InseratI se Bprejemajo in velj/i tristopna vrstit: S kr., Če se tiska Ikrat, 1 »> o n n n i» * II „ ,, i, •» |f Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejuna opravništvo (administracija) in eks[ edicija na Btaiem trgu li. št. 16. Filltidi lisi za siemttl iiarofi. Po polti prejeman velja : 7.a celo leto . . 10 gl. — kr za pol leta . . 5 „ — „ za četrt leta . . 3 ,, — „ V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 80 „ \ za četrt leta . . - „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljiutf*^ • velj/i 60 kr. več na leto. VredniStvo je v Li. govili uli-., caU štev. 7. . ' Izhaja po trikrat ua teden sicer v torek, četrtek iu soboto. Nič ne bo. Nekateri se še vedno vojske boje. Tem nasproti trdimo odločno, kakor doslej, da iz vojske ne bo nič. Ko bi se pri nas mislilo na tako velikansko vojsko, kakor bi bila ta z Rusijo, potem bi morali videti že v>e drugačne priprave , kakor jih v resnici vidimo. Ru-ki listi pišejo tako mirno, kedar govore o novi vojski, kakor da bi imeli zmago že v žepu. Naši dunajski pa so polni strahu, oui že vedo, zakaj. Še Poljak Smolka je rekel, da ua vojsko z Rusijo ni prej misliti , kakor še le potem, kedar imamo Angl jo in Francosko na svoji strani; tedaj priznava, da Francoske dozdaj še nemarno. Na Dunaji pa se tisti junaki, ki pišejo v „N. fr. Presse", ,.Morgenpoat" itd., kateri so prej toliko upili po vojski, dokler se je še ni bilo bati, zdaj kur križajo pred njo, ko je nekoliko skoz okno pogledala. Ali bodo mar ti žurnalistični junaki uničili rusko ar madoV Ali morda mislijo . da bodemo zopet samo mi Slovani imeli nalogo reš.ti Avstrijo, kakor leta 18-18 iu 1819? Pri mizi smo naj-zadnji, v oi;nji pred sovražnikom pa n.ij bi bili po misl ii teh hebrejskih žurnahslov prvi V Morda bodo pa Madjar vse opravili ? Toda Rusi j h dobro poznajo te Mad are iu pravijo, da jih bodo na želji pojedli. Kdo ima prav, iu kdo je samo bahač? Nam se zdi, da na Dunaji ne zaupajo tolikanj v madjarsko silo; čujemo govoriti le o kongre u, pa malo o vojski. Kaj pa Angleži? Skrili bodo rogove pod svojo polževo lupiuo, brž ko se jim nevarnost približa. Dokler so mislili, da se Rus ostrašiti da, upili so, kakor bi jim kdo zobe pulil; odkar so pa sprevideli, da Rus ue od;etija, postali so bolj mirni, in zdaj pravijo: če I!us ne odjenja, — pa odjenjajmo mi! Beremo namreč; sledtče angleške tirjatve: Rusija mora uazni-mti pogoje miru, ru-ka vojna se mora nekoliko odmakniti od Carigradu, in Grška se mora kongresa vdelržiti. — V primeri s prejšnjim ropotom so te terjatve smešno skromne. Pogoji mini se bodo tako vsem vladam naznanili, ruska vojska se brez škode lahko nekoliko odmakne od Carigrada, in da se Grška kongresa vdeleži, to Rusije ne bo dosti motilo , samo da se bodo potem poklicali tudi zastopniki Srbije, Črnegore in Romunije. Po skromnosti teh terjatev sodimo, da Angleška nikdar resno na vojsko ni mislila, ampak da oporeka le iz same baharije, Češ. mi smo tudi še tukaj 1 Saj je tudi j »r i berlinski spomenici samo Angleška sitnosti delala, in Turči.o v boj potisnila, pomagala jej pa potem ni. Tudi zdaj se ne bo ganila, ti ga smo preverjeni. In če se gane se bo strašno blamirala, kako'- se je / >, večkrat v tej vojski. Rusi se Angležem kar posmehu-jejo ; zakaj ti poslednji že ne začno enkrat? Pa oni tega nikdar ne bodo, ker nemajo niti moči, uiti poguma. Kilo se jih bo še bul po tolikih praznih grožnjah'? Iti*. Vodnjakov sovor pri proračunski obravnavi v državnem .boru, X. marca. l'o stenogrojičnih poročilih. Ker tu' bom glasoval proti posebni obravnavi sploh, timjiak le proti tistim točkam dr-živntga proračuna, ki bi se znale smatrati kot. zaupnica za viado, sem svoje mesto med govorniki premtntl, m sicer tudi iz tega vzroka, 'ker se večina te visoke zbornice, kakor sem j imel že večkrat priliko prepričati se, le pre-rada poslužuje purlamentaričnega s-redstva, da se sklene razprava, in na ta način u>ta z:ima-šuje govornikom nasprotne stranke. Odkar zboruje neposredno voljeni državni zbor, tedaj skoraj skoz 5 let, so udje tiste stranke te visoke hiše, k kteri se i jaz prištevam, kazali na slabo gospodarstvo državno, ki mora v družbi in kot posledica sedanje vladine sisteme konečno v pogin tiiati vse prebivalstvo iu tedaj tudi državo samo. Da so začeli tudi med vstavoverno slranko m kteri to spoznavati, priča predlog, VI se je v prvem branji pred nekimi dnevi v tej visoki hiši obravnaval, in v kterem so nasvetovalei, udje leve strani te visoke zbornice, prav za prav javno izrekli nezaupnico zarad denarnega gospodar.-tva zadnjih let. Če si ogledamo državni proračun za I. Is78, najdemo v njem še v vel.ko večji iveri tista zla, za kterimi so bolehali njegovi predniki, namreč: priuuinjkljej , kteri ga je g. poročevalec zračunil na 23 milijonov, ki bode pa v istim veliko večji; najemo založen h in nc-založenih dolgov; jirodajo dolžnih pisem učnega zaklada, ker je drugo državno premoženje že zdavnej razprodano, in nimajo že več kaj prodati, pa povikšanjo državnih dohodkov, ki se jih nadejajo od davkoplačevalcev po povikŠanju njihovih bremen- Pri teh za Avstrijo in njene naroda jako uevurn.il okoliščinah štejem si v dolžnost zopet opnzorovati na glavne vzrok", ki jih je treba pred vsem odjiraviti , če se neče naša skupna avstrijska domovina pri svoji krepki in prirojeni jej postavi, vsled ktere bi Se tnar-sikteri vek lahko ostala in rastla, razbiti ob pečinah svoje Čisto napačne notranje in vnanje politike. Ruska literatura leta IS77. (Po Čeških ,,Narodnih Listih1). I Krnici'.) V podobnej razmeri 1< slovanskej vojski kakor dnevna žurnalistika - gazete — so stali tudi tako imenovani žurnali, t. j. veliki mesečniki, katerih imajo Rusi več, izmej katerih so se pa z beletristiko iu politiko pečali lansko leto glavno ,,() ečestvenjje Zapiski-' in „V<'-t-nikKvropy." ') Še početkom srbskoturške vojake so se ti žurnali tako zdržljivo vedli, da so o slovanskem vprašanji najpreje molčali. ,,Vrstnik Evropy" Je — kakor se vidi — še danes pripravljen trditi, da bi ne bilo vojske, ko bi ne bilo teh raznih novinarjev in blaznih slovanskih društev. A „Oti''6estvennyje Zapiski" so stopili še le lani v red tistih, ki taje slovansko mišljenje in slovansko gibanje na Ruskem, kakor se razvidi iz dopisov necega „tujca, llusko bolj ljubečega nego lastno očevino", in iz raznih povodov gospoda Roborykina, ki so bili v ,,Zapiskih" v drugej polovici lanskega *) K tema dvema se, je pridružil leto3 novi veliki ".sečnik „Scvernij Včstnik". leta natisnjeni. Skratka, dogotlki minulega leta na Ruskem so bili tako nepričakovani , da je žurualistka pri nj h glavo zgubila. Pošteni" pisatelji in sodelavci „puštenih" novin in listov so pisali največe bedarije in „šoviuisti" (kričači) so govorili resmeo. Slovansko g banje še tu li ni prešinilo krasne literature, na koliko so njeni plodi posebej izšli (a teh je razmerno malo, ker porabijo veliki listi večidel vse literarne izdelke). Lansko leto sta izročila dva velikana na literarnem polji svoje plode sodbi občinstva. Ta dva sta grof N. L. Tolstoj in J. S. Turgenev. G r. Tolstoj je izdal lani koneČni del svojega obširnega romana ,.Anna Kan-jevna" ki je začel izhajati že I. 187.r). Publicistični (•mer se je raztegnil tudi do trga slovečega pisatelja. Kar se tiče oblike tega romana, moramo reči, da nam pisatelj ne pretločuje krasnih slik ampak riše vse navadno, toda s takim umetniškim umom in podrobnim naštevanjem, da svoje čitatelje popolno prevzame. Ivan Turgenev je spisal roman „Nov", *) ki je bil na prvo natisnjen v mesečn It zvezkih ,.Ve-stn ka Fvropy" in potem posebej izdan. Turgenev si je pridobil pri ru zgube le izpred oči, ampak da jim sem ter tje celo naravuost nasprotujejo. Na notranje in vnauje delajo zdaj nemško-narodno, zdaj madjarsko politiko, kakor da bi bile koristi avstrijske ali bi mogle biti ene in iste z nemškim ali madjarskim narodom; o avstrijski, zgodovinskemu razvitku in posebui sostavi primerni politiki ni bilo uikdar govorjenja. Ko Schmerling 1. 1861 in pozneje vkljub svojim premedenim februarskim volilnim redom z njihovimi oddelki za samovlastne koristi, z nepravičnostjo v razdelitvi števila poslancev med temi oddelki na korist tako zva-nemu velikemu posestvu in meščanstvu, krneč kemu prebivalstvu pa ua škodo, z aktivno iti pasivno volilno pravico vraduikov in penzijo-nistov, s silno krivičnim kratenjem slovanskih narodov na korist nemškemu v raznih zborih, ko tedaj Schmerling vkljub vsemu temu iz Avstrije ni mogel napraviti centralistične države z nemško hegemonijo, raztrgala se je država 1. 1867 v dve polovici, ter v našej polovici nadaljevalo prejšnje 'nemško centralistično gospodarstvo, unkraj Litave pa Madjarom prepustilo vladanje, ktero so proti ogerskim Slovanom izvrševali na način, kakor od Turkom sobratnega naroda nasproti Slovauom ni bilo drugače pričakovati. Ta nesrečna razdvojitev Avstrije, s ktero je bil v prvi vrsti svojo novo domovine osrečil znani iz Saksonskega prišli državnik, ne da bil kedaj spoznal posebnost Avstrije kot raznotere narode obsegajoče države, je v 10 letih svojega obstanka naše cesarstvo pripravila na rob njegovega propada. Le tujec zamogel je izustiti v posledicah za Avstrijo tako zelo nevaren izrek: „Treba je Slovane pritisniti ua sten o", s kterim se jc med narodi pričela doba hujskanja, ki se mora zaznamovati kot glavni vir slabosti, razdejanja in ouemoglosti Avstrije. Ker se namreč 16 miljonov avstrijskih Slovanov ne da s peresom spraviti s sveta, zlasti zato ne, ker pri teh narodih statistika kaže čedalje obilnejši in večje pomnoženje kakor n. pr. pri Madjarih, treba je bilo izmisliti si poseben, zahomotan organizem, duali-stično osnovo države, da se je naravna večina naroda pri vseh zborih spravila v manjšino ter tako svetu dokazalo, da so v Avstriji le vsta- voverci in Madjari, s kterimi je treba pri političnih primerah računiti. S pomočjo glasovitih Schmerlingovih volilnih redov, se je v državnem zboru brez posebnih težav sostavila vedno vdana večina , ki je bila vseskozi celo pripravljena, najvažnejše koristi Avstrije žrtvovati Madjarom, da si je le s tem ovarovala še dalje gospodstvo takraj Litave. Ta gospodovalna stranka, ktere nočem imenovati nemško - liberalne ampak hebrejsko, ali semitiško-liberalušno, je že skoraj 10 let na krmilu po le kratkem prenehljeji 1. 1871 za časa v resnici avstrijskega ministerstva Ilohemvartovega; imela je tedaj dovolj časa svoj osuovalni talent in zmožuost za vladanje dokazati na notraj in na zunaj. Pogled na naš proračun v primeri zunim pred 10 leti, pogled na obupno zmedenost naših notranjih razmer nam kaže , kako da je gospodovalna stranka svojo nalogo umela, in na ktero stran je razvijala svojo organizato-rično (osnovalno) delavnost; pogled ua splošno politično stauje nas podučuje , kako silno sta padla moč in vpliv Avstro-Ogerske v evropej-skem sodišči v tem času. Konečni vspeh takraj in unkraj Litave se, dovolj žalostno za Avstrijo, zaznamova s temi kratkimi besedami: Popolna zmešnjava v notranjih, občutno oslab-ljeuje veljave skupne države v vnanjih zadevah. Če se ozremo rta notranje razmere, ua političnem in gospodarskem polju zapazimo reči, ki pričajo, da so večkrat ponavljane besede g. denarnega ministra: „Bo že bolje, ja, postalo je že bolje" zgolj ironija (zasmeh) glede na čedalje večjo revščino prebivalstva in države. Ker sem o delovanji vlade v gospodarskem oziru že pri neki prejšnji priliki izrekel svoje mnenje, ko se je obravnavalo o porabi tako imenovanega pomožnega posojila, se hočem danes pečati le s političnim delovanjem gospodovalne stranke in sedanje vlade, ki je pa meso od njenega mesa. Da bi svoje in svoje stranke gospodstvo bolje vtrdila, je vlada, v porazumljenju z vstavoverno stranko i. 1870 deželnim zborom vzela od krone jim zagotovljeno pravico voliti za državni zbor, ne da bi bili deželne zbore vprašali za njihovo v tej zadevi pred vsem merodajuo mnenje, ali da bi bili zbori sami temu pritrdili, ktero ravnanje se je ne po krivici zaznamovalo kot prelomljenje vstave. Volilni red za naposredne državne volitve se je pa še bolj kakor Schmerlingov na korist vstavoverne stranke, zlasti pa na škodo slovanskim narodom, tako umetno sostavi), da se je ----;-i---i lastnega nazora in neposrednjega poznanja ruskega življenja. Pristaviti moram, da se skoraj ne sme pričakovati od prebivalca pariške vile, da bi natančno poznal, kako se razvija in kam se obrača ruska mladež. Vsaj se lahko moti vsak francoski pisatelj in tudi Jean „Tourgenefl" v rečeh, tičečih se najbolj domačega življenja na Ruskem. Na dramatičnem polji se mora omeniti novo delo A. N. Ostrovskega: „Pravda horoša a sčastije lučše" (resnica je dobra ali sreča je boljša) in „Posl<"'dnjaja žertva." Za predmet prve igre je predelal stari dramaturg neko po-vcstico ali tako , da se odlikuje z nenavadno gladkostjo jezika, s tipičnim opisanjem osob in mest in je polna najprimernejšega humorja. Govoreč o prednjih zastopnikih sedanje ruske literature, ne smemo molčati o Ščedrynu in Nekrasovu. Sčedryn biča v celej vrsti člankov v „Otečestvenih Zapiskah" vsakoršne ,,zlobe dne. Strupeni posmeh in primernost razbora, dosegajoča vrhunec umetniškega obraza dajeta Ščendrvnu jeduo izmej prvih mest mej sedaj živečimi ruskimi literati, Začetkom lanskega leta je izdal zvezek svojih „blagonemerych re-čej — dobro mišljenih govorov" in koncem leta drugo knjigo : „v srede umčrennosti — sredi zmernosti." Iz Nckrasovega peresa so prinesli prav ti „0t. Zapiski" v prosinčevem zvezku „posleJ-nija pesni polno globocega in žalostnega čuta bližajoče se smrti. Iu resnično, umrl je 27. grudua (po ruskem koledarji) in predposlednji dan leta je spremilo skoraj vse peterburško prebivalstvo na pokopališče največega izmej živečih ruskih pesnikov, prvega po Puškinu in Lermontovem v obče. Na mogili Nikolaja Alek-sejeviča NVkrasovega je govoril njegov največi prijatelj Tli. M. Dostojevskij, ocenivši zgubo, katera je dosegla ruski narod s smrtjo moža, čegar pesniški plodi so privabili k sebi česti telje iz vseh vrst občinstva in z naj bolj raz nih literarnih strani. Slavin. malemu delu prebivalstva v družbi z birokracijo za veliko let zagotovila umetna večina uad pravo večino narodov avstrijskih. Pridržali so zastopanje lastnih koristi, ali prav za prav sramožljivo stanovsko vstavo navzlic gizdavemu oklicu neprosrednjih volitev ter velikemu posestvu odločili neprimerno veliko število poslancev, ki pri večini dežel z njegovo duševno in gmotno veljavo niso v nobeni primeri, kmečkemu ljudstvu pa, ki ima po svojem številu iu svojih davkih pravico do dveh tretjin poslancev, se jih je odločilo komaj nekaj čez četrti del. Ker so ob enem znova omejili aktivno volilno pravico davke plačujočega občinstva, ne da bi bili ob enem omejili aktivno volilno pravicojdržavnih vraduikov, in ker vsled oficijel-nih kandidatur in vraduega vplivanja na volitve prava volja voliteljev že skoraj ne more več na dan priti, je naš« zastopništvo postalo že zgolj zmišljava, in državni zbor, ker njegova večina ne zastopa ljudstva, ampak le posamezne odličnejše stanove , prišel je pri ljudstvu po pravici ob vso veljavo. Zlasti javno mnenje hudo vznemirjajo in pačijo volilni izid oficijelne kandidature in pritiskanje vladnih organov na volitelje, ki se poslužujejo vseh dopuščenih in dostikrat tudi nedopuščenih sredstev, da zadobe umetne večine. To vladino pritiskanje na volitve se silno močno in včasih prav nesramno šopiri zlasti v slovanskih in slovansko-nemških deželah pri-čemši z volitvami za srenjske iu okrajne za-stope do volitev za kupčijsko zbornico, za deželni in državni zbor. Posebno živo se to vla-dino ravnanje kaže pri volitvah na Kranjskem kjer si vlada prizadeva konštitucijonalna načela na glavo postaviti, ter začudenemu svetu pokazati, da je na podlagi avstrijskih volilnih redov vsled pritiskanja vladnih aparatov dva-uajsti del prebivalstva , namreč peščica v deželi naseljenih nemških Kočevcev, v deželnem zboru pridobila večino nad drugimi enajsterimi deli slovanskega prebivalstva, kar kaže, da zastopništvo v Avstriji nima ne glave ne nog. Ker je bila čisto naravna v deželnih in narodnih razmerah vtrjena narodna večiua de-želuega zbora kranjskega vladi že zdavnej trn peti, bil je ta deželni zbor še pteden jc pretekla njegova postavna doba, razpuščen , in v sredi žetve, volilcein v veliko nepriliko, so bile razpisane in izvršene nove volitve, če se to primerja z ravnanjem vladinim nasproti drugim deželnim zborom, kterim se ni le dovolilo da jim je potekla postavna doba, ampak so se nova volitve še veliko mesecev pozneje določile, in naposled celo zopet ustavile — kar zopet razodeva premajhno previdnost in po-poluo pomanjkanje premislika — nam ravnanje proti deželnemu zboru Kranjskemu in pri njegovih novih volitvah pred oči stavlja tisto ztran-karsko strast in strankarsko zavidnost, ki to vlado vodi, ne da bi se zavedala dolžnosti, ki jih mora kot avstrijska vlada imeti nasproti vladarski hiši in nasproti državi iz tako različnih narodov sostavljeni. Nikdar ne more dobro biti, če vladini organi z nogami teptajo priprosta načela javne nravnosti in pravičnosti, kakor se je godilo, kar je znano, pri volitvah za kupčijsko zbornico in deželni zbor ua Kranjskem. Da nekaj prav živih zgledov navedem, opomnim le, da je vlada v tistih mestih in trgih, kjer je bila oficijelua kandidatura v nevarnosti propasti, volilni imenik še po preteku za reklamacijo odločenega časa samovoljno popravljala, opozicije sumljivim volilcem volilno pravico jemala ter ljudi z volilnimi izkaznicami pošiljala k volitvi, ki volilne pravice nikdar niso imeli, kakor je n. pr. v Loki 19 leten c. kr. dav-karski praktikant, ki je še le par dni pred volitvijo kot c. kr. državni vradnik prisegel, dobil volilno izkaznico, dasi je bil mladoleten, tedaj po nobenem načinu volilne pravice ni imel, ker po mnenju vlade vsakdo velja za polnoletnega, kakor hitro je kot definitivui državni vradnik prisegel. (Konec sledi.) Vse proti Slovanstvu. Sovražniki Slovanstva se ozirajo po vseh kotih sveta, in iščejo, kje bi mogli kakega zaveznika proti Slovanstvu dobiti. Očitno izrekajo naši dualistični listi, da za to nečejo Bosne, da bi se slovanski živelj v monarhiji ne pomnožil, očitno pravijo, da slovanskih držav ua jugu, kakor Bulgarije, Srbije, Orne-gore ne trpe, in da jih bodo skušali zatreti, da si Slovan nikdar opomoči ne bo mogel, očitno zahtevajo , da mora Slovan večen rob ostati, naj že bo pod Turkom ali pod Madja-rom, pod Nemcem ali pod — Grkom! Skušali so Ilumunce ščuvati proti Slovanom, pa ti so ali prepametui ali preboječi; zdaj so Angleži in Madjari vendar srečuo našli jeden neznaten narodič, ki hoče stopiti v protislovansko ligo, to je mali grški narod. Z velikanskim veseljem objemajo zdaj tega novega zaveznika. Angleži so ga vzeli pod svoje krilo, ter očitno izražajo, da bodo porabili Grke proti Slovanom. Ravno tako se naši turkfili vesele tega novega pajdaša, odkar so spoznali, da s Turkom ni nič, in zdaj sanjajo o tem , kako bi južue Slovane s pomočjo Grkov v kozji rog vgnali. Vsakemu je sicer prosto, poiskati si zaveznikov, kjer koli hoče, pa to je razžaljivo za nas avsrijske Slovane, da se dunajski listi predrznejo, očitno izjavljati*, da mora Avstrija Grke podpirati, da se Slovani ua,steno prasnejo. Ali ni mar nobenega Slovana v Avstriji, da se sme tako očitno o uničenji Slovanstva govoriti? In drugo vprašenje: ali res mislijo, da bomo avstrijski Slovani pomagali kopati grob za sebe in za svoje brate izven države? Res da naša o\čja natura veliko prenese , pa do izdajalstva do svoje lastne krvi, do samomora nas ne bodo prisilili! Iz vsega pa se lahko prepričamo, kakšni prijatelji da sd nam naši dualisti, s kterimi živimo vendar v eni državi, ki pa na ničdruzega ne mislijo, kakor na to, kako bi nas uničili in zadušili. Ni dvoma, da špekulirajo tudi že na to, kako bi še bosenske mohamedance zoper nas porabili. Iz istega namena bi radi zvabili na svojo stran tudi Albaneze ali Arbanase (Škipetare); sploh jim je vsak cigan inčerkesljub in drag, samo da je od njega kaka pomoč zoper Slovane pričakovati. To naj bi premislili Hrvatje, posebno pa Poljaki, potem bi gotovo ne bili taki separatisti. Slovani nemajo drugje pomoči iskati, nego v združevanji svojih raztresenih udov in duševnih moči; saj vendar vidimo, kako se zbirajo vsi veliki in mali narodi pod eno zastavo, da bi nas vgnali. Boleti pa mora avstrijskega Slovana, ki je že toliko krvi in blaga žrtvoval za avstrijsko domovino, da se časniki obeh glavuih mest (Dunaja in Pešte) le o tem pomenkujejo, kako bi se Slovanstvo zatrlo. Ni li nikogar, da bi se za nas potegnil? Ali nas je 18 miljonov Slovanov v državi samo čeda ovac brez volje, brez značaja, da niti kake lastne želje imeti ne smemo, in tudi nemarno? Žalostno je, da zamorejo Slovenci brati vsak dan zasramovanje Slovanov v dunajskih listih, pa jim nič ne presedajo, in niso nič žaljeni, ampak jih še vedno in vedno kakor evangelij bero, in še ne zapazijo, da se t i listi brez vse Bramote pomenkujejo , kako bi nas naj preje s poti spravili. V istini, polž ima bolj vročo kri, kakor tisti Slovani, kterim taka hrana dobro tekne. Politični pregled. V Ljubljani, 20. marca. Avstrijske deiele. !\»''edsednik vitez Kalina) je bil 18. t. m. pri cesarju pri avdijenci. (Kranjska eskomptna družba) ima danes popoludne ob 4. uri svoj občni zbor. (Katoliška družba) ima 31. t. m. popoludne ob 6. uri občni zbor, kterega naj se udje prav obiluo vdeležijo. (Mestni odbor) ima jutri 22. t. m. popoludne ob 5. uri zopet javno sejo, pri kteri se bodo obravnavale zadnjič zaostale reči. (Deželni odbor) je v seji 1C. marciia sklenil, pogorelcem iz Stare vasi pri Šentjerneju dati 1400 for. podpore iz deželnega zaklada. (Vabilo k pristopu novo osnovane čital' niče) v spodnji Šiški. Letni donesek znaša za osobo 1 gl. 50 kr, za rodovino 3 gl. Vpisuje se v čitalničnih prostorih v hiši gosp. And. Vodnika (pri Žibertu.) (Slikar Janez Subic) je nedavno dovršil krasno podobo žalostne Matere božje za novi veliki altar na Breznici, ktero nekteri skoraj še bolj hvalijo kakor podobo sv. Martina v Šmartnu pod Šmarno goro , ki je bila svoje dni nekoliko časa izpostavljena v redutni dvorani. Nadepolni slikar se je te dni preselil na Dunaj, da se še nekoliko po tamošnjih umetniških delih izuri , ter se iskreno priporoča zlasti cerkvenim predstojništvom, ker tudi v ceni ne pretiruje. Naslov njegov, če bi se hotel kdo v eni ali drugi zadevi do njega obrniti, se glasi: „J(iIiiinn Šubic, Malcr, >Vicn, Wicdeii, Karolinengassc Nr. 7, 'i. Stock." (Odborom seje mestne 15. t. m.) se je z županom vdeležilo 22 odbornikov. Župan naznani, da voditelj deželne vlade vsled najvišjega povelja j ravno po takih igrah bi se dala izobraženost mestnemif odboru za izrečeno sočutje pri smrti j in olika med ljudstvom razširiti; pa naše ob-nadvojvodt Franca Karelna izreče najvišjo za- činstvo, kakor je videti, se hoče v gledališči hvala. — Rešijo se reklamacije zarad volilne : le smejati, in ima najraje burke in vesele igre. naj se volilni imenik zopet natisne involilcem izroči. Vitez Kaltenegger nasvetuje predlog izročiti finančnemu odseku, kar se tudi zgodi. Nasvet stavbenega in finančnega odseka, stavbeni družbi kranjski prepustiti kos mestnega zemljišča poleg Latermanovega drevoreda proti temu, da družba en kos svojega zemljišča ob drevoredu odstopi mestu, za ostalih 2896 Q metrov pa mestu plača 1448 gld. 34 kr., se po nasvetu dr. Supana izroči še enkrat do-tičniin odsekom v natančneji prevdarek, Zarad pozne ure se javna seja sklenp. O burnem dogodku med to obravnavo smo hoteli molčati; a ker „Tagblatt" o njem čisto euostransko poroča rekši, da je g. Regalija zarad osebnega napada na dr. Schreia doletela zaslužena graja, dolžni smo se potegniti za čast g. Regalija in reč nepristransko poročati, kakor se je zgodila. Dr. Schrei je prav iskreno priporočal, da naj odbor sprejme ponudbo kranjske stavbene družbe, ter jej proda gori omenjeno zemljišče. G. Ilegali mu je ugovarjal ter je pričetkom svojega govora rekel, da g. Schrei ni govoril kot mestni odbornik ua korist mesta , ampak kot deln čar stavbene družbe na korist tej družbi. Dr. Schrei se je vsled tega obrnil do župana ter ga opomnil, da uaj ga varuje pred osebnimi napadi, in g. župan se je res silno hudo zadri nad g. Regalijem, opomnivši ga na to, da n.ij se zdrži osebnih napadov. Zupanovo groženje dalo )e menda g. Schrrju pogum, da je med tem, ko je g. Regali čisto mirno dalje govoril, rekel : „D,eser Gostile, der uu-verschiimte Keri"! Ta izraza zbudila sta veliko nevoljo med narodnimi odborniki, ki so zahtevali, da naj se dr. Schrei zavrne „k redu" (ali posvari), česar pa g. župan ni storil. Pač. pa se je g. Schrei sam čutil krivega ter je med tem, ko je g. Ilegali mirno nadaljeval svoj govor, segal mu v besedo rekši, da hoče svoj v naglici (in der llitze) storjeni izrek preklicati, če g. Ilegali opomni, da ga s svojim govorom ni hotel žaliti. G. Regali je govoril naprej ter memogrede omenil, da nikakor ni nameraval koga razžaliti, ampak da si je le vsled Schreiovega govora nvslil, da on govori kot delničar stavbene družbe njej, n ne mestu na korist. Iz tega čisto nepristranskega poročila naj bralci sami posnemo, kedo da se je do-stojniši obnašal, ali „der Geselle und der un-verscbiimte KerP', ali pa gospodje, ki se tako radi ponašajo s svojo inteligencijo m oliko, kterim je zatoraj g, Jurčič po vsej pravici očital, da tako surovih besedi v mestni dvorani gotovo še nikdar ni bilo slišati, in da je g. dr. Schrei tisti, ki jih je govoril. (Slovensko gledališče.) Na dan sv. Ježefa igrala se je v našem gledališči iz češkega poslovenjena lepa igra „Požigalčeva hči". Igralo se je tako dobro, da je občinstvo skoraj vse igralce zapored ua vid poklicalo. Srečen večer je imel g. Kocelj, njegovo igranje je bilo skoz in skoz izvrstno, kar je občinstvo z ved-nim ploskanjem priznavalo. Gospodje Schmid, Šušteršič, Magolič in Rus, gospica G. Nigri-nova in gospa Odijeva so se skušali, kdo bi drug druzega prekosil. Šturm jo je enkrat malo zavozil, pa to igre ni motilo posebno. Obžalujemo , da ni bilo več občinstva, ker nekaj navidezne žalosti v gledališči. Nam pa se resnične tragike v življenji ne manjka, zato našega opčinstva ne bomo obsodili, če hrepeni bolj po veselih igrah, kjer se zamore z ueprisiljenim smehom za celtedenski trud, za vso sitnost in nevoljo dejanskega življenja odškodovati. pravice za mestni odbor. — Volitve za mestni odbor se bodo vršile: za III. volilni red 12. aprila, za II. red 13. aprila , in za I. red 15. Prav zameriti ljudem tega ne moremo, ker tragike in žalosti imajo v dejanskem življenji dovelj, zato se hočejo v gledišči razvedriti iu aprilo. Izvolitev udov v volilno komisijo sejna vso žalost pozabiti. Le tisti, ki se jim v prepusti g. županu. G. Klun stavi predlog, da življenji dobro godi, so potrebni, da čutijo vsaj Dalje v prilogi. Razne reči. — Spremembe v Lavantinski škofiji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Iv. Vrabl k sv. Antonu v si. gor. — Iv. Kramberger v Hoče I. — Juri Purgaj k sv. Kungrti na Po-horji. Kaplauija v Zrečah ostane začasno izpraznjena. — V pokoj stopita čč. gg. Mih. Graber , župnik pri sv. Urbanu pri Ptuju iu Mih. Baumkiiher, namestnik pri sv. Jerneji v Radvanj1. — V Pišecali je postal tamošnji kaplan J. Lempl provi/or, kaplansko službo pa opravljajo čč. oo. frančiškani v Brežicah. — Razpisane so fare : sv. Urbana pri Ptuju do 10. apr. — sv. Jerneja v Radvanji do 4. aprila. — Pišece do 13. aprila. — Bliža se Vdliki teden. S praznimi rokami v cerkev hoditi tiste svete dni ue kaže. Kedor se hoče dejansko vdeh zevati svetih obredov velikega tedna, naj seže po bukvah latinsko-slovenskih, kijih je z imenom „Veliki Teden" na svitlo dal gosp. Andrej Marušič, in založil gosp. Eduard Seitz, v Gorici. V teli bukvah je zapopadeno vse, kar se od cvetne uedelje do vel ke noči po farnih cerkvah moli in poje. Pa tudi vsa cerkvena opravila tega časa so v njih razložena. Knjiga velja nevezana l gld. 50 kr.. Gosp. založnik jo pošilja ua poštni povzetek kamor koli. Pa tudi pri knjigarjih po drug,h slovenskih mestih se dobivajo. — Za pogorelce v Stari vasi soc°-sar iz lastnega premoženja darovali 1500 gl. — G. Andrej Ogorek je imenovan za sodnijskega avskultanta na Kranjskem. — Razpisi učiteljskih služeb na Kranjskem. V šl. okraj. Radovljiškem. Na 1 razredni šoli v Koroški Beli učit. služba, 1. p. 450 gl., doklade 50 gl. in stanovanje. Okraj šl. svetu v Radovljici do 10. aprila. — V šl. okraj. Logaškem. Na 2razredni šoli v Logatcu. 2. učit. služba, 1. 450 gl. in stanovanje. Kraj. šl. svetu do 17. aprila t. 1. Na Štajarkem. Na 2razredni šoli pri Mali Nedelji (pošta in okraj L utonit r) služba nadučitelj. s 600 gl, iu stanovanjem. Krajnemu šolskemu svetu do 31. marcija t. 1. (Nadučitelj utegne postati tudi orglavec.) Na lrazredni šoli v Šent-Janžu na Vrhu (okraj Šoštanj.) s 550gl. in stanovanjem, Kraj. šl. svetu do 31. marcija t. I. — Premembe pri učitelj stv u. Na Kranjskem. Gsp. Ignacij Zor je postal pomo-čni učitelj v Šmartnem pri Litiji. G. J. Ker-mavnar, zač. učitelj v Šmartnem pri Litiji gre na Duplico pri Zagorji. — Ogersko v rad o v arije se je že večkrat po časnikih grajalo kot eno naj zamud-nejših iti počasnejših na svetu. K mnogim izgledom zamorem i jaz poročati enega. Leta 1805 je v Reki umrl neki Rudež, ki je za dobrotne namena v Trnovskem okraju volil nekaj denarjev. Volila so se ne dolgo potem dotičnim res izplačala, reška davkarija pa je še le letos t. j. 1. 1878 , meseca februarija, tedaj čez 15 let(!) poslala pozive, da nuj plačajo procentualue zneske. Še polž je samo 7 let lezel čez zid. — Zabavnika „ A11 e und N e u e Welt" prišel jo tedni ua svitlo že 10. snopič, ki obsega: Gottfried von Bouillon. Gedicht von Rheine, Auf der Schvveige. Eine Geschichte