejše telesne poškodbe. Vrhnja plast naslonjala je izdelana iz posebnega, netkanega materiala, ki omogoča manjše trenje v stiku z zapestjem in zmanjšuje možnost povišanja temperature in vlažnosti. Kemična prevleka, ki ščiti material, odbija umazanijo, naslonjalu pa daje prijeten videz. Prednost naslonjala je tudi v tem, da ga je mogoče nastaviti pod večino standardnih tipkovnic. NASLONJALO ZA NOGE -PRAVILNA DRŽA TELESA Večina naslonjal je izdelana pod fiksnim kotom. To predstavlja velik problem, kajti ljudje nosimo različne vrste obutev. Na slovenskem tržišču pa je možno dobiti nastavljivo naslonjalo za noge, ki ga z enostavnim pritiskom stopal naravnamo na različne obutve. Tako izdelek omogoča pravilno držo telesa. Pravilna drža telesa zmanjšuje obremenitev in utrujenost nog, hrbta in vratu. Konstrukcija naslonjala za noge in njegova velika površina omogoča premikanje nog, teža naslonjala in njegove nedrseče noge preprečujejo drsenje oziroma premikanje po tleh, enostavna nastavitev višine in kota omogočata individualno prilagoditev. Udobno sedenje je važen dejavnik dela v varnem in zdravem okolju. Alenka KUB1K KOMENTAR 'Za crknit! Če znajo na teh seminarjih kaj Jrunena, kot Ja nas učijo, kako nuj nesemo jajca. KNJIŽNE NOVOSTI Trgovinsko pravo. Pogodbe. Poklicna etika. Morala. KRANJC, Vesna: Poslovni običaji in gospodarske pogodbe. Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1998 Če zakonodaja ne more slediti novim pojavom, se nujno postavi vprašanje, ali se je mogoče opreti vsaj na poslovne običaje, ki se uveljavljajo v praksi udeležencev poslovnega prometa. Avtorica je s svojo knjigo odgovorila na mnoga vprašanja, in sicer: katere so bistvene značilnosti poslovnih običajev, ali so poslovni običaji identični z uzancami, kakšna je njihova veljavnost, kako jih razmejiti od dobrih poslovnih običajev, kako bi morali določiti veljavnost običajev v novem obligacijskem zakoniku...Knjiga bogati pravno teorijo, praksi pa ponuja jasne smernice za upoštevanje poslovnih običajev, kar bo gotovo olajšalo poslovni promet. Računalništvo. Visual Basic. PRTENJAK,Matjaž: Visual Basic za aplikacije. l.izd., Izola, DESK, 1998 Visual basic je danes vse popularnejši programski jezik, saj ga favorizirata gigant Microsoft in njegov voditelj Bill Gates. Knjiga je pisana v preprostem jeziku in omogoča, da uporabnik z minimalno vloženim naporom doseže dobre in predvsem hitre rezultate Wor-da in Excela, kot tudi Accessa ali kateri drugi produkt iz paketa MS Office. Poljščine in njihovo pridelovanje. Arborikultu-ra. Zelenjadnicc. VAUGHAN, John Griffith; GEISSLER, Cath-erine Alison.: The nov Oxford book food plants. New York, Oxford University Press, 1998 Namen knjige je opisati izvor, strukturo, gojenje, uporabo in vlogo hranljivih snovi v rastlinski hrani. Iz zdravstvenih razlogov dajemo poudarek dietam z rastlinsko hrano, zaradi njihovih vlaken, nenasičenih maščob, določenih vitaminov in nekaterih drugih sestavin. Z modernim in hitrim transportom je danes omogočena dostava sveže rastlinske hrane dobavitelju iz vseh delov sveta. Raznolikost sadja in zelenjave za prodajo je povečala tudi rast etniških skupin v nekaterih državah.Gojenje rastlin, vključno z genetskim inžineringom je pripomoglo k povečanju kvalitete rastlinske hrane. V knjigi so opisane različne nove vrste zelenjave in njihova nahajališča. Zadnji del knjige obdela poglavje o prehrani in njenem pomenu za zdravje. Poglavje je opremljeno s tabelami kaloričnih vrednosti, vsebnosti vitaminov in maščob večine zelenjave in sadja. Za uporabnika knjige so pomembne tudi reference o raslinski prehrani. Knjiga je dober pripomoček za kuharje, dietologe, biologe ter za prehrambene tehnologe. Hortikultura. Zelenjava. Tehnologija. HANDBOOK vegetable Science and technolo-gy: production, composition, storage and Processing. Ed. by D.K. Salunkhe; S. S. Ka-dam, New York, Marcel Dekker, Inc., 1998 (Food science and technology; v. 86) Priročnik je namenjen vsem, ki imajo pri svojem delu karkoli opraviti s hrano (študentom hotikulture, marketingu, prehrambenim tehnologom..), in sicer v razvitih državah in državah v razvoju. V svetu se kaže vedno večja potreba po hrani, ki daje zadostno količino energije in/ali hranljivih snovi . Po podatkih National Research Council of the National Academy of Sciences količina hrane skoraj zadostuje za zadovoljevanje potreb po energiji, primanjkuje pa bistvenih hranljivih snovi, katerih izguba je po nabiranju 30-40%. Z aplikacijo prave tehnologije se lahko tem težavam izognemo oziroma zmanjšamo odstotek izgub. Sveža zelenjava in sadje so vir vitaminov, mineralov in dietnih vlaken in vsebujejo hranljive snovi (kot so vitamini), ki ne morejo biti sintetizirane. Sadje in zelenjava prispevata več kot 90% vitamina C, zelena zelenjava je bogat vir vitamina A. Tudi niacin in folna kislina, ki sta potrebna za telesne funkcije, sta prisotna v pomembnih količinah. Razvoj tehnološke opreme, kontejnerjev in polnilnih naprav v kmetijstvu, je prispeval k uspešnemu shranjevanju zelenjave. Razvoj hladilnih vagonov in tovornjakov pa je pripomogel k ohranitvi hranljivih snovi zelenjave pri transportu. Vodenje in organizacija poslovanja. Inovacije. Metode. Tehnične izboljšave. KOS, Marko: Inovacijski menegement : priročnik za mala in velika podjetja. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 1996. (Zbirka Teorija in praksa) Vodenje podjetja je velika odgovornost z visoko mero znanja. Pridobivanje kupca, da vzbudimo zanimanje z nečim novim, da na nov način zadovoljimo njegove potrebe in zahteve, je inovacija. Po podjetjih se inovacija ne poraja po istih pravilih, kot to velja za rutinsko poslovanje, marveč veljajo zanjo popolnoma drugačni zakoni spodbujanja, vodenja, izvajanja in uresničevanja; kar pa je predmet inovacijskega menedžementa. Način mišljenja in odločanja, mentaliteta, tehtanje okoliščin, sprejetje usodnih odločitev, vse to odločilno vpliva na konkurenčnost, ceno, kontekst, kupca in podjetje. Avtor je knjigo napisal z željo, da bi večina slovenskih podjetij obvladala inovacijski menedžement ter z uspehom prodirala v konkurenčni svet z novimi proizvodi in procesi.Slovenija je s tem postala inovacijska država. Vodenje poslovanja. Zaščita okolja. Metode. ISO 14001. STRAŠEK, Viljem: Vodenje podjetja z vidika varovanja okolja v skladu s standardom ISO 14001. Ljubljana, Bureau Veritas Quality International Slovenija, 1998 Ravnanje z okoljem postaja pomemben dejavnik pri načrtovanju razvoja podjetij. Podjetja pa bodo morala natančno izpolnjevati zahteve o ravnanju z okoljem. Če se tega ne bodo pravočasno zavedala, so obsojena na izgubo sodelovanja na zahtevnih trgih in s tem tudi na propad. Sistem ravnanja podjetja z vidika okolja, ki ga predpisuje standard ISO 14001, je zelo pomemben za čistejše in lepše okolje in je pot k večji poslovni uspešnosti. Vse to pa zahteva čas in zavezanost vodstva in zaposlenih za doseganje postavljenih ciljev. Na mednarodnih trgih razvitega sveta postajajo zahteve okoljevarstvenih kriterijev vedno bolj sestavni del vsakega posla, ki poleg kvalitete in cene vpliva na uspeh v mednarodni konkurenci. Tako ISO 14001 od organizacij oziroma podjetij zahteva, da sprejmejo politiko nenehnih izboljšav na vseh področjih dela, kjer je okolje ali zdravje ogroženo. Živila. Pakiranje. Embalaža. ROBERTSON, Gordon L : FOOD PACKAG-ING: Principles and practice. New York, Marcel Dekker, Inc., 1993 (Packaging and con-verting technology; 6) Knjiga je namenjena tehnologom v prehrambeni industriji. Avtor želi seznaniti tehnologe s tehnologijo pakiranja, ki je pomembna za procesiranje, shranjevanje, distribucuo in marketing hrane. Priročnik je sestavljen iz treh delov. Prvi del obdela lastnosti in oblike pakirnega materiala za razvoj in izbiro glede na lastnosti izdelka. Drugi del razkriva različne zunanje vplive kvarnih reakcij, katerim je izpostavljena hrana. V tem sklopu pa so posamezna poglavja namenjena tudi načinom shranjevanja hrane. V tretjem delu avtor opiše vrste in zahteve pakiranja pripravljene hrane s poudarkom na higieni (aseptičnem delu - brez prisotnosti živih organizmov). Ta pristop do priprave hrane je danes v živilski industriji zelo pomemben za varnost pri delu ter zakonodajo o pakiranju hrane s poudarkom na pomembnosti regulacije in filozofije v ZDA in evropski skupnosti. Alenka KUB1K ___________________DOBRO JE VEDETI RAZVOJ VEDE O HRANILNI VREDNOSTI ŽIVIL - razcvet trgovine v dobi Rimskega imperija (Nadaljevanje iz prejšnje številke) RIMSKI IMPERIJ V zgodnjem obdobju, ko je mesto Rim šele pridobivalo na svoji moči, so bile glavna hrana revnejšega sloja prebivalcev predvsem goste žitne juhe iz prosa ali grobega zdroba drugih žit, z dodatkom repe ali nekaj fižola. Ob teh enoličnih jedeh so bile za poslastico olive, kozji sir in fige. Samo ob posebnih priložnostih so se gostili s kuhano svinjino ali mesnimi cmoki. Predvsem mesne jedi so ponujali v preprostih krčmah, ki so bile v vseh mestih zelo pogoste V Rimu so dolgo časa delili kruh brezplačno. Predstavo o prehrambenih navadah peščice bogatašev iz tega obdobja so nam ustvarili že številni zgodovinski filmi. Bogati sloj prebivalstva je imel na razpolago pridelke praktično od vsepovsod po svetu: začimbe so prihajale iz Indije, jugovzhodne Azije in Kitajske, pšenico so vozili iz Egipta, šunko iz Galije, vino iz Grčije. Ingver so tovorili iz Kitajske preko centralne Azije, klinčke pa iz Indonezije po morju do Cejlona, nato pa dalje po morju ali po kopnem do Aleksandrije v Egiptu. V rimski kuhinji je med začimbami prav posebno mesto zasedal poper; uvažali so ga iz Indije, preko Egipta. Obrok premožnih je bil pester in sestavljen iz predjedi, glavne jedi in sladice. Za predjed so bile različne solate iz slezovih listov, zelenih solat, pora in mete ali pa razne ribje jedi z dodatki jajčnih rezin in rute. Za glavno jed so največkrat pripravili kozliča, mesne cmoke ali pa fižol s piščančjim mesom in šunko. Obrok so zaključili z jabolkom in žlahtnimi vini. Za izboljšanje okusa jedem so imeli bogato domišljijo. Solate so začinjali z vini, oljem in kisom ter s slanimi sardelami. Šunko so kuhali skupaj s suhimi figami in lovorovimi listi, zapekli pa so jo v medu, da je nastala krhka skorja. Piščančje meso so pekli ali pa skuhali v zelo različnih začimbnih omakah. Rimska fevdalna posestva so tudi imela svoje bazene, v katerih so gojili ostrige, da so bile na razpolago vedno sveže. Iz tega obdobja so znana tudi pričevanja, ki dokazujejo, da so hrani pripisovali tudi vpliv na zdravje. Znano je na primer, da je rimski zdravnik Galen učil svoje naslednike, da sadja ni dobro vključevati v glavne obroke hrane. V kasnejšem obdobju, nekako od drugega stoletja pred našim štetjem dalje, so bili Rimljani pri pripravi hrane in sestavljanju obrokov že prav vešči. Jedli so tri obroke dnevno. Zajtrk je bil med osmo in deseto uro zjutraj: kruh in sir ter kozarec vode. Kosilo ob dvanajstih je imelo značaj malega obreda. To so bili navadno kruh s hladnim mesom, zelenjava in sadje z nekoliko vina. Večerja je bila okrog osmih zvečer v zimskem času, ter nekoliko kasneje poleti in je bila pestra. Hrano so večinoma jedli z rokami, ki so jih med obroki izplakovali; sčasoma se je začel uveljavljati pribor: noži, zobotrebci, žlice in prtički. Zaradi velike porabe žitaric so le-te morali uvažati; pšenico so vozili iz Egipta, Sicilije in Severne Afrike. Za ladje, ki so prevažale žitarice, so gradili posebne pristaniške objekte in svetilnike. Za mletje žita so uporabljali vrtljive mline, ki jih je poganjala živina. Moko so mleli do različnih stopenj, od fino mlete bele moke do zelo grobe, za katero so menili, da je dobra samo za sužnje. Tekst in slika: Nataša GLADOVIČ (Se nadaljuje) NOVICEIZ PC ZAČIMBA RODILA SE JE TRADICIJA Kdo ve kako in kdo ve zakaj, a zgodilo se je, da so fantje in možje, zaposleni v PC ARGU in PC ZAČIMBI, lanskega septembra odigrali prvo, letos pa drugo nogometno tekmo. Letos so nogometno srečanje ponovili na precej moker dan, v soboto 5. septembra , in glede na to, da jih še kar dobro poznamo, lahko trdimo, da se je rodila tradicija. Letos so tekmo odigrali na travnatem nogometnem igrišču ob petih popoldne, potem ko je na ta dan lilo kot iz škafa. Še fotoaparat ni utegnil posneti vnete prve tekme, zato si oglejte “večerno” pripravo na podelitev pokalov. In zakaj jo poimenujemo tradicionalna? Začimbarji namreč igrajo tradicionalno, Argovci pa tudi niso od muh, kadar začnejo z nogometom. Znano je, saj vas tudi NAŠ GLAS o tem redno vsako leto obvešča, da Začimbarji gojijo že polnih dvajset let nogometno tradicijo s sorodno živilsko industrijo PODRAVKO iz Umaga. Spomnimo se tudi, daje ZAČIMBA dolgo gojila tradicionalno nogometno druženje s SOLINAMI. Slednje je zamrlo sočasno z zamiranjem SOLIN. In kako so se fantje odrezali? Takole je bilo letos: ZAČIMBARJI so bili nekoliko boljši, ali pa jih je spremljala močnejša športna sreča, in so 1:0 premagali zelo dobre ARGOVCE. Zmagovalci so dobili tudi prehodni pokal, a le za eno leto. Kajti drugo leto se bomo zopet pomerili. Naj živi tradicija. T t, t • , p. pp. Vesel zaključek nogometne tekme ARGO - ZAČIMBA. V levi roki Bruna Geia ln SllRa. Bruno Oti vidimo prehodni pokal, v desni roki pa zaslužen pokal zmagovalcev. KOMENTAR A zakaj se drenjava? Zato, ker je sosednja cev rezervirana za šefa! Muha je sedla delavcu na roko in rekla: "Garamo! SOSED V BOVEC ŠTIRI MES Hudo je bilo takoj po potresu gledati poškodovane objekte v Bovcu. A v njih je še bilo življenje. Ljudje so kot mravljice spravljali svoje premoženje na varno. Danes so hiše prazne, brez življenja samevajo, temna okna turobno opozarjajo... v Bovcu je avgusta bolj žalostno, kot je bilo aprila! Prve sanacije poškodovanih objektov potresa, ki je bil 12.4.1998, so se pričele natanko 17.8.1998! Letošnjega aprila so bili prebivalci Bovca in širšega Posočja prizadeti in obupani zaradi elementarne nesreče potresa. A takrat, v hudi stiski in s strahom pred neskončno močjo naravnih sil in njihovo nepredvidljivostjo, so bili vendarle prepričani, da v tej nesreči niso sami, saj živijo v domovini Sloveniji, ki bo hotela in zmogla obnoviti njihove porušene domove. Solidarnostna sredstva in pomoč smo sicer zbirali po celi državi, toda v nadaljevanju se je močno zataknilo. Kaj sicer reči ob črnoglednosti, ki ga Bovčani ne morejo in nočejo skriti? Najbolj jih skrbi to, da še vedno ne vedo, kaj bo z njihovimi domovi. Jih bodo morali rušiti ali jih bodo obnovili? Precejšnje razočaranje je zaznati tudi ob očitno pristranskih ocenah škode na objektih. Kdo si in koga poznaš, je zelo pomembno pri oceni potresne škode, vedo povedati pre- nekateri Bovčani. Drugi zopet naj bi morali svoje hiše preurediti tako, da bodo res bovške ... in vse to ob stiski ljudi, ki si žele le spati pod lastno streho! Sama sem odšla v Bovec z željo obiskati stanovalce, Bovčane in Bovčanke, ki od potresa žive v naših počitniških apartmajih v Kaninski vasi. Tega, kako zelo so me bili veseli, ni možno opisati. Lahko vam le zatrdim, da bi bili veseli slehernega od zaposlenih v DROGI. Njihova hvaležnost za odstopljena stanovanja je neverjetna, globoka in iskrena. V nadaljevanju preberite, kaj so povedali za NAŠ GLAS. Gospa MIMI SOSIČ stanuje v apartmaju št. 1, in sporoča drogovcem: “Da ste se odpovedali počitniškim stanovanjem, zato da imamo mi kje stanovati, je plemenito dejanje. Res ni krivca za naše stanje, se je pač zgodil potres, a vendarle si želim, da bi lahko vsakemu iz DROGE, ki bi kdaj prišel v Bovec, izrazila svojo hvaležnost in ga vsaj z nečim pogostila, mu izrazila svojo pozornost. Pa še to: ko se je gradila Kaninska vas, smo Bovčani nergali, češ, kaj gradite te katakombe, nismo hoteli tega naselja ... danes je to naš drugi dom. Znabiti, da ga bomo še težko zapustili ...” se gospa Mimi zasmeje, saj je zelo vesele naravi in izredno lepo igra na ustne orglice. Gospa ANA KOMAC živi v apartmaju št. 2. Šteje čilih enaindevetdeset let, je vitalna in zdravega duha, le fizične moči ji počasi pešajo. Trije sinovi so zaposleni v tujini. Za gospo Ano tako skrbi gospa DANICA PRETNAR, ki je za NAŠ GLAS dejala takole: “Nimam besed, s katerimi bi se zahvalila, da ste nam stanovanja odstopili drugi dan po potresu, da ste tretji dan prišli na obisk in nas še obdarili... Nikoli ne bomo pozabili, da smo tava- li okoli in nam je upravnik Kaninske vasi, g. Vojko, dejal: DROGA vam ponuja stanovanje ... Hvala vam.” Gospa OLGA KOMAC stanuje v apartmaju št. 3, svojo popotresno zgodbo je opisala takole: “Dva dni sem tavala po Bovcu, spala sem v avtu. Slučajno sem naletela na trgovskega potnika DROGE in povedal mi je, da je tudi njegova družba oddala Bovčanom stanovanja v Kaninski vasi. Šla sem tja in povprašala, en apartma je bil še prost... Vašo posodo sem pospravila, prav tako odeje, prinesla sem svoje, tako da vaše lepo čaka. (Tako so naredili tudi drugi stanovalci, op.p.). Zelo sem vam hvaležna. Redno kupujem vaše čaje, pa tudi druge izdelke. Sama sem 39 let oddajala sobe turis- SOSED V STISKI Stanovalci DROGINIH apartmajev v Kaninski vasi i> Rovcu. tom v Bovcu. Resda smo od tega tudi živeli, a občina tudi, mar ne? Sedaj pravijo, da bom dobila “nekaj” nepovratnih sredstev... Vse se dogaja tako zelo počasi, najhuje je to, da nič ne veš, kako bo... a bo že kako. Gospa SLAVICA MRAKIČ je naseljena v apartmaju št. 6. Za NAŠ GLAS povedala takole: “Greje nas misel, da v nesreči nismo osamljeni in da nas v naravni katastrofi podpirajo s svojo plemenitostjo in čustvenostjo ljudje, kot je to dakazal kolektiv portoroške Droge, ko je takoj v prvem brezupnem trenutku ponudil svoje počitniške kapacitete v Kaninski vasi v Bovcu, nam, bovškim brezdomcem, za začasni dom. To nam še naprej daje upanje in moralo, za kar se vam najprisrčnejše zahvaljujemo. Srečni smo, da se v tej družbi najdejo še tako plemeniti kolektivi, kot je DROGA. Slovenci smo vedno ljubili svojo domačo zemljo, svoj dom. Branili smo jo pred tujci in če smo jo morali zapustiti (sama sem bila s starši izseljena v letih 1941-1945) smo se vračali na ruševine, saj so tam bile korenine naših rodov. Tudi potresni brezdomci si želimo nazaj v domove, ki smo jih imeli pred potresom. V apartmaju št. 15 živi družina KRANJC. Mož Marjan in žena Sonja. Z njima dve hčerki. V tolikokrat omenjeni Mali vasi v Bovcu imajo lepo hišo, v kateri jim je od aprilskega potresa prepovedano bivati, saj so strokovnjaki določili, da jo je treba rušiti. G. Marjan je izredno vesele, šegave narave in ta se očitno prenaša tudi na ženo. In na vse, ki se znajdejo v njegovi družbi. Takole je povedal: “Privadili smo se novemu domovanju, ker smo se morali. Vemo pa, da so to počitniška stanovanja in ne stanovanja za stalno bivanje. Zelo spoštujemo vaše dejanje, pričakujemo, da nam boste dovolili biti v stanovanju, dokler ne rešimo svojega stanovanjskega problema. Tako pripovedujejo Bovčani. In v teh pogovorih zvem, da je v Bovcu v ustanavljanju KLUB BOVŠKIH ŽENA, ki se ukvarja z dobrodelnimi aktivnostmi. Takoj pomislim, da je to zelo potrebno, saj marsikdo v Bovcu potrebuje tako ali drugačno pomoč. A nak! Ni ravno tako. Bovške žene so že v zimskem času (pred potresom torej) začele izdelovati in zbirati različne izdelke, ki prikazujejo etnološke značilnosti bovške pokrajine z namenom, da na izdelke na sejmu prodajo in izkupiček namenijo v dobrodelne namene ljudem iz cele Slovenije. Poizvem, katera gospa je nosilka te humane dejavnosti, in povedo mi, da je to gospa ZALKA PIUZI, učiteljica v pokoju. Seveda v Bovcu ni težko nekoga najti, če ga iščeš, in gospa Zalka Nazaj v planinski raj... SOSED V STISKI Sejem y dobrodelne namene so v Bovcu organizirale bovške žene 15.8.1998. Z izkupičkom bodo letos in v prihodnje skušale pomagati družinam s hudo bolnimi otroki iz cele Slovenije, da pridejo v Bovec na počitnice. hudo bolnimi otroki bivanje v Bovcu in okolici. V ta namen imamo na razpolago že sedem apartmajev in veliko posluha prebivalcev.” “Kdaj pričakujete prve družine z otroki in kako boste izbirali družine?” ”Po naših načrtih bo to že letošnjo jesen, za naslove družin bomo prosili Onkološki inštitut v Ljubljani.” In tako sta si v Bovcu podali roko etnografija in humanost. V času, ko Bovčani potrebujejo pomoč iz cele Slovenije, da rešijo najbolj pomembno dobrino, streho nad glavo, njihove žene zmorejo zbrati voljo, moč in delo, da pomagajo drugim, tudi hudo potrebnim pomoči. V imenu vseh, ki to prebirate, si upam zahvaliti se jim za tako plemenit vzgled. Tekst in slike: Dragica MEKJŠ Igra narave v steni Prisojnika je bila tako prijazna in se z mano pogovorila. “Gospa Zalka, zelo lepo obleko imate...!” "Tale obleka je sešita po originalnem vzorcu oblačila bovških žena v preteklosti. Nekatere smo si obleke dale sešiti pred sejmom, ki je bil 15. avgusta letos prvič, a glede na uspehe, prav gotovo ne zadnjikrat.” “Kaj vse je bilo na sejmu?” ”Naše žene so izdelale bovške pupe, bovške čipke in vrsto drugih izdelkov, tam nekje okoli 2000 kosov”. Bil je praznik, 15. avgust, in sejem je gotovo popestril dan ...?” ”Ob sejmu smo pripravile še razne predstavitve domačih opravil, kot na primer prejo domače volne, izdelovanje masla, druge obrti ... Gotovo pa smo ljudi najbolj razveselile z otroki, ki smo jih oblekle v stara, ljudska oblačila in jim dale stara igrala in igračke, ki smo jih našle v starih skrinjah, ravno tako smo si starejši nadeli ljudske noše.” “Kakšen pa je namen vaših aktivnosti?” "Čeprav smo klub v ustanavljanu, imamo cilje naše dejavnosti dorečene. Želimo namreč omogočiti družinam s "Kaj pa spet pripravljajo tisti zgoraj?" "Najbrž nič dobrega! Mi je že dvakrat nekaj kanilo na glavo!" KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI KUNIGUNDA EKSKLUZIVNO -VPRAŠANJE IZ BAZE Draga Kunigunda, pri nas nekateri šefi zahtevajo na mizo redne izpise prihodov in odhodov delavcev. Glede na to, da ta izpis prejmejo že naše tajnice in naredijo obračun, mi ni jasno, zakaj te podatke potrebuje tudi šef. Mar ima res čas voditi nesmiselno statistiko o tem, ali pridem tri minute prej danes ali jutri - saj konec meseca moram tako ali tako imeti “poln fond” ur...?! Radovedna Razlagi takega obnašanja sta lahko dve: 1. Šef pripravlja znanstveno razpravo o naključnih ujemanjih števila minut pri odhodu in prihodu delavca, upoštevaje vplive sevanja, klimatskih razmer nad ekvatorjem, luninih men in stanja na borzi. 2. Nima pod milim nebom kaj drugega početi... Draga Kunigunda, že dolgo se nič ne sliši o povišanju plač. Imaš morda kakšno informaci-j0? Čakajoč na Godota Seveda nam bodo povišali plače -najbrž kaj kmalu! Mar nisi opazil, kako velike kuverte smo dobili že ta mesec? Ali ti to nič ne pove? Draga Kunigunda, glede na novi zakon o upokojitvi bo v Drogi že čez nekaj let več sivolasih kot onih drugih. Kako se bo to ujemalo z dobro znanim opevanjem novih, mladih moči? Škodoželjnež Ne bo hudega: v Strateški poslovni načrt bodo pripisali še XI. strategijo: SLEDITI DOLGOLETNIM IZKUŠNJAM! Draga Kunigunda, moj šef je neprijeten in nepriljubljen, pa vendar ga ne premestijo. Kaj lahko storimo zaposleni, da bi se stvari spremenile na bolje? Zarotnik Poiščite si drugo službo! Izkušnje nas namreč učijo, da nepriljubljenih šefov ne premeščajo. Draga Kunigunda, včasih smo vsaj pri jutranji kavi izvedeli kaj novega, zadnja leta pa je informacij znotraj podjetja vse manj. Radi bi vedeli, kaj se načrtuje na tem in onem področju, kaj se pripravlja, kaj nas čaka itd. Nam lahko ti poveš? Delovna grupa Sama presenečenja, prijateljčki, sama presenečenja... Draga Kunigunda, kaj pravzaprav pomeni beseda sponzor? Ljubitelj tujk Solidna Pomoč Organizatorjem Neprofitnih Zadev Oziroma Razvedril... KOTIČEK TAKO Muca Maca: "Kar pri Drogi bom zaprosila za službo; pravijo, da so tam sami mački!" 11 ! H34/40.1"8 Nflš GLflS $ ^ >5 j o-•9 j j a) | ,a d 0U ‘5 .O'0 H « O M «U •S 4> Z >//£<. 4 ndc/Jji/U <« a 4 « j 2 « 3*^ 0«J <55IŠ* It 4-V4. < ZA-Z/I owa < § S ^ jJ>5 O ©. & REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 7-8 Vodoravno: PILA, BOČ, IVAN, POTRČ, SKAT, IRANEC, TAN, SAD, AVE, BARCAFFE, LR, LORD, DE, LADJA, ITALIA, ILIRI, SLAD, ZALOG, OJE, ANJA, RA, IBA, HARADA, GUMB, DODATEK, IZGON, LAS, ORIS, RAJNIK, IDEJA, RINA, ONEAL, JODAT GESLO KRIŽANKE: BARCAFFE LIGHT Število prispelih rešenih križank je bilo 71. Tričlansko komisijo so sestavljale: Tjaša Ulčar Jesih, Katja Uljan in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado • v vrednosti 5.000 SIT prejme KROPIČ ROMANA iz Sečovelj; 2. nagrado v vrednosti 3.000 SIT prejme ŽERJAV LEONIDA iz Središča ob Dravi; 3. nagrado • v vrednosti 1.000 SIT GRGUREVIČ EDI iz PC ARGO. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do petka, 9. oktobra, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 9”.