14, številka.
Äfeibor, doe 13. februarja 1916.
Letnik VII L
O JL IwA/i A
säti
Ssinptei e* m
sgieei s«
; «L—SS. vs-a
Pri Poli sestrelili italijanski zrakoplov.
Uspešen zračni napad ra iialijalaska mesta. — Naši se na celi italijanski fronti dobro držijo. — Mir pred {Bračem, Valeno in Solu. cm. — Na ruskem in francoskem bojišču sneženi zameti. — Francija ima do 30. junija 1916 46* 1!* milijard vojnih izdatkov. — Eumunija
pred odločitvijo?!
Papež in svetovna vojska.
Dr- — Hi—. 'Framastnii csg ši stavili nalogo. z;., vsako cene preprečili, da M papež imel pri sklepan--' ju miru 'in ureditvi evropskih -razmer po vojski kak-feiio uloge. Zato so v romanskih deželah, .alasti v I taliji, začeli strašiti s tem, da bi papežev zastopnik na. mirovnem kongresu sprožil „rimsko vprašanje.“ Treba pa je -enkrat za vselej pribiti, d a n i V a t i k an niti en 'krat nam i g n il, da bi z ah t e v al pri tej pri 1 o ž n 0:-s t i poravnavo starega računa, iz leta 1860 in 1870. Sv. Oče s svojini prizadevanjem za miru ne zaislecluje svojih koristiT njemu jele z a'b i a g o r n aro d o v, naj si bodo že katoličani ali ne. Kakor je do sedaj s finim taktom ostal res nevtralen, tako bi se tudi na- mirovni konferenci izognil vsaki stvari, ki hi še nadalje zadrževala mir. Savno to, d a s t o j i S v. O e’e n at, stališča ne sebi č n e k r šč a n s k e 1 j u b e z n i, mu je pridobilo in zagotovilo mo r alno p r e-m o c, za katero ga zavidaj© Iramasotii, ki -v teoriji oznanjujejo človekoljubje, v praksi pa so! pristaši brezobzirne -sebičnosti in sansopašnosdi.
„Avanti“, glasilo radikalne sociali stične struje v Italiji, je nedavno razpravljat o vprašanju, kdo dahi bil sposoben za posredovanje miru. Članek vsebuje-mnogo resnic, ki frama-sonskim netiteljem seSttoje vojske ne bodo kaj prijetne.
Kdor hoče posredovati za mir, mora imeti, tako izvaja imenovani list, Štiri iaSjtoosti : 1, «ora 1 h ti v poteku vse vojske resnhSno nevtralen; 2, ne sn%e imeti lastnih zahtev, oziroma, jih mora previdno zav krivati: 3. mora imeti tako veljavo, da bo v pravem času lahko izpregovoril resno in odločilno besedo; 4.. ne sme imeti lastnih interesov, ki bi nasprotovali zabeljenemu miru. Clankar išče tako silo na zemeljski
obli, ki M smela te lastno#- Bo njegevih izvajanjih, jih nima pr;eds»e d ni k. s e v e r o.-arn e r i šk ih Z e d karj e d d h cl r ž a v, ker kaplMii&tom njegove dežele evrkjaskla vojska hièene škoduje., marveč jim prinaša aieizmerue .dobička, in ker je preveč prijazen eni skupini vojskujočih se držav.
P o r i si .g a il.s -k - a r-e p u b 1 i k,a je premajhna in nima -moralnega ugleda, S p an-s k i k r al j se preveč nagiblje k četvernemu sporazumu, nizozemska :k mai ficca pa k .Nemčija. Vrhtega sta i ta dva vladarja, kakor tudi vladarji .severnih držav, v sorodu :z vojskujočimi .se dinastijami, nimajo torej, vsaj na zunaj, tiste neodvisnosti, ki j© mora ime,ti j)osre0®vsdea,
O s t a UfC.t a še tor e j Š v i e aim pa p a-
S3 e ž.
Položaj :Svice je v -marsikaterem oziru ugoden. Meji na. štiri vojskujoče se \«levlasti, izkazuje gostoljubnost proti -vsem in vsled zaslug na karitativnem polju je vredna, da se sestane miro vita konferenca na njenem ozemlju. Bržkone .se ho to tudi zgodilo* "Toda stvar ima fedi semčne strani, „Avantijev“ dopisnik meni, da M morda kateri izmed vojskujočih se skupin prišlo «a misel, razširiti ozemlje te nevtralne države na škodo nasprotne skupine. Že Giuseppe Mazzini je sanjal o alpski konfederaciji, ki bi segala #3; Savojske «to nemškega dela Tirolske, Ce bi ta ali itola skupina vojskujočih se držav nameravala povečati-o vico, naj že goji Švica sama takšne želje ali ne, bi n« bilo v interesu te nevtralne države, pospešiti mik, hkrati pa bi tudi druge vlasti ne hotele poslušati mirovnega vabila, ki- bi prišlo iz Berna, Poleg tega pa nima Švica potrebne avtoritete, da bi izpre-■ govorila odločilno besedo.
O stane torej s a m o pape ž.
Papež se v celem poteku vojske ni oziral ne nà desno ne vi a levo, temveč je bil trajno nevtralen. Pa-
LISTEK.
Narodni pevec.
Odkar je utihnil Jurij Vodovnik, rojen L 1791 v Skomerju na južni strani zelenega Pohoi-ja, nismo imeli več na Spodnjem štajerskem odličnejšega narodnega pevca. Še le zadnja leta se je večkruf oglasil plodovi tej ši narodni slavček. 'Matija Belec mu je ime. Rojen je bil dne 1. septembra 1877 v Lo~ čkem vrhu, župnije Sv. Urbana pri Ptuju. Sedaj stanuje v Bišečkem vrhu, v župniji Sv. Bolienka v Sl. gor. Mal posestnik in viničar je. Z žuljavimi rokami si služi svoj kruh. V prostih uricah si pa kakšno zapoje. Prav tako vsaj ima pevsko žilo. Poskusil se je bil že pred dvajsetimi tetiv Skromen je bil začetek. Z marljivim čitanjem se je v izraszu in posebno v oblikoslovju spopolali. Prve cvetke svoje poezije je le malokomu pokazal; pozneje je pa začel dajati v tisek svoje pesmi. In ljudstvo jih je na tisoče naroči-
lo.	Po vseh slovenskih kronovinalt so razširjeni li-steki, na katerih so tiskane pesmi Belčeve. Tri izmed njih so došle celo v pisarno Njegovega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa, in za uje je dobil Belec z dne 25. listopada 1915 pri zn al no Najvišjo zahvalo in 30 K kot darilo Njegovega Veličanstva za voj-n o p la; t r i o d i Č n e pesmi:	,JS o li z n a A v s t -
r i j a" „'S lovo in ločite v“, ,jB 1 a g o r m u v tuji zemlji.“ V „Solzni Avstriji“ objokuje pevec grozno nesrečo, ki je Avstrijo zadela s sarajevskim umorom in s svetovno vojsko; h koncu lepo sklene pesem z molitvijo in dorrMjubno prisego:
'Bog nebeški, ti odvzemi ,	Grozno breme Avstriji!
i	Njene zdaj molitve sprejmi, 1
Prošnje vroče vsliši ti!
Avstrija je naša mati,
Njena zemlja nas'živi,
Zato hočemo ostati Zvesti ji do konca dni!
:	Daj ji Bog le srečno zmago,
Da sovrage ođpođi !
Avstrija, domo v je drago,
Prav mila, polna domoljubnega ognja, je pesem „ A v s i r i j i p o z d r a v“ :
Te, Avstrija, pozdravljam,
Te. zvesti dom, proslavljam ’	Iz celega srca.
Iz vse ljubezni vnete,
Želim ti sreče svete,
Od vseh višav neba !
Zatorej po dolinah,
Po holmih in planinah Si rai pozdravljena,
Naj srečno se prepeva In v tvojo čast odmeva:
„Živela Avstrija!“
Ganljiva je „Ptekajoča mati“:
Oh, kaj se tl je, dragi sin, zgodilo?
Je res, da že počivaš v groba jami? , . .
■ ■ v "■ • ‘ ru*-
peževa oblast ni od tega sveta in on ne pozna nobene druge čhstiželjnosti, kakor vrniti svetu mir. Vrhtega ima papeževa beseda kljub' cerkvi sovražnim svobodomislecem velik ugled zlasti v vladajočih in naj višjih krogih. Ne sme se tudi prezreti, da je katoliška cerkev vseobsežna in sega v vse vojskujoče se države, četudi ne prevladuje katoliška vera v vseh. Slednjič je jasno, da mora papež že kot poglavar cerkve odkritosrčno želeti mir.
Iz vseh teh razlogov, zaključuje „Avanti“, .je papež najbolj usposobljen med vsemi mogotci na zemlji, da vzdigne nad potoki krvi, id napajajo Evropo, oljčno vejico miru.
II koncu še pove list nekaj prav gorkih glasilom vojnih hujskačev in framasonßkfili hlapcev (Corriere della Sera, Secolo) in svetuje vojnemu gostobe-sednežu Gabrielu d'Annunzio, naj skuje sklepni psalm z naslovom „Blamaža prostozidhrstva.“
Kakor se vidi, so ohranili Italijanski radikalni-socialisti, ki so bili s prvega početka proti nastopu Italije, zdrav razum, ki računa z dejstvi, med tem, ko so drugi zatisnili oči in, ušesa in v slepem sovraštvu ]iroti papežu nimajo smisla za nič višjega, — „Das ist der Fluch der bösen Tat, dass sie fortzeugend Böses muss gebären.“
J£mo.
Kino je postal v modernem kulturnem življenju izredno važen faktor. Cerkev, država, občina, sploh vsi, katerijn leži narodna bodočnost in mladinska odgoja na srcu, bi morali posvetiti temu novodobnemu pojavu nhjvečjo skrb in pazljivost.
Leta 1890 je postavila firma Lumiere prvi kine-matograjsid aparat na trg. Skraja so ž njim razkazovali vsakovrstne prizore iz življenja, in iz narave. Leta 1900 pa sta brata Pathe postavila na trg tudi filme z dramatičnimi prizori in s celimi dramami. L.
Oh sin moj dragi — tebe isem imela,
Da bi k pomoči bil mi v stara leta;
Pa mora biti tako volja sveta,
Da smrt tam v vojski tebe ml je vzela.
•Jaz reva sama tukaj bom ostala,
Saj več na zemlji za me ni pomoči;
Ju vedno jaz v ljubezni žalujoči Bom rada tvoje sploh spomine brala . . .
Zdaj srečno, ti otroška mi zvestoba,
Le vživaj- tamkaj večne luči plamen!
Ker te slavil ne bode rezan kamen, -Le moj preblagi boš spomin do groba!
Kaj ljubka je „Na grobu prijatelja“;
Tam gor v nagrobni gredi — Mi rožic več cveti-Pod kojimi moj dragi - Prijatelj v Bogu spi . .’ . Na križ mu je prilepljen — V zaslugo časten znak, Katera oznanuje, — Da tukaj spi junak.
Ga narod bode pomnil — Opeval ga tako,
Da bode v grobu srečen — Spal mirno in sladko!
„Mati pri umirajočem detetu“, „'Svetovna vojska“, „Godci svetovnega plesa“, „IJunaški fant“, „Tolažba dekleta“, „Zadnjič smo skupaj prepevali“ izražajo v lepi obliki globoka srčna čutila pevčeva ’ ■>-bežen, do domovine, ljubezen do prijateljev in s N>; e s trpečimi.
To bodo naj naši pozdravi:
Da dom naš naj večno živi!.
V ljubezni žrtvujemo pravi Za njega tam dušo in kri!
1912 je bilo na svetu več kot 60.000 kinov. Za mednarodno izdelovanje filmov je vloženih do 2 milijardi mark. Leta 1912 so bili že trije veliki trusti in več manjših za izdelovanje filmov. Amerika proizvaja dve tretjini vseh filmov. Francoska firma Patlie je delala leta 1912 s kapitalom 37.5 milijonov frankov. Angleška je imela leta 1913 zaposlenih v kinematografski industriji 120.000 ljudi
Kino se strašno širi, V njega drvijo odrasli ljudje in mladina vsake starosti in vsakega, spola. V njem se je mogoče naučiti mnogo lepega in dobrega. Kino bi mogel postati šola vsega, kar je lepo, dobro in resnično. Na NemšKem poseča vsako leto 250 milijonov ljudi kino., Ako bi ise ta fajctor bavil s solidno odgojo in s pravo prosveto mas, koliko dobrega bi mogel narediti.
Toda žal* le majhen odstotek filmov je danes namenjen odgoji, pouku in zdravi zabavi. Kakor po gledališčih, tako se tudi' po kinih prikazujejo slike in prizori iz do dna pokvarjenega življenja, kajti filmske producente in kinske podjetnike vodi samo kapitalistično načelo: dobiček. Špekulirajo na okus širokih mas in na nizke instinkte. Za to se dan na dan predstavljajo samo senzacionalne drame, detektivska odkritja, prizori pornografskih romanov, zakonske nezvestobe, razporofee, prizori iz demimonda, zločini in nizke komedije, in vse to z najpikantnejšlmi naslovi, da se naenkrat spozna, kaj se prikazuje, da se mase razdražijo in se jim vzbudi različna radovednost, kakor n. pr. : žena brez srca, ob prepadu, go-spica-gospa, grešna ljubav, besnica, iz podivjanega sveta, kralj zločincev, ura ljubezni, propalica, plamen in senca, bela sužnja, Saiambo, zamena obleke pri kopanju, zakonska, nezvestoba, prizori z ulice v Nizzi, glasovita klet zločincev v Parizu, japonsko bodalo itd. itd., samo prizori zločinov in nemorale iz velikih mest.
Zato piše učenjak: „Prebivalstvo naših velikih mest je brezbožno in nemoralno, ne pozna ne vzdržnosti, ne bratskega sočutja, ne svetega navdušenja. To niso ljudje, ampak plazeči glad in žeja, utelešeno hrepenenje živcev in naslade. Kako je sploh mogoče, da morejo ljudje živeti tako brez vseh ciljev! Nimajo drugega cilja nego samo naslado in uživanje; vse duševno življenje jim je izginilo izpred oči in vsaka morala. Verujejo v kemijo, v jed in pijačo, v! bogastvo in mehaniko, v parne stroje in električne baterije, v turbine, v šivalne stroje in javno mnenje, v vse. samo ne v Boga.“
Mogoče da so te besede pretirane, kajti v vseh mestih se najdejo dobri in plemeniti ljudje, toda široki sloji istinito lahko služijo kot modeli za kinematografske prizore z napisom: iz globin življenja. Velikomestno nazivanje, zloba in nemorala, je tako silovito, da je lahkomiselne široke mase potegnilo z vrtincem v globoke blatne vode. Pri tem gre mnogo na rovaš kinov. Kinske slike kvarijo stokrat bolj nego čtivo in govorjenje.
Za to vidimo, kako so pokvarjeni široki krogi ljudstva, kako se pri mladeži pojavlja nizki instinkt, in kako se rušijo veliki zakoni kulture in morale. In seme za to pokvarjenost se prenaša iz mest v najoddaljenejše kraje 5)0 deželi.
Magideburški kraljevski konsistorij je iizjavil: „Danes je kino s svojim groznim, surovim in nemoralnim uplivom za naše ljudstvo nesreča, kajti izbral si je geslo: vse je dovoljeno, klar ugaja. Mladina pa trpi pri tem največjo škodo na duši in na telesu. ker tvori naj večje število krnskih obiskovalcev."
Dobro razumemo tudi državnonemiške škofe, ko pišejo v svojem skupnem pastirskem listu : „Grozno je, da se ta moderna, čudovita iznajdba izrablja na mnoge načine v pokra ro, da so ta gledališča postala šole za razuzdanost.“
A ne samo cerkveni krogi tožijo o destruktivnem delovanju kinov, ampak tudi posvetni krogi, in j ne morda samo takozvani klerikalci, ampak tudi možje liberalnih nazorov.. Tako piše E, Altenloh v svoji monografiji „K sociologiji kina“, z ozirom na njegov ! upliv osobito na moško mladež:
„Po življenju zločincev in apašev, teh neuslra-. šljivih junakov indijanskih dram, modelira mladež j svoje lastno življenje. Kino jih spravlja na pota, po i katerih hodijo njihovi vzori. Ravno v onih letih je I mladež najbolj sprejemljiva za take uplive. To so le-; ta, ko jih miče, da bi pobegnili iz očetove hiše in z-\ bežali k jati svojih nazorov ter da. bi v svobodnem zraku ž njimi počenjali enake pustolovščine,“
Sedanja vojska je izvali mnogo novih vprašanj. Ljudje se začeli resno misliti. Za to je treba tudi reforme pri kinu. Kino naj služi dobremu, lepemu m plemenitemu, ne pa zločinu, nasladi in nemorali. Cerkev in država in vsa človeška družba ima interes na tem, da se ljudje ne pokvarjajo in ne tlačijo šiloma v blato, ampak da se dvigajo in žive svetim ter blagim uzorom.
Nadzorovanje čez kine pristoja političnim oblastim. Ker to ni določeno postavnim, ampak naredbe-nim potom, je lahko doseči, da tulli cerkev, šola in seriozne organizacije dobijo pravico sonadzorovjanja. Na Dunaju so že ustanovljene enako sestavljene komisije.
Pri nas na Slovenskem Stajerju imamo kine, kolikor nam je znano:	dva v 'Mariboru, po eden v
Celju in v Trbovljah. Caveant consules!
Kralj F »r dinar d pri cesarju F ancu Jožefu.
Ko se je vračal bolgarski kralj Ferdinand iz ! našega glavnega stana, je dne Id. t. m. obiskal tudi j cesarja Franca Jožefa v Sohönbrtmhu.. Sprejem je 1 bil zelo prisrčen. Kralj Ferdinand je bil dne 14. t. j m. pri cesarju na obedu. Oba vladarja sta drug dru-I gega pozdravila s prisrčnimi napitnicami. Ferdinand j je Franc Jožefu podelil red sv. Cirila in Metoda. — Dne 15, t. m. se je kralj Ferdinand zopet odpeljal ’ proti Balkanu.
Sest?;uku obeh vladarjev pripisujejo veliko va-: žnost za oodoči vojaški, politični in gospodarski po-I ložaj na Balkanu. Ministrski predsednik Radoslavov,
I ki je spremljal kralja Ferdinanda, se je izrazil, da ; cesar naravnost izborno izgleda in kaže nekako mia-: i tleniško svežost.
Brland bo je vroil.
j Francoski ministrski predsednik Briand se je I dne 14. februarja v družbi z ministrom Bourgeoisem j vrnil v Pariz, Izjavil se je, da je zadovoljen z obis-j kom. Briandovo potovanje je imelo namen, da spravi i Italijane zopet v dobro voljo ter dia, jih navduši za ■ skupne četverosporazumove načrte. Briand ni obiskal s? o Rima, ampak tudi kralja in Kadorna na
trtnem uni»w |||r 1 n inaivi r«mmr --.n p* >vn~-nriVTi«
: fronti, kjer se je lahko prepričal, cm so Italijani 8* j vedno tam, kjer jih je našel in pustil Jofire, na nekaterih krajih celo bližje proti Italiji. Briand je bajt dosegel, da se bodo Italijani z več,o eueržijo 'udeleževali bojev za Valono in elelo pred Solunom. V Rimu so se tudi sporazumeli za to, da se bodo odslej, shajali v Parizu zastopniki četverosporazumovih držav in bodo enotno vodili vojsko na vseh bojiščih. — Salandra misli v kratkem Brianldu vrniti obisk.
Asquith 0 vojnem in fisian-cnem položaju«
V angleški spodnji zbornici je pbdal ministrski predsednik Asquith kratek pregled o vojaškem Ib denarnem položaju. Rekel je, da so zavezniki s svojim najnovejšim djelovanjem na zapadni fronti trdno obdržali, v svoji oblasti več kakor svoje. Minister j® nato omenil uspeh Angležev in Francozov v nemški afriški naselbini Kamerun,, Glede Mezopotamje je rekel, Ida se je položaj precej zboljšal. Upa, da se bosta združili obe armadni skupini ter da se bo vse, klar bi izgledalo kot kak resen angleški i poraiz, dalo j odstraniti, V zadnjih treh mescih je bilo najpomem-I bnejše to, da so postali odnošaji, kar se tiče koordi-I nacije, koncentracije in enotnosti v vodstvu in kon-I troli med zavezniki vedro bolj tesni. Vojni zaveznül-I ki svet, ki se je pred kbatkim vršil v Parizu, je pre-■ sojal vojni položaj iz političnega in strategičnega vb i dika. Vlada je iizvršila cenitev vseh pomožnih virov I Anglije, da Ji bo jasno, v koliki meri bo v stanu, v j bodočih mescih prispevati maksimum (višek) za sku-; pno stvar. Asquith je govoril nato o angleških odgo-j vernostih, pri čemur je povdarjal vloga angleškega. ! vojnega brodovja, ki opravlja na skoro neizmerno ve-j liki morski površini nemo, toda uspešno delo. Rekel ? je, da je odposlala Anglija desetkrat toliko čet na sedanja bojišča, kolikor jih je bilo izpočetka. In . končno je Še Asquith naznanil, da je edina pot, kako prenašati financielno breme, ta, da se naložijo obsežne doklade k davkom ter da se ne zmanjša ang-: leški kredit. Zakladni kancelar bo predložil v krat-i kem nove davčne predloge. Obremenitev bo velika, a ne večja, kakor se jo more prenašati.
Politične vesti.
Nemška narodna zveza in narodna avtonomija.
Po poročilu »Grazer Tagblalta« je dr Gross zopet poročal o svojih razgovorih z vlado. Zadnja izjava je na več straneh rodila nesporazumljenje rudi izpopolnitve deželne avtonomije. Sedaj L-avbajo, da je nesporazumljenje nastalo z to ker cenzura ni? j pustih, da bi se nemške zahteve o javile v vsej * resničnosti. Pravijo, da posebno prav gotovo ne mislijo na kako enostransko slovansko a lonomijo v jezikovno mešanih de-elah, ampak i se povsod
Izprati ne vemo si rane,
Katero ločitev stori,
Da v zadnji spomin naj ostane Vam pesmica krasne noči!
Da — Matija Belec je narodni pevec, nadarjen in navdušen! Le vrlo naprej! Naj vzcveti še mnogo lepodišečih rožic na vrtu Vaše poezije, dragi mi pevec li	Prof. dr. Ant. Medved.
Gospodarski pomen Nove
Srb j e.
Ozemlje, ki so va dobili Srbi po balkanskih vojnah v bukareškem miru, se označuje, pod skupnim imenom Nova Srbija, toda Srbi sami so imenovali to ozemlje Staro Srbijo in srbsko Macedonijo.
K Stari Srbih je spadal ves vilajet Kosovo, severni deli vilajeta Bitolj (okraj Kočevo) in Soluna (Veles, Bogumila in Negofin). Ime Stara Srbija ima pred vsem zgodovinski pomen kot spomin najzname-niteišega srbskega kralja Stefana Dušana iz XIV. stoletja, ki je to ozemlje pridružil Srbiji Prebivalstvo. Id šteje okrog 2,000.000 duš, se peča pretežno s poljedelstvom in živinorejo. Obrt in industrija sta le v mali meri zastopana v mestih. Najštevilnejše so us-njarije in krznarije, ki jih je v Prizrenu 30, v BUo-liu 27. v Stipu 30, v Prilepu 15 in tudi še v drugih krajih. V Bitolju in Kavadarju obstoje parni mlini in je tudi nekaj mlinov na bencinove stroje. Največkrat so pa žito melje v navadnih vodnih mlinih. Tudi oljnate preše so v deželi, toda le v Velesu in Stinu s strojnim obratom Največje industrijsko podjetje je žaga v Mitroviči, ki. razpolaga tudi z industrijsko železnico, dolgo 19-km.
' sled klimatičnih razmer in rodovitnosti bi to ožemi., lahko veliko več produciralo v kmetijstvu, če bi se - j bolj dvignilo. Od 3,800.000 ba je rodovitnih 1,151,481-ha, v resnici se pa obdeluje komaj polovica te ploske. Kljub primitivnemu načinu obdelovanja in popolnega nedostajao j a sistematičnega sadjerejstva je dežela zelo bogata žita, zlasti pa tobaka, sočivja in sadja in kljub pomanjkanju prometnih sredstev se še precej pridelkov izvaža, zlasti tudi živina in živalski produkti. Skupni izvoz je znašal v letu okrog 30 milijonov dinarjev. Kot glavni izvozni predmeti pridejo v poštev: žito v, vrednosti 1,500.000 dinarjev, sadje in sočivje (zlasti grozdje) 3,600.000 dinarjev, riž 650.000 dinarjev, tobak 6,000.000 dinarjev, opij in mak okrog 7,000.000 dinarjev, svilene surovine 3,000.000 dinarjev, kože, usnje, kožuhovina 2,500.000 dinarjev, volna 500,000 dinarjev, živali (zlasti ovce) 2,000.000 dina jev in različni drugi predmeti 1,500.000 dinarjev. Odjema,tka žita je največ Turčija, opij se izvaža v Malo ' ijo. Nemčijo in Ameriko, tobak v Nemčijo, v Avstro Ogrsko je šlo blago čez Srbijo po suhem, v ’ e d ' ge dežele čez Solun, s katerim veže deželo : Az, ka proga. Želetzni&ka mreža ima, le 387 km i dne.
Različne kmetijske kulture so razdeljene napo-, nežne ’ okraji ne, rečne doline in globine. Skoro ob v s d reki se dobijo posebni pridelki, ki jih pri dru-g rbh ni, ali pa le v prav mali meri., Skoraj v V; ;h krajih Nove Srbije se dobi koruza in tudi sadje je splošno razširjeno. Naj rodovitne j ši kraji so: o-zeml e okrog Skoplja, kjer prevladujeta mak in tobak Dobro zastopan je tukaj tudi lan in konoplja, a potem adie. Po gričih je mnogo vinogradov, ki dajejo izvrstno grozdje, vina se malo prideluje. Tudi o-krog Kumanova je mak glavni kmetijski pridelek, ki se 1	■’ ura radi opija, toda se tudi kot makovo se-
mi e. V letih 1905 in 1906 se je na trgu v Ku- 1
mahovom spečalo okrog 29.000 ok (1 oka je 1.28 kg) opija in 240.000 ok maka. Od žitnih vrst je zastopana znatno pšenica.. Znatno je tu tudi sočivno vrtnar^ stvn in sadi ere'a. Živinoreja, zlasti ovce, koze, tudi. prašiči, ki1 se jih radi Turkov ni smelo rediti, je dobro zastopana. Hribovje okrog mesta je,z gozdovi ob-rašlČeno. Ena naj rodovi tn e jših pokrajin Nove Srbije je 50 km dolgo in 20 km široko Ovčje polje s ploskve 14.000 kvadratnih kilometrov. Glavni pridelki so mak in pšenica, pa tudi ječmen in oves. Tudi vzreje >; ovce so vsled dolge in goste volne po celem Balkanu znamenite. Naj rodovih) e j ši kraj vsega ozemlja je okolica Kočan, kjer so na več hektarjev riževa polja razprostrta, ki dajejo imeniten riž.
Kot bogato sadja je imenovati Krivo Palanko* kj	r iste jo češplje in jabolka. Najslavnejši vinorod-
ni kr j jp okolica Tikveša in Rajaica, ki prideluje na le 4 ,000 meterskih stotov grozdja in po večini izvaža. Poleg tega se tu kultivira mak, janež, sezam in	iba.ž,. Kotlina okrog Gevgelija je središče svilo-
reje, pa tudi mak, sezam, tobak in bombaž se tukaj; prideluje. Vinogradi niso redki. Globina Bitolja jo prava'žitnica Macedonie, Glavni pridelki so pšenica in koruza, ki so prodajo v Solunu. V sosedstvu' krog Prilepa prednjači tobak in opij. Tu se letno izdeluj© 80,000 do 100.000 ok tobaka . ip 10.000 ok opija ter proda na trgu v Priletni. Veh ko ] tsenice in boruz© se prideluj© tudi okrog Tetova ter na 48 km dolgem in 14 km širokem Kosovem polju, ki je zlasti pšenic© bogato. Tudi pokrajina Metohliia-Prizren prideluje veliko koruze in žita.
Najrevnejša pokrajina Nove Srbiie, kjer se poljedelstvo skoro nič ne izvršuje, je bivši sandžak Novi bazar. Prebivalstvo se peča r živinorejo. Ovce-S) velike in lepe, rogata žina majhna in manj vredna .
poskrbelo za nemške deželane s posebnimi okraji. Nasproti temo pa bi se morale po Woifovem receptu odpraviti vse manjšinske šole za slovanske manjšine.
Nemški radikalci predlagajo. Na zborovanje nemško radikalne stranke je poslanec Wolf, kakor \ poroča »Zeit«, rekel, da so za bodočo preureditev Avstrije potrebne tri stvari: Nemški posredovalni in prometni jezik, nemška večina v državnem zbora in odprava manjšinskih šol.
Ministrski svet je zboroval dne 16. t. m. po-' poldne na Dunaju pod vodstvom ministrskega predsednika grofa Stürgbha.
Sv. Oče in Poljaki. »Osservatore Romano« priobčuje adreso, katero so poslali škofi Ruske Poljske sv. Očetu. Zahvaljuje se sv. Očetu za njegovo pomožno delo za Poljake in vnovič zatrjujejo svojo staro vdanot sv. stolici in zato i*na poljski narod tudi živo upanje na boljše čase. Dne 7. maja naj vsi Poljaki molijo za sv. Očeta.
Ogri za Poljake. Vodilni ogrski politiki so o poljskem vprašanju že večkrat podali Poljakom zelo naklonjene izjave. V zadnjih tednih so se v lej zadevi začela oglašati avtonomna zastopstva ogrskih komitatov. Doslej se je že trideset komi-tatov zelo naklonjeno izreklo o poljskem vprašanju. V teh izjavah se poudarja staro zgodovinsko bratstvo med Ogrsko in Poljsko. Poljska se slavi kot najtrdne še predzidie proti ruskim navale m.
Dr. Körber v Bosni. Skupni finančni minister dr. Körber bo pri svojem sedanjem obisku v Bosni ustanovil tudi gube maini svet, ki naj namesto deželnega zbora pomaga vladi.
Vojni minister za Dalmacijo, Dne 3. t m. je vojni minister baron Krobatin sprejel na Dunaju odposlanstvo iz Dalmacije: deželnozborskega predsednika dra. Ivčeviča, poslanca Biankinija in Duli-biča in župana zadrskega dra. Ziliotta. Odposlanstvo je vojnemu ministru izrazilo razne želje, ki so v zvezi s sedanjimi razmerami in potrebami naroda v Dalmaciji. Razgovor je nanesel tudi na vprašanje železniške zveze Dalmacije z monarhijo preko Hrvatske. Minister je z največjim zanimanjem poslušal izražene želje in je zatrdil, da nikakor ne dvomi, da se ta zveza oživotvori čim preje! Zadrski »Narodni List« pravi, d.t je bila ta avdijenea narodnih predstaviteljev Dalmacije pri vojnem ministru Krobatinu jako zanimiva, ter da je napravila da vse člane najboljši vtisk. Če sedaj ravno vojni minister zatrjuje, da ne dvomi na tem, da se ta železniškazveza eresniči čim prej, si moramo že misliti, da so ravno sedanji dogodki, ki jih prebija država, šele prav dokazali, kako potrebna je ta zveza najjužneje pokrajine v toli važni in eksponirani poziciji ,sa državo samo in nje varnost v težkih časih, kakršni so sedanji. Tu se v resnici interes naroda popolnoma pokriva z interesom države.
.Razpuščena Italijanska društva. Tirolsko namestništvo *je razpustil© sledeča italijanska društva na Tirolskem: Biblioteca popolo italiana, 'Società italiana di beneficenza, Circolo Alessandro Manzoni, Circolo Minerva in Club ciclistico Alto Brenta, s sedežem v južno-tirolskem mestu Borgo. Sedež vseh štirih prvoime,nevarnih .razpuščenih društev se je nahajal v Inomostu,
Nov denar. Novci kronske veljave, ki so doslej imeli cesarskega orla, bodo odslej nosili novi mali avstriiski grb, ogrski novci pa novi ogrski grb.
Krone in marke. Pri plačilih v Nemčijo velja 100 mark = 145 kron, v Švico pa 100 frankov •= 150 kron.
Vrednost našega denaija se je, odkar je bil nemški finančni minister na Dunaju, glede inozemstva nekoliko dvignila. Kurz, ki ga ima denar, se zrcali najbolje v lem, koliko blaga je za naš denar dobiti v inozemstvu. Če bi mogli iz naše države mnogo izvažati v inozemstvo, iz inozemstva pa bi uvažali le malo, bi se kurz denarja seveda izdatno izboljšal. Ker pa to z la j ni mogoče, sta avstrijska in ogrska vlada segli po drugem sredstvu, da omejita odtok našega denarja v inozemstvo. Prepovedali sta uvoz in izvoz luksus-blaga. Pri nas, kjer imamo skrbi za vsakdanje, najnavadnejše potreb ščine, za kruh in meso, mast in fižol, podplate in suknje, je ta prepoved glede luksus blaga vzbudila nekoliko začudenja. To je naravno, saj si pri nas le maloklo more predstaviti, koliko bogastva je v dragih deželah. To bogastvo se spozna iz tega, kako luksus-blago je vlada zd8j prepovedala uva žati, da bi naš denar preveč ne trpel. Prepovedano je uvažati : oštrige, morske rake, konjak, likerje.
peneča vina, kavijar, čipkarske zavese, čipke, pol svilene in čistosvilene tkanine, svilene trake, umetne cvetlice, peresa za ženske klobuke, kožuhovino, izdelke iz morske pene in jantarja, is bisernika, iz slonove kosti, iz srebra in iz zlata, granate, drage kamne, fonografe, gramofone, klavirje, harmonije, zlate ure, parfumerije in kozmetična sredstva, in končno francoski šampanjec.
Wilson zopet kandidira. Iz Vašingtona se poroča, da je Wilson sprejel kandidaturo za zopetno izvolitev za predsednika Združenih držav Severne Amerike.
Italijansko bojišče.
Cadorna in njegov prosluli vremenih je Italijane že hudo ozlovoljil. Nezadovoljnost se širi ne samo med ljudstvom, ampak tudi med višje kroge. Posebno pa so se Italijani raztogotili, ko se je izvedelo, da Cadorna pripravlja drugo obramjbno črto v Benečiji za slučaj, če bi prve ob Soči ne mogel več držati v-S’ted avstrijske ofenzive. Nezadovoljnosti v Italiji tudi odgovarja nezadovoljnost zaveznikov v četverospo-razumu z Italijo. Cadorni se očita, da ob Soči ničesar ne doseže in je še celo pri vsakem poizkusu izdatno in občutno tepen, privoliti pa tudi noče, da bi se poslalo več italijanskih čet pred Solun in v Albanijo. Radi tega je prišel Bri an d v Rim, da bi poučil Italijane, kaj je njih dolžnost. Naši pa lahko zazna-muiejo marsikateri uspeh ne samo v odporu, ampak celo tudi v napredovanju. Nagim hrabrim bojevnikom ob Soči so se zoplet pridružili naši podvzetni zrakoplovci, ki so z velikim uspehom metali bombe na italijanska mesta. Italijani so odgovorili s poletom N talijanskoga zrakoplova na Polo, ki pa se je ponesrečil. Na fronti ni posebnih novic. Pri Rombonu, pri Tolminu, pred Dorico in pri Sv. Mihaelu smo odbili vse sovražne napade.
Drzen zračni napad na italijanska mesta.
Milan po 68 letih zopet napaden.
Izvanreden čin v sedanji vojski je drzni polet naših zrakoplovov v Gornjo Italijo. Dne 14. febr. dopoldne in zvečer so naša letala metala bombe na mesta Milan, Monza, Brescia, Schio, Bergamo, kakor tudi na obmorski mesti Ravena in Rimini, in na For-li, južnoizhodno od Bologne. Kot svoj glavni cilj so si izbrali Milan, kjer so drzni letalci cele pol ure krožili nad mestom in neprestano metali bombe, Milan je namreč velevažno križišče, osrčje gibanja italijanske armade v Gornji Italiji in zato so ga posebno vzeli na piko. Naši zrakoplovci so imeli srečno roko in njih bombe so dobro zadele. Uničenih je veliko število tovarn in velikih hiš vjbližini kolodvora. Ubitih in ranjenih je veliko število oseb. Natančnih številk seveda ne bomo dobili, ker skušajo Lahi ves napad opisati kot bolj malenkosten. Tako so si avstrijski vojaki po 68 letih, odkar je oče Raidecky stal pred Milanom, dne 14. februarja t. 1. to mesto prvo-krat zopet izbrali kot cilj za svoj napad.
V	Milanu so ob nenadnem napadu naenkrat odpovedali zvonci in vse odporne naprave zoper zrako-plovski napad in s tem se Lahi izgovarjajo, da niso mogli organizirati ojđp'or proti zrakbplovcem, Da pa ta izgovor ne drži, se že spozna iz poročila, da so Lahi pridno streljali v zrak proti našim zrakoplov-oem. Toda naši peustraJšeni zrakoplovci, — bilo jih je tl — so kljub sovražnemu ognju pol ure vstrajali nad mestom in so tudi isovražne zrakoplove, ki so skušali naše napasti, krepki) zapodili v beg.
Zračni napad na Raveno.
Tz Lugana se dne 14. febr. poroča:
AVstrijski zrakoplovci so včeraj, dne 13. febr.. metali bombe na Codigoro v pokrajini Ravena in na mesto Raveno Samo, pri čemur je bilo glasom uradnih podatkov ubitih 1'5 oseb, med temi nekaj žensk in otrok, več oseh je pa bilo ranjenih.
V	Raveni je bila poškodovana tamošnja bazilika, katero je zgradil v VI. stoletju cesar Teodorik. ter deloma poškodovan tudi preddvor bazilike, ki je bil zgrajen v poznejši dobi.
Seveda se nad tem zgraža italijansko časopis-'e. ki pa nič ne omenja, da so italijanske granate razdejale naša svetišča Sv. Višanje, Sv. Goro, stolnico v Gorici ter še več drugih cerkva.
Bombe na Rimini.
Iz Lugana se dne 16, febr. poroča: ; i 15. t.
m., zjutraj ob 4. uri, so vrgla avstrijska pomorska letala nekaj bomb na mesto Rimini, Vsled učinkujočega ognja obrambnih topov so takoj zopet odpluli v
smeri proti severo-izhodu. Povzročena škoda je malenkostni. Ranjeni sta bili pri tem dve nevojaški o-sebi.
Pogreb žrtev v Milann.
Dne 16, februarja se je vršil v Milanu pogreb 13 oseb, ki so bile žrtve napada avstrijskih zrako-plovcev. Pogreba se je udeležilo okrog 200.000 oseb. Na grobove je bilo položenih čez 100 vencev. Nagrobnih govorov ni bilo nobenih.
Boji v kotu med Koroško, Goriško in Italijo.
Zadnji čas ,se vršijo v kotu, kjer mejijo Goriška, Koroška in Italija, srditi boji. Posebno se Italijani trudijo, da bi dobili nazaj izgubljeno postojanko pri Bovcu v ozemlju Rombona, a se jim dosedaj še to ni posrečilo. Boji so za vznožne rombonske postojanke tako srditi, da je na ozemlju pred našimi novimi postojankami obležalo na stotine mrtvih Italijanov.
Severno od Rombona je italijanska artilerija obstreljevala nage pozicije na obeh straneh Zajezers-ke in Jezerske doline zapadno od Rablja in našo bojno črto med dolino Bela in goro Viš, ki je na koroš-< ko-italijanski meji.
Boji ob koroški fronti.
Sovražna artilerija obstreljuje naše postojanke na obeh straneh Zhjezerske in Jezerske doline na koroški tronfi. Istotako grmijo italijanski topovi na fronto med Belo in Višarjami, Ta prostor sicer ni velik, ali važen je, ker veže Dravsko dolino, oziroma Beljaško kotlino, z italijanskem prostorom* za pohod iz Gemo n e. Skozi ta prostor votli le malo komunikacij, ki so pa zavarovane n;e enkrat, ampak večkrat z zapornimi utrdbami. Tudi v vsakem drugem oziru je ta prostor kar najbolje utrjen Poskus, prebiti to-ie fronto, bi bi) za Italijane gotovo tako drag, kakor že pri Gorici, kajti prostor ne dopušča, d& bi se mogle tukaj razviti močnejše sile, Mogoče pa je obstreljevanje teh naših postojank le bolj demonstrativnega značaja.
Zakaj je bil Briand v Rimu?
Kodamjski list ..Extrabladet“ piše o Briando-vem obisku v Rimu:
Ko je izbruhnila leta 1914 sedanja svetovna vojska, je bila Italija član trozveze, in ko je po dolgem cincanju napovedala Avstriji vojsko, je bilo to tako jasno prelomljenje zvestobe, postave, poštenosti in vesti, da ga še svet ni doživel". Početje hinajvskih Italijanov je izzvalo povsod, kjer spoštujejo moralo, in imajo kaj smisla za poštenost, nemalo začudenje in ogorčenje. Ako se presoja potovanje Briandovo v Rim in se upoštevajo pri tem zgodovinski dogodki in razvoj od leta 1890, ne bomo presenečeni, kar se dandanes po svetu godi. Za Italijo je bila vojska še večji fiasko kot za kako drugo državo. Cele mesce se je borila italijanska armada krvavo in brezuspešno,' In končno je še prišel francoski ministrski predsednik Briand v Rim, da je italijanskim gospođom povedal, da tako ne gre dalje. To je bil pravi namen Briandove misije y Rimu. Avstrija in njene zaveznice stojijo v sedanji vojski pred celim svetom kakor zmagovalci na vseh frontah ter dosezajo zmago za zmago. In na te naše zmage odgovarjajo četverošpo-razumovci pri takih obiskih, kot je bil Briandov v Rimu, z napitnicami in pojedinami. Igra kakor na pustni torek!
Ministrski svet u Rimu.
Italijanski ministrski svet dne 15. t. m. je trajal štiri ure. Navzoči so bili vsi ministri. S al an dr a, Sonnino, Daneo in Zupelli so poročali o' pogajanjih in sklepanjih s francoskimi ministri. Sonnino je poročal obširno 0 ujedinjenju glede vojne akcije, kakor tudi o sklepih glede gospodarskih vprašanj in konference četverosporaizumovih držav v Parizu. Ta konferenca se bo vršila najbrže v tekočem mescu.
Kako je v Italiji?
Da je italijansko prebivalstvo spoznalo žalosten položaj, v katerem se nahajja država, so pripomogli v obilni meri vojaški dopusti o božičnih praznikih in Novem letu, Ti vojaki so izjavljali soglasno, da je avstrijska fronta neomajna. Razpoloženje pa je najobupnejše med kmečkim ljudstvom in ko so odhajali vojaki iz Romanije in Emilije zopet na fronto, so morale oblasti poklicati čete na pomoč, da ni prišlo do uporov in demonstracij proti vojni. Zlasti se obrača jeza italijanskega ljudstva proti Angliji, ki je baje zahtevala Sicilijo v zastavo za svoje predujme. Prijatelji vojne so po večini taki ljudje, ki sami ne gredo na bojišče, delajo pa imenitne kupčije in velike dobičke. Taki ljudje, republikanci in prijatelji
Francije, hočejo tudi napoved vojne Nemčiji. — Nasproti takemu razpoloženju je italijansko jjninisfrstvo v velikih skrbeh, zato pa zboruje dan na dan, ne ve pa, kaj naj bi se sklenilo, da M se obdržal kabinet, in bi se položaj obrnil na bolje.
Rusko bojišče.
Z ruske fronte se poroča o velikih sneženih za-metih, Radi tega tudi z bojišč na tej fronti ni kjakih posebnih novic. Pri Tarnopolu smo pred nekaj dnevi iztrgali Rusom postojanko, ki so jo mimogrede zasedli. V zračnem boju je blizu teh postojank naš zra-koplovec sestrelil ruskega, V Besarabiji, Voliniji in pri Dvinsku se Baje Rusi pripravljajo na nove napade. Posebna pozornost se obrača sedaj tudi na rumu usko mejo.
V izhodni Galiciji.
Iz onih krajev izhodne Galicije, ki jih imajo še Rusi zasedene, porot, jo: Pokrajina med rekama Se-ret in Strypb je popolnoma opustošena. Prebivalstvo je zbežalo. Izhodna pokrajina ob Seretu ni toliko trpela. Od mest je Husiatin skoraj popolnoma uničen, in Trembovla do polovice pogorela, Med jesenskimi boji je posebno trpelo mesto Czortov. Prebivalstvo iz Husiatina je zbežalo v zapadni smeri, iz Trombo vie je zbežal le majhen del prebivalstva. Mesto Tarno-pol, kjer uraduje ruski gubernator, je popolnoma nepoškodovano.
Napetost med Švedsko, Anglijo in Rusijo.
Peitrograjski listi pišejo: Švedska vlada zadržuje prevoz blaga skozi Švedsko v Rusijo in sicer tudi takega, ki ni. vojno gradivo. Švedska vlada nadzoruje v najostrejši obliki zoper Anglijo in njene za^-vezniške države izdano prepoved prevažanja blaga skozi Švedsko. Tozajdevni ruski diplomatični ugovori so bili brezuspešni.
Razširjena vojaška obveznosti v Rusiji.
Iz Petrograda se poroča: Ruska državna duma se bavi s predlogom ruske vlade, da se začasno razširi za dve leti v: Aka obveznost v Rusiji.
Francosko bojišče.
Zadnji čas je na francoskem bojišču na obeh straneh bil živahen artilerijski ogenj. Dne 15. lebr. pa je nastopil razmeroma mir. Nemško uradno poročilo pravi, da je tega krivo skrajno slabo vreme, — dež in sneg.
Belfort na pol v razvalinah.
Švicarski listi poročajo, da je došlo iz francoskega mesta Bellona veliko število beguncev v Svico. Begunci pravijo, ,.a. so povzročili nemški topovi grozna opustošenja. Celo vrsto mestnih ulic je nemška težka artilerija Lado poškodovala. Do tal porušenih je Čez 50 hiš. Si ilo mrtvih in ranjenih še ni določeno. Vse premožnejše osebe se že zapustile mesto Belfort.
Novi vpoklici v Angliji.
Iz Londona še dne 14. februarja poroča: 'Angleška kraljeva odredba določa vpoklic vseh neoženje-nih pod orožje.
Na boljše vreme čakajo.
Rimski donisnik lista „Daily Telegraph“ poroča o uspehih* Briandovih posvetovanj, da v bodoče nikaka sila entente ne bo mogla poljubno storiti ni-kakega korak t, marveč vsi napadi se morajo izvršiti skunno. Centralni generalni štab se snide prihodnji teden v Parizu Rimski vojaški krogi so prepričani, da se sovražnik ne ho mogel ustavljati' ofenzivi entente. Čakajo mo ugodnejšega vremena. A pred mescem majem n a .brž« ne bo nikakih znatnejših dogodkov.
Naše čete stojijo pred Dračem., Reka Arzen, ki se severno od Drača izliva v Jadransko morje, je že prekoračena. Zasedli smo mestece Juha severno od
Drača,	-im ukusi Sasüdsfwsss® te
kar se tiče ' podrobnosti glede na dtpgodke v Albaniji, uradna poročila pravico samo:. „Nič novega.“ To je znamenje, da se pripravljajo odločilna podvzet-ja. O Valoni pa sploh ni nobenih poročil. , ««r
Elbasau in Fieri.
Po listih so že celo letošnjo zimo krožile vesti, da so Bolgari zasedli Elbap&ui. |Tia poročila so bila prenagljena. Zakaj, šele dne 12. febr. se iz Sofije u-radno poroča, da so Bolgari zasedli Elbasan. Prebi valstvo je bolgarske čete pozdravilo kot svoje .osvoboditelje. Drugi bolgarski oddelek, ki prodira južno od Elbasana. je, kakor poroča angleško Reutterjevo (uradno) poročilo, zasedel mestece Fieri (25 km sev, od Valone) in prodira dalje.
Albanci hočejoproti ttalijanoni
„(Kölnische Zeitung“ poroča, da so se po bojih pri Tirani katoliški • Albanci v velikih gručah oglasili pri avstrijskem poveljniku in so ga prosili, naj se jih pošlje v boj zoper Italijane.
Pred Solunom.
Berolinski listi poročajo:
Petrograjski listi objavljajo razgovor nekega dopisnika z odličnim fralncoskim generalom v Solunu. Ta general trdi, da je Solun postal naravnost gran-dijozna trdnjava, ki je tudi v modernem smislu skoraj nezavzetna. Sovražnik gradi venne utrdbe v Srbiji, da se zavaruje proti vsaki reakciji!, S posebno skrbnostjo se pripravlja sovražnik na ofenzivo proti Solunu, ker dobro ,ve, da je solunsko vprašanje v odlični meri vprašanje ugleda. Veliko ulogo pri napadu na Solun bodo brezdvcmno igrali nemški 42 cm topovi, računati ie celo z možnostjo, da bo sovražnik poskušal s srbske meje obstreljevati enteintino vojno brodovje pred Solunom. Getverozveza da j,e na taka presenečenja pripravljena. Kdaj da se bo napad pričel, pa se še ne da reči. Nemški ugled in življenjski interes Bolg’ayije zahtevata, "da se vse poskusi, pregnati entente iz Soluna*
JJournal de Geneve“ poroča iz Soluna, da bo preteklo najmanj še mesec dni, predno se pričnejo odigravati v Macello n rji odločilni dogodki.
Nekatere vesti pravijo, da namerava četver o-sporazum zasesti grški pristanišči Patras in Volo.
Začetek bojev pri Solunu.
Pariški list „Journal de Debats“ priobčuje m-nenje vojaških krogov o pričetku ofenzive proti So lunu. Iz živahnega delovanja Nemcev pri Bitolju se sklepa, da bo pričetek bojev med 15, in 21. februarjem. — Istočasno naznanja list „Corriere della Sera“, da imajo naši pri Solunu sedaj zbranih čez
300.000	mož. '
120.000	Srhov za Solun.
Iz Milana se dne 14, febr. poroča: Vse srbske čete so spravili iz Albanije na grški otok Krf, kjer je sedaj zbranih 120 000 srbskih vojakov, katere bfn do spravili pred Solun. Po drugih poročilih pa jih bodo spravili v Bizerto v Tunisu.
Creila.
Četvero, p ■ azum bi rad vsaic dan več zasedel grške posest nasprotno pa daje Grkom vsak dan manj živil. Tako odgovarja četverosporaizumovemu gladu po grški zemlji erški glad po kruhu. Razpoloženje v Grčiji se je vsled tega tako izpremenilo, da se prejšnja „idobrohotnla nevtralnost“ očitno pretvarja v nasprotstvo proti četverosporazuma, ker si je o-besil na vrat — pomoč Italije. Vsled dejstva, da se tudi poslanci iz Epira — tega jabolka nasprotstva med Grško in Italijo — udeleže razprav zbornice, se pričakujejo velike manifestacije v gornjem smislu. Gršc Id listi protest'rajo ostro proti izkrcanju Italijanov na Krfu, Razpoloženje v Grški se kaže v dejstvu, da gospodar položaja ni danes ultra-nevtralni ministrski predsednik Skuludis, marveč bivši ministrski predsedni'- Gu aro ki je strmoglavil Venizelosa in s tem upliv entente. Grška ne misli na razoroženje, ker hoče rabiti svojo vojsko!
20.000 Italijanov na Krtu.
Iz Aten se poroča, da se je dne 17 februarja, izkrcalo na Krfu 4000 italijanskih orožnikov. Italija, še bo poslala 20.000 vojakov na ta otok.
Srbija.
Srbski oddelki iz Elbasana in Tirane v Santi Quaranti.
Srbski oddelki, ki so operirali v okolici Elba-sana in Tirane, so prekoračili grško mejo v Epiru* in se podali v Santi Quaranta, odkoder so bili prepeljani na Krf.
Kje je kralj Peter?
Listi poročajo iz Aten, da se je kralj Peter a® nastanil v vili Ahilejon na Krfu, kier da hoče ostali do konca vojne. Druga poročila pravijo, da se* nahaja srbski kralj še vedno na otoku Evboji.
Rumuniia.
Rumunska vstraja v svojem neodločnem cincanju in se zvija, iter nikakor noče še s svojimi kartami na mizo, marveč se suče in manevrira tako, da si drži vrata odprta — na obe strani. -Te znakje previdnosti je impl na sebi tudi govor romunskega ministra za zunanje stvari Porumbara v parlamentu, kjer je sioer priznaval pravico 'do interpelacij v v-prašlamjih zunanje politike, ali se jo ob enem obrnil do opozicije s prošnjo, naj s „takimi interpelacijom:! ne moti miru in rezerve, ki jo potrebuje vlada, da bedi nad {velikimi interesi, ki so jej poverjeni!“
Rumunska stoji v „rezervi.“ Ali. z 'drugo besedo: čaJtb trenutka, ko jej bo jadrno, skozi katera vrata se zasuče. Napram tej rezervi je umestna s strani centralnih vlasti le ena taktika: da tudi oni bedite! In to je potrebno tem bolj, ker tudi na Bolgarskem nič preveč ne 'zaupajo rumunski „rezeryi.“ Sofijski ...Dnevnik“ imenuje rumunsko politiko, ki odlaša svoje sklepe do odločitve usode Soluna, politik©' nemožnosti, Rumunska naj pomusii, pravi ta list, d» nje sklep ne bo imel tedaj nobene važnosti več. Pozor torej tudi napram „rezervi“!
Ministrski predsednik B rati an u se je baje ž® zapletel v četvierosporazumove mreže, dasiravno so ga Avstriji prijazni konservativci odločno odvračal! od tega. Nekateri listi poročajo, 'da, je Rumunija svojo meje proti Avstriji in Bolgariji močno zavarovala. Dan za dnevom se tudi poroča o novih vpoklicih romunskih rezervistov. Celo iz tujine morajo Rumunci v domovino pod orožje.
{ Kam se obrne Rumnnija?
Iz Bukarešte poročajo: „Ziuva“ piše: Period®: kolebanja rumunske politike se nagiba koncu. Odbil® je odločilna ura, kajti ena izmed vojujočih se velesi zahteva* točna pojasnila o politiki Rumunije.
Vpoklici v Rumimi ji.
Rumunska vlada je odredila, da se morajo vsi Rumunci letnika 1898, ki stanujejo V drugih deželahs vrniti domov in se podvreči prebiranju. Tudi rezervisti, ki se mudijo v tujini, morajo takoj domov.
Hnjskarije na rumnnskih vseučiliščih.
Iz Bukarešte se dne 14. febr, poroča: Tukajšnje dijaštvo je včeraj, dne 13. febr., sklenilo splošno stavko, da pokaže svoje prijateljstvo do dijaštva ms Jašu, ki je dalo povod tamošnjiemu senatu, da je učna oblast zaprla vseučilišče v Jašu, Odposlanstvo bukareštanskih visokošolcev se je podalo včeraj, 13. febr., k učnemu ministru Duci, da ugovarja zoper postopanje rektorja vseučilišča v Jašu ter da zahteva, da se vseučilišče v Jašu zopet otvori. Naučni minister je odgovoril odposlanstvu dijaštva, da nima nobenega upliva na sklepe senafa vseučilišča v Jašu, Dijaštvo bukareštanske medicinske fakultete se. še ni pridružilo stavkujočim dijakom. Danes, dne 14. febr., ima zborovanje, na katerem bo sklepalo o tem vprašanju.
Dijaštvo bi rado nahujskalo rumunsko javu© mnenje zoper Avstrijo.
Turška bojišča.
Na Kavkazu Rusi. ne morejo- proti Erzerunra dalje naprej, ker je turški odpor presilen. Po gorah' je zapadel izredno debel sneg. Turška poročila pra* vijo, da ponekod celo dva do tri metre. Turki so v zadnjem tednu ujeli 5000 Rusov. — V Mezopotamiji so Angleži v bitki pri Batihi, zahodno od Kome, M leži, kjer se stekata Evfrat in Tigris, izgubili 2000 mož in 3000 živali. — Cetveroisporazum se nadeja, da se bo kmalu izvršil napad Nemcev in Turkov na.
Sueški prekop. Angležem ob Suezu so baje še tudi prišle japonske ladje in zrakoplovi na pomoč. — V Dardanelah so dne 13. februarja sovražne ladje obstreljevale turške postojanke pri Teke Burnu in pri pri Sedil Bahru, a brez uspeha.
Novotarije v Turčiji
Turška zbornica se bavi z izpremembo ustave. Izprememba se tide pravice vladarja, razpustiti zbornico in ustavo tolmačiti. Vladarjeve pravice se močno razširijo.
Turška vlada je predložila zbornici zakonski načrt, ki razlširjia brambno dolžnost do 50. leta. 0-prostitev s plačilom takse se omeji.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Vid na Pianini je dobii č. g Jernej Vurkelc, župnik v Dobjem, župnijo Goto vije pa č. g. Robert Vaclavik, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim. — Razpisane so župnije: Sv. Magdalena v Mai boru, Fram, Ponikva ob juž. žel,, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Sv. Jederta nad Laškim in Dobje pri Planini.
Cerkvene vesti iz Korcške škofije. Za 1. deka nijskega svetovalca pliberške dekanije je izvoljen vlč. g. Matej R i e p 1, župnik pri D. M. na jezeru, za 2. svetovalca vlč, g. Jožef V i n t a r, župnik v Šmihelu nad Pliberkom, — Župnijski izpiti se bodo letos vršik majoika.
Kapucini v vojski. Pogostoma se sliši, da duhovščina ne stori dovolj za vojsko, dočirn prinašajo drugi stanovi ogromne žrtve. Toda tako govoričijo le samo nerazsodni ljudje, ki nimajo nobenega upogle-da, ali pa zlobni ljudje, ki sami nič ne store za vojsko, ki bi pa radi zvalili pozorno,st na druge. Vsak resnicoljubni človek mora priznati uspešno in požrtvovalno delovanje naših vojnih kuratov, bodisi svetnih ali samostanskih. Že marsikateri je padel junaške smrti ali pa si je nakopal težko bolezen. Za z-gled danes navedemo; kapucinski red v Nemčiji, kije poslal 248 članov na bojišče, in sicer je poslala bavarska kapucinska provinca 150 in porensko-vestfal-ska 98 Članov. Padlo je doseda.j 7 klerikov in 3 bratje, 'enega brata se pa pogreša. 40 članov nemškega kapucinskega reda je že bJo dosedaj odlikovanih. Iz pononsko-veštEalske province je padel 1 klerik in 1 brat, vojaško odlikovanje pa jih je dobilo 18.
Sv. Oče za srbske begunce. Po poročilih iz Rima je podaril papež 5000 lir za revne srbske begunce. Svota je bila izročena srbskemu zastopniku pri sv. Stolici.
Ponesrečil je dne 16. februarja bivši minister grof Wdsersheitn. Podrl ga je nek izvošček. Zdravniki so dognali, da je počena črepinja. Poškodba je nevarna.
Iz srednješolske službe. Profesor na mariborskem moškem učiteljišču Matija Pirc in vadniški u-Čiteli na tem zavodu Friderik Šijanec sta pomaknjena v Vili. činovni razred.
Nov odvetnik, ivc odvetnik se je nastanil v Celju vpokojent sodni svetnik Ivan Erbartič, bivš predstojnik reliskega okraju ga sodišča.
Letos predčasni zrelostni izpiti. Naučno mini strstvo narmra a odrediti da se bodo vršili letos zrelostni izpiti na srednjih šolah mnogo poprej, kakor druga leta in sicer že mesca maja, deloma morda še celo koncem me-ca aprila. Ker je pri čakova i. da bodo vsi za vojaško službo za sposobne spoznani srednjetotoi zadnj h dveh najvišjib razredov bržčas vpoklicani letos spe mlaci pod orožje bi bilo na ta način srednješolcem brez posebnega vlaganja prošenj omogočeno dobiti pravico enoletnih proštov, ljcev m s tem tudi pravico, da postanejo čas)n ki.
Iz učiteljske službe. Na šestraz ednici v Voj niku itale* ( A p toimi razred), na štirirazrednici v Oran i ah (2. plačilni razred) in na trirazrednici v Tekarjih so razpisana nrnsta učiteljic. Prošnje do 1 marca
Imenovanja v & pešpolku. Major Erih pl. Kl'm acner je ime lOV.tn z « polkovnika; stotnik Erih pl. Bä-ke je imenovan za majorja; pnročnki Rud od März, Viki r Stefa tides in Jožef Valenčič so imenovani za op: točmke; praporščak Jožef Satttor je imenovi za poročn ka.
Cesar je odlikoval računskega podčastnika K. Blatnik od Sv. Jurta ob T boru za s osebno vestno izpolnjevanje sl žbe id sovražnikom iz srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabresine kolajne. Irm novani je Ml začetkom vojske odlikovan s sr» Orno kolajno 2. t ste,
44- do 511etni zdr; niki za čruovojniško službo.
Na podlagi razširjene . tovojniške dolžnosti lahko
v Avstriji po potrebi vpokličejo v letih 1872 do 1865 rojene zdravnike, in sicer najprvo za službo v zaledju, za službo v armadi na bojišču pa šele tedaj, če bi primanjkalo mlajših, za frontno službo sposobnih zdravnikov. (Strefflerjev »Militärblatt«).
Novi odznaki za avstrijsko armado. Listi poročajo iz Dunaja, da bodo uvedeni |po vojni v celi armadi znane svetlosive uniforme in novi odznaki. Odpravljene bodo zvezde, mesto njih bodo posamezni vojaški čini označeni z našitki na ovratnikih in sponami na naramnicah ter gumbi. Odpravljene bodo še menda tudi polkovne barve (egalizacije) ter nadomeščene s številkami na naramnicah.
Preskrba invalidov. S cesarsko nared oo, izdan > j 29. avgusta 1. 1915, je bila pooblaščena vlada, da ! ukrene potrebno, da se v sedanji vojni poškodova ni m vojaškim osebam, vštevši one osebe, ki so bile pritegnjene za osebne vojne dajatve, s primernimi sredstvi in z vežbanjem zopet preskrbi zaslužek. Ministrska naredba, izdana 6. septembra 1915 je ukrenila primerne ukrepe glede ranjenih ali ohromelih udeležnikov vojne. Dne 15. februarja v državnem zakoniku in v »Wiener Zeitung« objavlje na ministrska odredba razširja uporabo omenjene naredbe tudi na vojaške osebe, ki se jim je zaradi obolenja zmanjšala pridobitna zmožnost. Vojaška uprava in vojno ministrstvo sta že ukrenila za to potrebne odredbe.
Častniki-invalidi za intendančno službo. Vojno ministrstvo namerava uporabiti častnike-invalide, ki so nesposobni opravljati službo na fronti ter tud nesposobni opravljati službo voditeljev, za inten-dančno službo v ramih pisarnah vojaške uprave in intendanture. Tozadevne prošnje se mow jo nasloviti službenim potom na vojno ministrstvo do do 29. februarja t. L
Častniške plače po vojni. Ogrski listi poročajo, da bodo po vojni zvišali plače častnikom za 20 odstotkov. Dotlej pa ostanejo v veljavi plače, ki so bile določene ob pričetku mobilizacije.
Omejitev oprostitev od službe z orožjem. C kr. korespondenčni urad javlja: Ministrstvo za deželno hrambo je poslalo vsem namestništvom in dežel nim vladam odlok, ki izvaja: Dolga doba vojske in zato potrebna pritegnitev vsega za vojsko sposobnega človeškega materiala v službo z orožjem od ločno zahteva najširšo omejite/ dozdaj odrejenih j oprostitev od vojaške službe. Ministrstvo za deželno hrambo zato cdreja, da se morajo takoj dozdaj oproščeni občinski načelniki in drugi član-občinskih načelstev, ki so bili oproščeni dozdaj, takoj podvreči naknadnemu prebiranju in da se morajo po izvidu pritegniti črnovojniški službi z orožjem. Od čraovojniške službe se smejo oprostiti le tisti občinski preJstoj liki, ki so vodili dozdaj izključno sami občinske posle in ki jih pole : tega ne nore zastopati kak drug sposoben vojaščini nepod ržen član občinskega sveta za doto vojske. Na isti način se mora prebrati tudi pisai-niško pomožno osobje političnih okrajnih oblasti.
Naseljevanje beguncev v Gradcu prepovedano. Vladni komisar za Gradec je sporazumno z deželno vlado odredil, da je odslej naprej prepovedano beguncem, se naseliti v Gradcu. Brez dovoljenja graškega vladnega komisarja se v bodoče ne bo smd naseliti v Gradcu nobeden begunec.
* Istrski beg mici se vračajo na svoje domove. Ministrstvo je dovolilo 30.000 beguncem iz Istre, da se smejo zopet vrniti v svojo domovino.
Konfiscirano pi noženje socialdemokraškega poslanca. Deželna sodnija v lnomosiu je ochedibi konfiskacijo premoženja soc alno demokratičnega poi-lanca za mest) Trident dr. BMtistija radi veleiz jeda. iJr. B rt sti - ■ nahaja v Ital ji.
Papeški pron ijici pri italijanskih ujetnikih v Mauthausna. Vatikanski list „Osservatore Romano“ objavlja obširno poročilo pronuncija kardinala Sca-pinellija o obisku pri italijanskih vojnih ujetnikih v Mauthausnu na Gornie-Avstrijskem in povdarja, da je bil izvršen posel na izrečno naročilo papeža. Kardinal omenja v svojem poročilu opravo in zdravstvene naprave v u j etn iškem taborišču, naglaša posebno elegaintnost in pripravnost častniških barak, gledališke in glasbene zabave, skrb za božjo službo, dušno pastirstvo in skrb za bolnike, ki je prav izborna Kardinal objavlja tudi posameznosti o dobri preskrbi ujetnikov, radi katere nezadostnosti se je tožilo v Italiji; vendar pa so nastale te pritožbe radi tega, ker so imeli .italijanski ujetniki vsled ostrega zraka prevelik tek. Zaključujoč pravi kardinal; Postopanje z ujetniki je dobro in vlada stori s svoje strani vse ; mogjoče, da ne bo nobenega povoda za pritožbe. — Kardinal je izroč i poveljniku taborišča s; rejete neke manjše pritožbe ir op. zke. Poveljnik, ki je že na-pram msgr. Bieliku iv jay , da ho rad sprejel even-tuelne priporočilne kardinala, da ugodi papežu, je
tudi imenom vojnegia ministra zagotovil, da bo pritožbe kolikor mogoče upošteval.
Cene tobaku. Ogrsko finančno ministrstvo je odkupne cene za domači tobak za leto 1916 v splošnem 'zvišalo za 30%, Onim proizvajalcem, ki bodo 1. 1916 pridobivali za erar tobak na ravno tako velikem prostoru, kakor leta 1915, se dovoljuje 10% dodatek, novim proiztvnjalcem in onim, ki uporabljajo za 20% večje zemljišče za pridelovanje tobaka kot leta 1915, pa so dovoljuje 50% dodatek.
Uporoba tobaka v mescu februarju. Tobačna uprava je dovolila, da se sme uporabiti v Avstriji mesca februarja 494 milijonov cigaret in 523.000 kilogramov tobaka. Samo Dunaj dobi odkazanih 86 milijonov cigaiet in 76 000 kilogramov tobaka. Kljub tem ogromnim svotam še primanjkuje ponekod tobaka, zlasti cigaret.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretečeni dobi popraševanje po tujem hmelju nekoliko živahnejše. Cene za tuj, zlasti za štajerski hmelj, so se gibale med 40 do 50 K za 50 kg. — Dne 13. t. m. so zgorela v Monakovem .na Bavarskem ondotna velikanska skladišča za hmelj. Zgorelo je približno 1200 bal hmelja. Pivovar n ar ji v M on kove m bodo nakupili večje množine hmelja v Žatcu, vsled česar u-tegnejo v najkrajšem času poskočiti cene za hmelj na hmeljskem trgu v Žatcu.
108 vagonov premoga zgorelo. V skladišču za premog v Slanu ni Češkem je na neznani način izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil 108 vagonov premoga, namenjenega na Dunaj. Škoda znaša čez 100.000 kron.
Nemčija zvišala cene za časnikarski papir. Zveza nemških tovarnarjev za izdelovanje časnikarskega papirja je sklenila, da zviša ceno za časnikarski papir za celih 40 odstotkov. Vlada še sicer ni dala dovoljenja za zvišmje cen, toda smatra se, da ne bo odrekla tozadevnega dovoljenja. Govori se, da bodo vsled tega zvišali v Nemčiji tudi naročnino za časopise za 25 do 30 odstotkov.
Slaba vinska letina v Italiji. Italija je imela lani skrajno slabo vinsko letino. Leta 1914 je pridelala 43 milijonov hektolitrov vina, v pretečenem letu pa samo nekaj čez 19 milijonov.
Koliko konj je v Evropi? V Evropi je približno 43 milijonov kooj. Rusija ima 25 milijonov, Nemčija A1/2, Francija 3V4, Avstro-Ogrska nekaj čez 4, Anglija 21/i in Italija nekaj manj kakor 1 milijon konj, nadalje Rumanija 865.000, Švedska 600.000, Španija nekaj čez pol milijona, istotako Bolgarija in Belg’ja če rt milijona konj.
Deželno trtni co-matičnjak v St. liju v Slov. goricah bo dežela letošnjo spomlad opustila. Trtnica je že vsa porezana, drogi pa spravljeni na kupe. Nova deželna trtnica je sedaj v Obegu v špilieldiski župniji. Gospa Celoer, lastnica stare trsnioe, bo dotični prostor zopet porabila za njive.
Brizgalne za modro galico se ne bodo rekvirirale na Ogrskem, tako poroča društvo ogrskih vinogradnikov. Istotako se ne bo rekviriralo kmetijsko o-rodje, ki je iz bakra, izvzemši kotle za kuhanje žga-
nja.	Tako na Ogrskem, Mislimo, da to velja tudi za Avstrijo.
Trpinčenje telet pri tehtanju. Štajersko namestništvo razglaša: Ker se dogajajo slučaji, da ponekod obešajo mesarji živa teleta, katerim, zvežejo noge, na drog tehtnice, da doženejo živo težo telet, se naroča županstvom, živinoigledbm in orožništvu, da naznanijo pristojni oblasti vsak tak slučaj trpinčenja telet. Tozadevni prestopki bodo strogo kaznovani.
Sredstvo zoper vrane, vrabce, kokoši, golobe, fazane itd. Kranjska c, kr. Kmetijskla družba v Ljubljani razglaša:	Antiavita v varstvo setev pšenice,
turščice, graha, graščice, travnih in deteljnii!, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljs ne vranami, vrabci, kokoši, golobi, fazani itd. si ie družba zopet nabavila, Osminka kile v 12 1 vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregnirajnje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita) opozarjamo na spis „Odvračanje škode po vranah“ v „Kmetovalcu“ štev. 2 z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, to je približno 15. febr. ali 15. sept. Autiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 14 K, % kg za K 7.50. V kg za 4 K. 50 g za 1.10 K.
Deteljno seme, zajamčeno prednice čisto in potrjeno od klmetijsldo-kemičnega preskušališča v. Ljub-Taui, oddaja o. kr. Kmetijska družba v Ljubljani v platnenih vrečicah, in sicer seme domače, štajerske ali črne detelje po K 3.20 in seme lucerne ali nemške detelje tudi po K 4.20 kilogram Vrečice se ne ra-čunijo posebej.
Krušne Izkaznice v Mariboru. Cesarska na-mestnija je odredila, da se v Mariboru ne upeljejo nove krušne karte, temveč ostanejo v veljavi starò krušne izkaznice, s katerimi se lahko kupi kruh ali moko, kakor pač komu bolje kaže. Nadalje je c. kr. namestnija tudi dovolila, da se sme kruh doma svobodno peči in tudi, da se sme doma napravljeno testo zanesti k peku, da ga speče. S tem se je ugodilo splošni želji ljudstva.
■pfS !
,, ■ vrij
Kako se kavap podražaje.^ Poročali smo, [kako : so mariborski trgovci nenadno in neutemeljeno podražili kavo in sicer s pretvezo, da so kavine zaloge v Avstriji pri kraju. Kakor sedaj poročajo graški in dunajski listi, so skladišča v Avstriji do dobra založena s kavo. Podraženje starih zalog kave je torej popolnoma neopravičeno.
Nove določbe glede vojnih ujetnikov. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se bodo določbe glede vojnih ujetnikov-delavcev znatno spremenile. Delodajalci n. pr. ne bodo dobili nikake odškodnine za prehrano, ampak še bodo morali gotovi znesek plačati ujetnikom kot dnino Tudi kavcija bo večja. Ko dobimo podrobne podatke, jih bomo objavili.
Prisilne dražbe zamljišč zaradi zaostalih obre sti. Mnogo oseb, vpoklicanih v vojaško službo, ni moglo poplačati zaostale otresti od dolgov in tudi ne davkov, vsled česar bi se moralo prodati mno go posestev potom prisilne dražbe zaradi zaostalih obresti in davkov. Kakor znano, zapadejo obresti od več kako? treh let nazaj, če se ne iztirjajo. Nova cesarska naredba določa med drugim za Štajersko, da se obresti dolgov od več kakor treh let do pet let od oseb vpoklicanih v vojake ne smejo iztirjati potom prisilne dražbe dotičnega zem Ijišča, marveč se pripišejo le glavnici in so še le v 10 letih iztirljive.
Vojno odlikovanje. Iz krogov železniških uradnikov se nam piše: Za izvanredno hrabrost v bojih na Doberdobski planoti je dobil najvišje pohvalno priznanje in je bil odlikovan s »Signum laudis« rezervni nadporočnik g. Ernst Varga zon, revident južne železnice na Zidanem mostu (oziroma D. Landsbergu), začasno zapovednik neke velike postaje c. in kr. vojne železnice v zasede nem ozemlju Ruske Poljske.
Dopisi*
Maribor. Ker se v Mariboru že nekaj časa ni pripetil nobeden slučaj osepnic, in sedaj v našem mestu kontumacirano nobeno nevojaško poslopje. — V četrtek, dne 17. februarja je umrl gostilničar »pri pošti« g. Andrej Meden. Pogreb se vrši v soboto, dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne. N. v m. p.!
Maribor. Tukajšnja podružnica e. kr. Štajerske Kmetijske družbe bo dobila 10.000 kg krompirju za seme. Člani podružnice naj vpošljejo podružnici tozadevna naročila v osmih dneih.
Maribor. Krušne karte, katere se bodo v našem mestu izdale dne 20. februarja, bodo veljavne le za dva tedna in ne za štiri tedne, ,kakor je bilo prvotno določeno.
Umrla je v Mariboru v soboto dne 12. februarja po kratki mučni bolezni v 30. letu svoje starosti zasebna uradnica gospodična Mici Pinterič.
Sv. Peter pri Mariboru. Vojaška oblast bo odkrila tuđi streho našega zvonika, ker je bakrena. Pokrila bo zvonik ista oblast s pocinanim, železnim plehom. Težave so pri tem 'delu velike, ker ne morejo narediti primernega odra. Bog nas varuj vsak? nesreče !
Žitečka vas pri Mariboru, Vse ljudstvo je bile zbegano zavoljo drznih tatvin, ki so se pri nas in v okolici godile., T uh tali smo semintje. kdo da je tat. Orožniki so tudi iskali hudodelce. Sedaj, čez dolgo, se je posrečilo ugrabiti tri nedorasle ,15- in 161etne fante, katere so baje lastne matere navajale in spodbujale k tatvini. Beda in revščina še bota rodili 1 °-čje hudobije. Dobro je, da smo dobili začasno orožniško postajo.
Sv. Urban nad Mariborom. Tukajšnji posestnik Anton Lorbek piše Matičičevi družini na Šobra z italijanskega bojišča: Minula sta že dobra 2 mesca, kar sem se od doma poslovil s prijetnega, a le prekratkega dopusta in se podal nazaj na svoje staro mesto v visoke planine v sneg in veter, kjer se je nadaljevalo zopet prejšnje življenje. Pred 14 dnevi smo pa privandrali zopet na tisto mesto, kjer smo bili od začetka vojske. Tukaj stanujem precej visoko v hribu, vendar pa ne take, ko na prejšnjem mestu. Moja hišica je v zemljo skopana, zunanja stena z zemljo zasipana, streha z lesa, zeml e in pa pirja. Ima ozka vrata, malo okno, 4 postelje, eno pločevinasto peč, na kateri si sami kuhamo kavo m se pri njej grejemo. Nosimo, žagamo in sekamo drva kar sami potrebujemo. Pogovorimo se marsikaj po slovensko in nemško, kakor potreba nanese. Vmes še kakšno češko. Imamo lep razgled, snega malo, v dolini nič, le nekoliko mrzlo. Za zabavo še prižvižga katera od polenta rjev, ali pa vidimo veliko ptico v zraku ild. Pozdrave!
Sv. Lenart v Slov; gor. Za tukajšnjo šolarsko kuhinjo so darovali sledeči dobrotniki:	Posojilnica
100 K, č. g. župnik Janžekovič 20 K, gospa dr. Gorišek 20 K, dr. Kron vogel 20 K, dr, TipliČ 10 K, notar Stupica 10 K, č. g. kaplan Živortnik' 10 K, dr. Lešnik 6 K, Zemljič 3 K. Z živili so nam priskočili na pomoč ti-ie prijatelji mladine:	a) Iz Setarjeve:
Brunčič, Ceh, Zorko, Škof, Arnuš, Damiš, Sollag in Senekovič: b) Iz Lormanja: Jančič, Pečuh, Purgaj, Potrč, Rop G., Rop J., Gorjup, Polič B., Cartl, Polič, Tavšič, Grabušnik, Polanec, Živko. Iz šentjurskega dola: Kurbus, Rop, Gundl, Čuček, Volil in Pečar. c) Iz Zg. in Sp. Žrjave in Zg. in Sp. Porčiča: Breznik, Kramberger, Fras, Kos, Polznec, Krempel, Lorbek, Urbanič, Kukovec, Belna, Inkret, Fekonja, Riger, Kocbek, Freitag, Diemat, Ješovnik, pl, Grafenstein, Kurbus, Dvoršak, Ješovnik, Korošec, Lorber, Zabukovšek, Perko, Sirk, Skamlec P., Skamlec '
J., Slatinšek, Šegula, Beloglavec, Pregelj, Koder, Repolusk, Suma.nl M., Šuman J. d) Iz ZamarkoVe in Partinja: Fras J., Vračko, Kraner, Dvoršak, Pepico, Tomažič, Mlakar, Knezar, Zaveo, Kojc, Kacjan in Žerjav, e) Iz Radehove: Šuman, Lorenčič, Lešnik, Stulpr, Muršec, Cafnik, Klobasa, Sirk, — Bog plati vsem ! Prišli smo pa tudi do zelo imovitih hiš, katere so nam pred nosom zaprle vrata.
Gradec. Upokojeni predstojnik računskega oddelka višjega deželnega sodišča in višjega državnega pravdništva v Gradcu, Anton Poženel, je prišel v četrtek, dne 10. febr., v neko zasebno stanovanje, da se pogovori v varuški zadevi. Naenkrat se je z-grudil in je obležal mrtev. Star je bil 67 let. Pokojnik, ki ima mnogo sorodnikov, je bdi blaga duša, ki je vsakemu rad na roke šel. Pozna ga cela mlajša generacija računske stroke, ker je bil dolgo let vladni zastopnik pri komisiji za računske,državne izpite. Bodi pokojniku ohranjen prijazen spomin!
Gornja Bistrica. Tukajšnji posestnih m četo-vodja težke havbične baterije na bojni črti ob Dar danelab, Franc Gunčer, je prejel za izkazano hrabrost turško odlikovanje »železni polumesec«.
Laporje. Tukaj sta bila dre 17. februarja poročena Petko Maroh, c. kr. poštni asistent v Lipnici in Julčka Planker, c. kr. poštarica v Gornji Sv. Kungoti.
Sv. Jurij ob juž. žel. Katol. bralno društvo v št. Jurju ob juž. žel. ima v nedeljo, dne 20. t m. v dvorani »Katoliškega doma« svoj redEi občni zbor. Obenem se uprizori igrokaz v 5 dejanjih »Ljudmila«. Ker je polovica čistega dobička namenjena podružnici tukajšnjega »Rudečega križa«, se vabi k prav obilni udeležbi.
Celje. Z' dovoljenjem cesarskega namestništva je mestni magistrat določil za mestni okoliš ceno za sirovo maslo pri prodaji na drobno 1 kilogram po 5 K 20 vin.
Celje. V tukajšnjih vojaških bolnišnicah so V-sled ran, zadobljenih na bojiščih, v zadnjih dneh u-mrle sledeče vojaške osebe: Pešci Filip Dreo, S. Kovač, Marko Vulesiea, Vladimir Kubelka, Marko Miljah, G. Radkovič. Pokopani so bili na tukajšnjem mestnem pokopališču.
Zadnjo poročila došla v petefe dne 18. februarja.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 17. februarja.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Ponočni napadi ruških zrakoplovcev, na; našo bojno črto ob reki S t r y p i so bili brezuspešni. Ob potoku K o r m i n južno od Berestiainega So bili napadi ruskih poizvedovalnih oddelkov lahko odbiti.
Italijansko bojišče.
Italijanski topovski ogenj je bil včeraj dne 16. februarja., zlasti naperjen proti krajem v Kanalski 'd o i i n i, proti ozemlju Rombon ,a in proti oh-mostjema pri Tolminu in Gorici. Sovražni napadalni poskus proti gori Si v. Mihael at je bil odbit.
Pri P o i i so obrambne baterije zunanjega pasa vojnega pristanišča sestrelile italijanski zrakoplov. Vodia zrakoplova in opazovalec sta bila ujeta.
Crnogorsko-albansko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	ul. Höfer,
pođmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 17, februarja.
Franeosko bojišče.
Nobenih pomembnih dogodkov. Pri pospravi j a-
nju v novi postojanki pri Oberseptu je še bdio najdenih osem francoskih metalcev min. :
Rusko bojišče.
Na severnem delu bojne črte živahno topovsko delovanje.
Nemški zrakoplovci so napadli D v i n s k in kolodvorske naprave pri V i 1 e j k i.
Balkansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Odločitev sredi marca?
„Temps“ pravi, da se bo napad cèsìtralnifa držav na Rusijo pričel sredi mesca marta. Kljub temu ob ruski fronti ne more plasti odločitev. Konec vojne se bo izsilil na zapadnem bojišču, tako da bo nosila Francoska zopet enkrat glavno pezo, zlasti ker Nemci že silno ojačujejo svoje vrste.
Ruski Vojaški krogi pravijo, da se pripravljajo v Vogeaih važni dogodki, vsleđ Česar francoska armada hitro izpopolnjuje svoje oboroženje. Poincare si -je v spremstvu Joffra ogledal trdnjave. Verdun in Belfort ter Toul.
«t*i .
Francija 46’j2 miljard vojnih .stroškov.
Od pričetka vojske, t. j. od dne L avgusta 1914 do dne 30. junija ,1916, znašajo vojni stroški Francije 46% milijard frankov.
Ranjeni, padli in ujeti.
Bazni:
Padli častniki:
Mikuš Franc, poročnik;
Mlekuš Adolf, praporščak;
Podobnik Feliks, kadet;
Suhadolnik Andrej, praporščak.
Ranjeni č a h t n i k i:
Kovačič Oton, nadporočnik, 4. pešpolk, Sveta Marjeta pri Mariboru:
Koblar Franc, praporščak;
Lah Franc, enoletni prostovoljec;
Preželj Janez, praporščak;
Starki Božidar, kadet, Ptuj; ‘Sirk Jožef, praporščak; Stanovnik Ivan, poročnik;
Vrabič Anton, praporščak.
Ujeto moštvo:
Korošec Janez*, pešec, Sv. Mrautin, Maribor;
Podpečan Franc, pešec, 58. pešpolk, Brežice;
Napast Franc, pešec, Ptuj (Petropavlovsk, Ausi j a);
Novak Jakob, desetnik, 17. pešpolk, Ribnica (Charkow Rusija,):
Škrinjar Janez, pešec (Cistopolj.RUSfija);
Stober Karol, pešec, 27. pešpolk, Ponikva;
Trunk Martin, pešec, Ptuj (Penza, Rusija);
Selič Jurij, pešec, Purkla.
Pešpolk štev. 87:
Padlo moštvo:
Pešec Martin Prislan, Mozirje, Celje; pešec J. Pukl, Bezina, Konjice;
Pešec Jernej Radi, Sevnica, Brežice; pešec Janez Rebušek, Verače, Brežice; pešec Jurij Rakovnik, Paka, Celje; pešec Franc Ramšak, Paka, Konjice ; pešec Alojzij Rušnik, Zreče, Konjice ;
Pešec Franc Sabornik, Sv. Janž, Slovenjgra-deo; pešec Alojzij Safošnik, Sv. Lovrenc, Ptuj; pešec Vinko Sajko; pešec Mihael Sapotnik; pešec Mihael SchmissI; pešec Alojzij Schuran, Zavrče, Ptuj;' pešec Janez Skok, Ptuj; pešec Slahtič Stefan, Maribor, Fram; pešec Marko Slatinšek, Sv. Martin, Celje; pešec Franc Šmid, rSp. Sečovo, Ptuj; pešelc Janez Sotošek, Podsreda, Brežice z pešec Ciril Špindler, Ljutomer; pešec Franc Sporn,' bočna, Celje; pešec Anton Štalekar, Sv. Vid, Sloven j gradeč; pešec Janez Stergar, Kapele;
Pešec Skaza Mihael, Konjice :
Pešec Anton Tadina, Kostrivnica, Ptuj; desetnik Hel. Ternik, Slovani gradeč:	pešec Jurij Trop*
Ptuj;
Pešec Blaž Ulaga, Mariiagradec, Celje; pešec Urlep Janez, Sv. Jurij, Celje: četovodja Roman Ur-naut, Ribnica, Slovenigradec :
Pešec Jožef Vhjukan, Sv. Uj, S loven j gradeč; j pešec Franc Vodenik; pešec Andrej Vogrinec, Ptuj* Hermanoi:	pešec Franc Voh, Šoštanj, Slovenjgra-
dec; pešec Franc Vouk, Sevnica, Brežice; desetnik Franc Vrečko, Jnrklošter, Celje; pešec Jurij Vres, Sv Rok, Ptuj;
Pešec Waida Janez, Ptuj;
Pešec Aloizij Založnik, Stranice, Konjice; četovodja Franc Živko, Dobrna, Ptuj; rešec Fran Zupan; pešec Mihael Zupane, Sv. Krištof. Celje.
(Dalje prih,)
Ustnica uredniStvan
Gospod J St., Kamnik: Hvala lepa! lM f smo že prej'dobili od drugod.
Napolevanie mm® psndeljkove
„Strni©*4- Kdor hoće imeti „Slražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči pose bej. Za naročanje pondeljkove „Straže“ se naj rabijo položnice „Našega Doma“, katere smo priložili pred kratkim in ki so witifavne sam# S® P®md8lJ9C0¥O „StralP“« Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na nas!ov:depravništvo Pondeljkove Straže“ v Mar ib po u. Ob strani naj napiše, ali je ali star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straž« stane za celo leto §£ 3*2© J za pol leta K 1*0©; za čelrt leta SO vi n.
Koledar za slovenske volaka za leto 1916 je letos goiovj najbolja in času najbolj primeren koledar. Kram ga lepa slik» p«* sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne m vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. Os koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi pod-por in peazij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenski* vojaštvom že čez 14.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen va-jakom na fronti, M ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroča in ga fežko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnin« 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribor« Koroška cesta 5.
41 jPrjLhodnj|fi petkova „Straža“ prinese obširni seznam padlih, ranjenih in ujetih naših domačih polkov.
* P. n. gg. dušnim pastirjem se uljudno naznanja, da tiskarna sv. Cirila žal nima več nobenih svetinjic na razpolago. Kovina je zasežena in se svetinjice več ne izdelujejo.
Ö pogrešanih 87. pešp. daje pojasnila: vojni kurat Kranjc pešp. 87., vojna pošta IS.
y.xv.xv.ixy.y.x/.
Naznanjam, da sem odprl ì
odvetniško pisarno
v C«iji|na 'ritagli |št. 9*
tiran Erhartij,
sodni.fsvttaik v p.j


, Wwi Pridigar“ Lr&i™'™,'*
sv. Cirila v Mariboru Stane s poštnino vred- 8 k. P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni naročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote semita! po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	43
Prodam radi odpotomnja vso hišno oprave iz trdega lesa in en pa-viij. n 3 38 dunajskimi stoječimi prašnimi panji; vse je dobro ohranjeno. Franc Bajt, Rošpah, pošta Pesnica	97
Uceracaf
sprejme takoj Franjo Dnchek svečar, Maribor Viktringhcfgasse. 92
Priporočam è. duhovščini in sla« vnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sv če prod-sjam kilogram po 5 K, urli-svece pa zavojček po % K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Ducfcek Franjo, svečar,
NifSfesr» Viktringhaf©^! cesta«
Vozni red na progah južne železnice za Maribor.
Veljaven od 15« februari® 1910 do preklica«
Odhod Maribor- Drmaj				Odhod Maribor		—Trs	t
Brzovlak	i j Osebni vlaki			Brzovlai	n j j Osebni vlaki		
j 3-16||	1-44 j 5-2311 9--J 7 1 1*02 j 6-371	8-Ofj		3-03J1	2-28 1 1 6-40|| 8-13 8	32 gj	
Dohod v Gradec				I	)ohod v Ce	lj«	
j 4-241 j 3 51 j J 7 09 11*31 2 49 | 8 15f		10 —j		j 4 37| j	419 1 J 7-35 j 10 05 11 10J:		
Dohod im Dunaj				Dohod v Ljub		ljauo	
j 9*10 jö-15[ j j 1-55 1 7-051 ! - | - | 335|				1 6 20	6 15 j jiO ll|l2-33 1 i	: ulj	
Odhod Dunaj -Maribor				Lj ubij an a -Mar i bor			
J9 32j |s	*4F| j |l0 30|j ~[ — 1 9 — j S ‘20			12" 11 |j	L1 " 261 |l2-lt-|| 4 34| j 3	11 1	
Dohod v Gradec				1	)ohod v Celje		
J1 448 1	104 j j5"22j 1 7 27 j 8-57 ] 495 j 8 00			j 1-63J j	1-14 1 j 3 031 j 7-08 J ,S	40 j	
Dohod v Maribor				Dohod v Maribor			
j 2-58|j 2-20 j J 7-39 j 9’56 j 12 Soj 706|jll-09|				J 8 07| j	2-86 J j 4-59| [ 9*i 9J j 7	4=11 j	
* Številke, pri katerih je črta, pomenijo nočni čas.
Odhod Maribor—Celovec		
Brzovlaki		Osebni vlaki
	!!*	30| j 1045 j 7'52jj j 5'- 6g j
>- T3 O O		>p. Dravograd
! 1 li*		54|| il-54‘ 9 34J j 7 25 |
	Dohod	v Celovec
1	lj 6 37 j 1-54 j ! 1 " 19|| 10-0»|	
	Celovec	—Maribor
j	1 Ih	)-lof 2 30 j 7-5411
Dohod v Sp. Dravograd		
J |( 1-47 j 4-32 1 9-3 f|		
	Dohod	v Maribor
1 ! I!>		28 j 6-101 jll-18|J
Maribor --Budimpešta			
Brzovlaki j		Osebni vlaki	
	3 0311	7.45 I 8-13 I i 1	1-15 |7-8?J j
Dohod na Pragersko			
! 3-191 j K > 8-43 j			- j 88» j
DOhod v I			i j j *5* ir3
	3 591 j j J 8-41 I 9 53 |		2-30 9 063 j
Ptuj -Maribor			
	11-66|| j jó 41J j 7'35 j		li 07 j 5-34
i	T3 •O O	na Pragersko	
	12-15|| j j 642 j 8-02 1		— 6-0! j j
Dohod v Maribor			
j 1-20J j 11 6-57 j 9-09 |			12-10 j 7-41| j
• Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča siedele moSitvenike:
B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol : Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak': Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. NauM za dekleta. Bud. obr. K2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah. rud. obr. K 1.20, zL obreza K 2.-.
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50. do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino, Bud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Cigon Karol:
Angel varib, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezarve od K 1.S0 do K 2.70. Rajski glasovi. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Sodec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Bazne vez, od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1,— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan: Prava nevesta KrisUusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.59, K 4.— in K 4.20.
L. Herg: Veneči sv. pesmi za domačo službo božjo (za-ee vezane samo pesu«) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1898.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Untelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jože! Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.--, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, H so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigorschrnied : Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. NauM, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otrošM ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s seMricami 40 vin., brez seMric 36 vin
Walser:	Večr molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
VoliM Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. V 'ir. Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupan ič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slava - spod« (velike črke), K 2.80.
Družbo. vlarijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obrezo. ; ‘ 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba -'.ids: ega čaščenja v lavantinsM škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešu jim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do 122.50.
Vrhove S. I. : Migljaji na razpotju življenja. Rudečia obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja po, na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata obrez K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50, Lepote n ečistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 koma« dov K 7	.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Ru : ča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.^
■esv Srca Jezusovega. Komad 10 vin.. 100 komadov
Obljube ■ K
Sveta ura 1.40
Šegula :
bot r.
kažipot v nebeškb domovino. Razne vezave od K do K 2.50.
N s Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-ost v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. S 1.50. vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50 Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—. Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.8C.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Ru leča obreza K 1.80, zlata K 2.40. Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton PadovansM. Rudeča obreza K 1.20, zla, ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60. Baraga: Drtšna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin. Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60.
ri>l.
Denar se najboljše pos'je naprej. Za noštamo je treba dodati za vsako kn5’g » 10 v
—»MIMIK *•••••«•
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oz. dedeka, gosp.
Jožefa Koman wL Perpar
veleposestnika na Enmenn,
kakor tudi za spremstvo na zadnji pot izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo domačemu g. župniku G Zrnko za tolažbo v bolezni kakor tudi vsem drugim preč. gospodom duhovnikom, ki so počastili blagega pokojnika na zadnji poti.
Žalujočafrcdbina Pergauer.
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
IPredalseliz proste roke
v polnem cbeegn rodovitna gorica v južni legi v Kozjanskem okraju, zasajena večinoma z najplemenitejš mi ameri-kanskimi vrstami, lepo arondirana s površjem: jeden hektar, 34 arov, 69 kv. metrov, z dvemi kletmi in dvemi prešami, z verando, sobo in kuhinjo. Na prodaj je tudi vinska posoda. Pojasnila daje: Dr. Fr. Jankovič, Kozje na Štajerskem. RÉSO*
Od vojaške oblasti im novani komisar za nakupovanje sena in slame kupim vsako množino sena in slame
Union Birkmaier,
Msrib§r; Mei Is Štev, 29.
Uti! Ure!
Vive Ulti izbiri im po nizkih censlt.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K i 40 Sreb. verižice damske K 3’60 Zlate damske ure od 26 E
Za vsako uro se jamčil
Premijske ure, Schafhausen, Zeaith, Omega, Sterne
Odala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Kniiesriia, umetnine in nussilteSii©.
Goričar & Leskovšek = Celje-------------------
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko iskero dopisnic XX P° paznik cenah. XX
Z m gesti'lnflarje:
Papirnate servljete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
lili »te ii
Ivan Ravnikar, Celje. 1 cranio BureŠ M^l
urar, zl&tomer in oöalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
IMETOfflCE!
Stosasegst 8*?*S Ffsifss - jevssa «non m m-mam aspasvtži te vsakega ■mkhvmkvmtM bss&s te sdrefe (fris) n te* te geepecke mfee s Is&teste m ~ guMtr, teter teil isfe m,	te rodas site
Isžstevajte iMaSss te
T®wartia sa mline,	stroje, !
ivanag sa	M medeni®®
j. Pfeifer ¥ Hočah
prt Matita» fHiaferskej
SS2SJ
Prva in največja delavnica \ cerkvena dela na slovenskem ■■	Jugu
SC. Tratnik
specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posede
Maribor Pfar?hofg,3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Edina šiaferska. steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobnoI
• • • # m ®
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesia
priporoča po nafnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In per-' celasiasie posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjem sst oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah^
Najsolidnejša in točna postrežba.
«ES*Säte*i:
Ljudska hranilnica in posojilnica v CeUu
rsgistrevssie m&m§m e
g	dbrnstule hranilne vlog« mm	Dele poselila	Uradne »ra	lì
m m	4\\ ed dneva vloga d® dneva vsdip.	na vknjižbo, na osebni kredit in na zastave vrednostnih listin ped zelo ogcđnimi pogoji Prošnje za vknjižbe dela posojilnica brez-	za stranke vsak delavnik @d 9. d® 12. ure dopoldne.	Ü
n	Eeitii davek plača pcsoJiMca sama.	plačne, stranka plača le koleke.	- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -	»
ft lastni hiši ttteiei ,Prl bslent volu*) v Celju, €	raške cesta 9,	l.nadstr.1
Kmečka hranilnica In « sojiinic v 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo.		Ptuju J
Uradne ure
sedo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. ès 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. nre dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dcp.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje po 41/8»/0, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija iu decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5 %t na vknjižbo in poraitro po 5 '/s %, na menice po 6°/.j na «stavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in «* ' s% prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vks^ji; * Ma * posojilnica brezplačno, stranka plača gama keteà,.. &
SGäÖSSa«!
Izdajatelj in založnik: Konsorcdj „Straža.*
Odgovorni urednik: Vekoslav Steg»an.
STisk tiskarne sv, Oirtia v Marite:’«