NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
^gvorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
moher 1991 • številka 42 • leto XLV • cena 35 tolarjev
m 7
mrad
oplavljenih
iravil
an 10
Kakšno bo
letos vino?
an 32
odo teharski
udodelci
aznovani?
an 18
I Despotstvo
I if iVierxu?
(upončki,
(upončki
Najemnik ali lastnik, to je vprašanje,
ki ga lahko rešite s pomočjo kupona
s strani 5, na kateri boste izvedeli tudi
vse o stanovanjskem zakonu. Se zani-
mate za zdravilna zelišča? Oglejte si
kupon na strani 24.
b Zlomite jim kril!
z otroci so bile v zakloniščih Dubrovnika. Počutile so se kot podgane, pa so zbežale v svetlobo. Zgodba treh
dubrovniških mater je na strani 16.
Kako se
nategujemo?
Sprejemanje zdaj tega, zdaj onega zakona, vmes pa nategovanja
s pogledom uprtim v nebo... Tokrat je pod drobnogledom zakon
o lastninskem preoblikovanju. O njem govori Igor Umek, vodja
komisije za pripravo zakona, v članku Boljši gospodarji smo kot
uspavana država na strani 4. Posebno igrico nategovanja živcev
pa se gredo v treh celjskih krajevnih skupnostih, kjer že tri leta
čakajo na kabelski televizijski sistem. So v ozadju mafijski
posli? Televizijska zgodba o jari kači je na strani 9. kdo bo
koga, je tudi življenjsko vprašanje Aškerčeve ulice. Bo porušena
zaradi magistrale in osebnih interesov? Bo Aškerčeva padla?
- na strani 3.
2. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
DOGODKI
Celje brez olivno-zelenih uniform
JA je brez pretresov predala še zadnje objekte na Celjskem In odšla
Od sobote dalje na Celj-
skem ni več pripadnikov ju-
goslovanske vojske, vsi vo-
jaški objekti so v rokah mi-
lice in teritorialne
obrambe.
Zadnje dejanje umika JA
s celjskega območja je bilo
sklenjeno v soboto dopold-
ne, ko so teritorialci od ko-
misije mariborskega korpu-
sa prevzeli železniški tran-
sport. Sklepno dejanje se je
začelo že v petek, ko je po-
poldne ob 15. uri na celjski
vojašnici Jože Menih-Rajko
zavihrala slovenska zastava,
ob polnoči pa je bil v sloven-
Pokrajinski štab je v teh
mesecih od vojakov jugo-
slovanske vojske prevzel 28
objektov, med njimi 15 ob-
mejnih stražarnic, dve vo-
jašnici v Celju in Dravogra-
du, nekaj vojaških skla-
dišč...
skih rokah tudi Vojaško me-
dicinski rehabilitacijski cen-
ter v Rimskih Toplicah. Po-
dročje Pokrajinskega štaba
teritorialne obrambe za Za-
hodno Štajersko je bilo tako
prvo v Sloveniji, od koder so
I
odšli prav vsi vojaki in kjer
je popolnoma končana izme-
njava sredstev in opreme.
»Vsakodnevnih dogovo-
rov in pogajanj je bilo
ogromno,« pripoveduje Viki
Kranj C, poveljnik celjskega
Pokrajinskega štaba TO.
»Predvsem so bih pomemb-
ni dogovori na republiški
ravni, v Celju pa smo se nato
pogajali organizacijsko-teh-
nični izpeljavi posameznih
nalog. Pogajanja so bila
vmes tudi prekinjena, ven-
dar lahko rečem, da v Celju
nismo imeli hujših proble-
mov, da so vojaki ravnali do-
kaj korektno.«
Ob zapuščanju vojaških
objektov so si teritorialci in
civilna zaščita z vojsko izme-
njali tudi orožje in opremo.
Na Celjskem je bila večina
orožja in opreme že prej v ro-
kah TO, zadnje orožje pa so
teritorialci od vojakov dobili
pred tremi tedni, ko so pre-
dah skladišče Bežigrad. Na-
daljnja usoda vseh vojaških
objektov še ni povsem dolo-
čena, posebna komisija jih
pregleduje in določa na-
membnost, vsekakor pa bo
potrebno te objekte redno
vzdrževati in adaptirati.
»Globalna usmeritev za
prihodnost je, da bo vojska,
tu mislim slovenska, odšla iz
mest. Vendar to zaenkrat
v Celju še ne bo mogoče, za-
to bomo leto ali dve celjsko
vojašnico uporabljali za po-
trebe usposabljanja pripad-
nikov teritorialne obrambe.
Po vsej verjetnosti bo vojaš-
nica kasneje na razpolago
občini, ki bo teritorialcem
omogočila nov učni center
izven mesta,« načrtuje Viki
Kranj C.
V teh dneh vojaki J A še
niso odšli iz vseh slovenskih
pokrajin, na republiški ravni
pa se dogovarjajo še o zad-
njih podrobnostih. Eno iz-
med vprašanj, ki jih je po-
trebno še razčistiti, je vpra-
šanje vojaških stanovanj.
V Celju so doslej s primopre-
dajo teritorialci prevzeli de-
set takšnih stanovanj. V njih
naj bi našli svoj dom pripad-
niki TO in organi notranje
zaščite, ki delajo na mejnih
območjih, nekatera stanova-
nja pa bodo tudi na prodaj.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDO EINSPIELER
Poleg objektov, ki so jih v zadnjih dneh predali jugoslo-
vanski vojaki, je poslej v rokah slovenske TO tudi njihova
oprema in orožje.
Kastner dhk
v Celju?   I
če bo šlo vse po ^j,
bodo ob Aškerčevi
v Celju prihodnje i^jj
čeli graditi poslov^j
razni objekt, v kateri
avstrijski partner
Ohler odprl dve trgoJ
Trenutno se dogovj
o dveh trgovinah, ^
ponujali športno onS
ter otroške izdelke,
Ijeni so prvi razgovoiii
dokaj vzpodbudni, pj
na celjskem izvršnein
tu, potrebno podporo,
dobili   tudi  v  repuj
Kastner Ohler želi tudi
god po Sloveniji ^
nekaj trgovin, podobn]
v Avstriji pa naj bi tu(j
nas zaživela kataloška
daja. Uresničevanje j
vorov bo odvisno se
od   miru   in   stabilj
v Sloveniji. Kastner (
naj bi v Celju nastopil
delničar oziroma dm
nik pri izgradnji prost! '
medtem ko bo garažo
jekt financiralo mesto
Ije. Denar za to namera j
zbrati tudi s pomočjo '
kirnin. V kratkem ni j
v mestu uvedli parkij '
stem, povsod bo treba j
čevati parkirnino, z | '
njo poslovno garažneg j
jekta pa naj bi končali '
mladi leta 93.
4 '
Velenje In
Mozirje za
hrvaške sindi
v akcijo pomoči za
stojne hrvaške sindik
jo je organizirala Zve
bodnih sindikatov SI«
se je predvsem s hn
oblačili vključila tui
močna organizacija ZS
lenje.
Največ so za pomoi
škim sindikatom pri
delavci Gorenja, kjer j
član ZSSS dal dva bi
malico ali sto tolarjev, t
skupna pomoč Gorenja
ški znaša približno 500
tisoč tolarjev. V akciji zi
pomoči so sodelovali še
sko podjetje Dolina, ZK
zirje, M Club in Elkroj iz
nja, velenjska območna
nizacija pa je nakupila
količine olja, sladkorja ii
ke. Tovornjaki z velenjsi
močjo so na pot krenili v
s Ptuja, prevoz pa je b«
no omogočil APS iz Ve
Poleg materialne 1
skušajo člani ZSSS po
tudi moralno, s podpisi
klaracije o miru. V ob
organizaciji za velenjs
mozirsko področje so
zbrali preko sedem tiso
pisov deklaracije M
v ZSSS pa je podpisnil
klaracije že desetkrat v(
V pokoj s 63 leti
Skupščina skupnosti po-
kojninskega in invalidskega
zavarovanja je na svoji zad-
nji seji obravnavala predlog
zakona, po katerem bi se
spremeniU pogoji za odhod
v pokoj. Že prihodnje leto
naj bi starostno mejo za upo-
kojitev premaknili na 60 let
in pol in jo potem vsako leto
zviševali za šest mesecev od
leta 1997, ko naj bi se moški
upokojili z dopolnjenimi 63
leti starosti.
Ta meja bi veljala ne glede
na izpolnjeno pokojninsko
dobo. Če bi kdo že izpolnil
40-letno delovno dobo, bi
moral po novem zakonu de-
lati še naprej, dokler ne bi
dosegel starostne meje. Za
vsako dodatno leto delovne
dobe pa bi mu za določen
odstotek povečali pokoj-
nino.
Za ženske naj bi veljalo
isto načelo, s tem, da še ni
jasno, ali bodo potrebno de-
lovno dobo za upokojitev
izenačili z moškimi.
Z. S.
Določili so
skupni program
Poslanci šmarske skupščine
so se odločili za podaljšanje
krajevnega samoprispevka
v tej manj razviti občini, ki vse-
buje tudi skupni program s 15
odstotnim deležem. Dosedanji
samoprispevek se letos izteka
in tako bi v prihodnje po mo-
ralno zavezujočem sklepu - če
bo odločitev za nadaljevanje
samoprispevka izglasovana še
na referendumu - 15 odstot-
kov zbranega denarja namenili
za sofinanciranje prizidka k os-
novnima šolama v Lesičnem
in Kozjem, za vrtec v Podčetrt-
ku, posodobitev osnovne šole
v Rogaški Slatini, še manjkajo-
čo medicinsko opremo za
zdravstveno postajo v Rogatcu
in za širitev občinske knjižnice
v Šmarju. Veliko večino, 85 od-
stotkov denarja, pa bodo na-
menili za potrebe krajanov
v krajevnih skupnostih.
BJ
Petina več na položnicah
Od prvega novembra dalje bodo stanarine v velenjski
občini višje za petino, za 30 odstotkov pa se bodo povi-
šale najemnine poslovnih prostorov, so se odločili člani
občinskega izvršnega sveta na zadnjem zasedanju.
Kljub novi podražitvi so stanarine v velenjski občini še
vedno med najnižjimi v republiki. Po podražitvi bo za
dvosobno stanovanje s 65 kvadratnimi metri potrebno
odšteti tisoč 282 tolarjev. Novi podražitvi ni nasprotovala
niti območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov,
saj menijo, daje potrebno ohranjati realno vrednost stano-
vanjskega fonda v občini. V velenjskem izvršnem svetu so
poskrbeli tudi za socialni del, saj bodo iz občinskega pro-
računa namenili za subvencioniranje stanarin 6 milijonov
tolarjev. Doslej je subvencije iz proračuna prejemalo 711
socialno ogroženih občanov. U.S.
Nasmešek zaradi novih prostorov
Ob izdatni pomoči občine Celje in nekaterih sponzorjev, se je 8. pokrajinski štab za TO
Celje preselil v sedanjo Ingradovo zgradbo na Maistrovi uUci 5. General Maister, kije ulici
posodil ime, bi bil verjetno kar zadovoljen, da bo v »njegovi« uUci poslej štab slovenske
vojske za zahodno Štajersko pokrajino, od tod pa bodo povezave še s petimi območnimi
štabi v Slovenj Gradcu, Velenju, Slovenskih Konjicah, Trbovljah in v Žalcu. V novi zgradbi
so vsi pogoji za normalno delo, ki bo v prihodnje še vedno v znamenju reorganizacije TO
Slovenije in v določanju obrambnega koncepta repubhke Slovenije.
UM, Foto: E. E.
SAO Radeče?
Ali bodo Radeče samostoj-
na občina, ki ne bo več delo-
vala pod okriljem laške?
O tem v Radečah razpravlja-
jo že več let, sedaj, ko naj bi
nova ustava spodbujala na-
stajanje manjših občin, pa se
zdi, da bi se lahko želje tudi
udejanile. Radečani namreč
menijo, da je občinsko sre-
dišče v Laškem preveč odda-
ljeno, obenem pa je v kraju
in okolici potrebno postoriti
še veliko, da bi Radeče po-
stale takšne, kakršne si za-
mišljajo krajani in predstav-
niki krajevne skupnosti. Me-
nijo, da so tudi gospodarsko
dovolj močni, da bi lahko
delno finančno oskrbovali
novo nastalo občino, obe-
nem pa v primeru osamosvo-
jitve del sredstev pričakujejo
tudi od pristojnih republi-
ških organov. In kaj o samo-
stojni občini Radeče menijo
krajani?
Terzo Tcrzič, šofer avto-
busa iz Zidanega Mosta:
»Upam. da bo do osamosvo-
jitve prišlo. Radeče pokriva-
jo pet krajevnih skupnosti:
Svibno, Zidani Most, Vrho-
vo. Jagnjenica in Radeče, za-
to je nujno, da postanejo ob-
čina. V tem okolju živim že
trideset let. zato sem zainte-
resiran za osamosvojitev.
Kar  se  občinskih  funkci-
onarjev tiče, so v Laškem pa-
zili, da so bili kadrovsko za-
sedeni nekako pol-pol glede
na krajevne skupnosti; tudi
naš konec je bil zastopan, za-
to se nismo počutili ogrože-
ne. Pri razvoju samega kraja
pa moram reči, da se Rade-
čani lahko zahvalijo Papirni-
ci, ker je samo ta skrbela in
vlagala v razvoj kraja. Inte-
res vseh nas je, da Radeče
zaživijo kot občinsko mesto.
Boris Vahter, upokojeni
živinozdravnik   iz  Radeč:
»Nikoli si nismo želeli, da bi
prišli pod Hrastnik ali pod
Laško, niti pod Sevnico. Vse
te možnosti smo svojčas
imeli pa smo bili bolj ali
manj prisiljeni v to kombina-
cijo, zato smo sedaj pod La-
škim proti svoji volji. Vedno
se pravi: »Laško ima to in
ono, Radeče pa ne,« in to je
resnica. Marsikaj smo morali
v minulih letih izsiliti, da so
potem pri nas naredili. To je
tisto, kar bi bilo pri osamo-
svojitvi Radeč dobro, na-
mreč da bi denar, ki ga sami
ustvarimo, tudi sami porabi-
li. In če bomo imeli malo,
bomo za to krivi sami, zato
se bomo bolj potrudili, da
bomo zbirali sredstva za vse,
kar potrebujemo.«
NATAŠA GERKEŠ
v Nazarjah so krivi, da ni dovolj dela!
v šoštanjskem delu podjetja Elkroj
obtožujejo matično podjetje v Nazar-
jah, da jim zaradi nerazjasnjenega
statusnega položaja zmanjkuje dela.
V Nazarjah pravijo, da jim ga ne mo-
rejo zagotavljati, ker so tujci zaradi
vojne pri nas pri sklepanju poslov
previdnejši, Šoštanjčani pa menijo,
da bi imeli dela dovolj, če bi le lahko
s tujci sami navezovali stike. Bojijo
se tudi, da se bo uresničila grožnja, ki
so jo slišali ob stavki, da bodo na-
mreč vsi delavci ostali brez dela.
Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik
je bila pred zaključkom redakcije od-
sotna, zato smo za mnenje o šoštanj-
skih obtožbah povprašali svetovalca
v Elkroju, Alfreda Božiča. »Kakor
sem jaz obveščen, ni bojazni, da ne bi
imeli dela. tako v Šoštanju kot v Na-
zarjah. Dejstvo je, da so Šoštanjčanom
resnično znižali pogodbo, vendar je
vprašanjje, na čigavo intervencijo. Iz-
pad so Soštanjčanorri nadomestili na
domačem tržišču. O Šoštanju je treba
povedati še nekaj drugega. Martin Pre-
skar tam ni direktor, ker šoštanjski del
pač ni samostojno podjetje. Preskar,
ki sicer nastopa kot direktor, je le vo-
dja proizvodnje. Za proizvodnjo pa ne
skrbi, kot bi bilo potrebno. Prihaja do
napak, do slabega dela, za to pa je
odgovoren Preskar. To je njegovo delo
in ne sklepanje pogodb, kar sicer poč-
ne. Vemo za posel z Vegradom, ki je
bil sklenjen mimo komerciale v matič-
nem podjetju, Preskar pa za sklepanje
nima pooblastil. Dejstvo je. da o raz-
družitvi šoštanjskega dela od matične-
ga podjetja v Nazarjah razsoja republi-
ško sodišče združenega dela, zakaj ne
počakajo na razsodbo, nato pa del^o.
v skladu z odločitvami sodišč^
pripovedoval Alfred Božič.
V Šoštanju ponovno terjajo."^
v razreševanje problematike t'^
vključi izvršni svet, gospodarski-
Sodišče združenega dela Sjoj
ki bo najbrž moralo razrešiti I''
v Elkroju, razpravlja o dveh
znotraj podjetja: o statusnem P
ju šoštanjske enote, torej o san'^^
ni poti tega dela Elkroja, in o
stitvi vodje proizvodnje Marti''
skarja na delovno mesto v
niča in ostali odgovorni. Prepr"-^,
da dobro delajo in da je nJi^^L
blem le v tem, da si dela ne ^
zagotoviti sami. <(
URŠKA SE^**
Priznanje Rebeušku
Na skupščini zveze ekonomistov Slovenije v Portoro
pred nekaj dnevi podelili listino o častnem članstvu mag
viku Rebeušku, dolgoletnemu članu društva ekonoii
Celje. Častno članstvo so mu podelili za zasluge pri razv
ekonomske teorije in prakse.
DOGODKI
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 3
ipoastili
lodo umrle
Lgd Dnevom mrtvih
pravljajo v vseh osmih
[fiiiah območja skupne
,,niinske slovesnosti. Te
','do kot vsako leto po ve-
''j ob krajevnih spome-
liih in spominskih obe-
Ijjjh NOB, kulturne pro-
' 0e pa pripravljajo po
^iiii domači osnovnošol-
V sodelovanju z Zvezo
,rcev.
pripravam so se doslej
.bolj posvetili v celjski
jjini. Na dan pred Dne-
0 mrtvih, 31. oktobra,
1 ob 10. uri pri množičnih
^bovih frankolovskih žr-
na Stranicah spomin-
j svečanost, ki jo pri-
jvljajo Celjani skupaj
l^onjičani. Ob 10.30 bodo
(ložili venec na grobnico
jodnih herojev na Šlan-
ovem trgu v Celju, nato
I ob 11. uri osrednja spo-
jnska slovesnost v celj-
jm Starem piskru, kjer
itudi kulturno umetniški
ogram. Opoldan bodo
iložili venec pred spo-
inskim obeležjem na Te-
ajah. ob 16. uri bo kome-
oracija pri grobnici pad-
ina Golovcu, na Dan mr-
ih pa bo pred spomeni-
im na pokopališču v av-
rijskem Gradcu še med-
jrodna komemoracija (ob
I. uri). Dan pred Dnevom
irtvih bodo v celjski obči-
i slovesnosti ob 8. uri
Vojniku, ob 10.30 v ŠkoQi
!si in ob 11. na Ljubečni.
V konjiški občini se naj-
olj pripravljajo na osred-
10 komemoracijo na Stra-
icah, kjer sta grobnici
ankolovskih žrtev. V žal-
il bo zadnjega oktobra ob
I. uri slovesnost^ pri spo-
eniku padlih v Žalcu, te-
idne pa se bodo osnovno-
Jci in borci spomniU tudi
ikojnih pri obeležjih
Grižah, v Preboldu, na
:anskem, v Šempetru,
Bslovčah, Polzeli in Pe-
)včah. Osnovnošolci in
irci pripravljajo spomin-
le slovesnosti tudi v mo-
rski občini, kjer bodo, pri
rednjih spomenikih
OB v vseh krajih. Dan
ed Dnevom mrtvih bo
jvesnost pred spomeni-
)m NOB pred mozirsko
ičinsko zgradbo.
Prve slovesnosti bodo
velenjski občini že v sre-
1, 30. oktobra in to pri
eh spominskih abeležjih
I pokopališčih. Podobno
it pretekla leta se bodo
omniii pokojnih pri kra-
mih spominskih obelež-
1 tudi v laški občini,
rednjih slovesnosti pa ne
ipravljajo. Položili bodo
tice in ponekod pripravi-
kulturni program.
Podobno se bodo spom-
11 pokojnih pri spomin-
ih obeležjih v krajih
ntjurske in šmarske ob-
rte.   BRANE JERANKO
Bo Aškerčeva padla?
Dileme urejanja prometa v Celju
Celjska občinska skupšči-
na, ki je bila tudi na zad-
njem zasedanju na robu
sklepčnosti, je največ časa
namenila obravnavi treh
odlokov o zazidalnih načr-
tih Gaberje, Staro mestno
jedro in Glazija, sprejela pa
je le slednjega. Ta pa sam
zase ne zadošča za uresniči-
tev načrtov, ki jih zajemajo
omenjeni trije dokumenti.
Gre namreč za razširitev
Mariborske, Aškerčeve in
Ulice XIV,. divizije s tako
imenovano mestno alejo,
oziroma za izgradnjo magi-
strale jug. Ti načrti pa so
med poslanci sprožili šte-
vilne pomisleke.
Projekti o tem, kako razre-
šiti prometno povezavo med
severnim in južnim delom
Celja, so stari že vrsto let.
Idealna rešitev bi bila obvoz-
nica izven mesta, zanjo pa ni
denarja, zato urbanisti meni-
jo, da je zaenkrat najustrez-
nejša rešitev razširitev seda-
njih povezav od Mariborske
ceste do Aškerčeve in Ulice
XIV. divizije. Zlasti proble-
matična je ob tem Aškerčeva
ulica, ki bi jo po načrtih spre-
menili v štiripasovnico z dre-
voredom in z novo poslovno
garažno hišo. Zaradi tega pa
bi morali porušiti še preosta-
le zgradbe ob vzhodnem de-
lu ulice, kar pomeni resen
poseg v strukturo mesta 19.
stoletja. Vendar pa predvide-
vajo rušitev vzhodnega dela
Aškerčeve vsi dosedanji ur-
banistični dokumenti Celja
in del teh so uresničili že
pred leti z izgradnjo avtobus-
ne postaje. Zgradbe, ki so
ostale, pa so zaradi zanemar-
janja v preteklih letih v tako
slabem stanju, da bi bila nji-
hova obnova skoraj nemo-
goča.
Dokumenti, ki jih sedaj
predlagajo, pomenijo predv-
sem ureditev območja Ga-
berja, zavrnitev le-teh pa bi
po mnenju izvršnega sveta
kot predlagatelja zavrla na-
daljnje urejanje Celja. Pred-
sednik IS Mirko Krajnc je
poslancem dokazoval, da se
sedaj po Aškerčevi dnevno
vali 11 tisoč vozil, od tega 80
odstotkov lokalnega prome-
ta in le manjši delež tranzita.
Širitev je zato za Celje nujna,
je menil, s čimer pa se po-
slanci niso povsem strinjali.
Pomisleke so imeli tako za-
radi rušitve Aškerčeve kot
zaradi usmeritve glavnega
prometa skozi mestno jedro.
Tudi sklicevanje na stroko ni
pomagalo, saj so ugotavljali,
da slepo' zaupanje urbani-
stom ne more biti vodilo, ker
so ti lahko tudi v službi poli-
tike.
T. CVIRN
V torek so v celjskem izvršnem svetu pripravili
tiskovno konferenco, kjer so pojasnjevali posledice
nesprejetih odlokov. Predsednik celjskega izvršnega
sveta Mirko Krajnc je povedal: »Na zadnji skupščinski
seji je bila prisotna le dobra polovica poslancev in temu
primerno je bilo tudi glasovanje. Za sprejem občinskih
odlokov je potrebna večina glasov vseh poslancev. Od 42
poslancev, kolikor jih je bilo na seji, je za odloke glasovalo
37 poslancev, manjkal nam je torej en glas. Verjetno se
poslanci niso zavedali, kaj pomeni zavrnitev odlokov.
Pomeni prekinitev nadaljnjih gradenj v starem mestnem
jedru ter v Gaberjah, kjer je predvideno mnogo kapitalnih
infrastrukturnih objektov, med drugim magistrala jug,
železniški triangel, izgradnja športno rekreacijskih objek-
tov ob TVD Partizan ter še vrsta objektov za plinifikacijo
ter kanalizacijo. Pripravljene odloke bomo ponovno dali
na glasovanje na naslednjih zasedanjih skupščine.«
I. B.
TRAČ I
niče ■
Kdor v popoldanskih urah
začuden opazuje verigo pred
mozirsko občino, naj ne bo
prestrašen. Veriga je iz do-
poldanskih ur, ko varuje av-
to in parkirni prostor izvršni-
ka Alfreda Božiča.
Dobro obveščeni so se ob
visokodonečih izjavah celj-
skega premiera Mirka
Krajnca, da pomeni nespre-
jetje zazidalnih načrtov za
ureditev magistrale jug
ustavitev nadaljnjega raz-
voja Celja, le nasmihali. Do-
bro namreč vedo, da to po-
meni predvsem težave v na-
daljnjem razvoju premiero-
vega zasebnega podjetja...
Gospod Jože Volfand bo
moral v prihodnje bolj paziti
pri izbiri svojih gostov na
celjskih večerih. V družin-
skem proračunu bo sicer na-
stala prevelika luknja, če bo
vztrajal pri dinarskih sogo-
vornikih in zapitek plačeval
z lastnimi tolarji.
Čeprav se za • razmere
v zdravstvu ministrica dr.
Katja Boh ne čuti odgovor-
na, je vendarle ponudila
svoj odstop. Morda pa ji je
članica stavkovnega odbo-
ra Javnega zavoda Zdrav-
stveni center Celje Jožica
Metelko poslala katero iz-
med svojih fotografij, na
katerih je namesto v sestr-
ski uniformi v uniformi
ženske-lovca?
Celjski župan Anton Roječ v zaupnem pomenku z Jelkon
Kacinom: »Gospod Kacin, povejte mi vendar, kako obvla
dujete vso to množico predstavnikov javnosti. Meni še tel:
nekaj celjskih ne uspel«
Direktor Etola Jože Bučer v razgovoru z dr. Andrejem
Ocvirkom na celjskem večeru: »Ce boš še naprej tako
vodil naše gospodarstvo, bomo direktorji iz tebe naredili
še kaj drugega, ne samo ocvirk.«
Janez Janša - strelec in Igor Ba včar - vra tar: » Tako, ta gol
je za kazen, ker si prestopil na Ruplovo stran!«
imarski poslanci zaupajo vladi
^oanu ni uspelo odstaviti Arallce - Dve tretjini poslancev Izreklo zaupnico
''ed ponedeljkovim glasovanjem
'^upnici šmarski vladi, na redni
'šmarske skupščine, sta se med 73
'^ujočimi za zaupnico vladi, oziro-
Nenemu predsedniku Aralici, od-
''ji dve tretjini poslancev, za neza-
?Jco pa le tretjina,
o glasovanja je prišlo po nedav-
^ predlogu predsednika šmarske
'Pščme Franca Potočnika, ki je
^lagal razrešitev šmarske vlade za-
' »neaktivnosti« njenega predsed-
* Marjana Aralice, člana liberalnih
"okratov. Ta predlog je skupaj
pločnikom podpisalo 15 poslancev,
''njimi tudi podpredsednik skupš-
^ Jože Čakš, oba podpredsednika
^Hske vlade, prenoviteljica Marta
J^ič in krščanski demokrat Marjan
'^nik ter član občinske vlade za
i^čje izobraževanja, prenovitelj
Uršič. Približno polovica podpi-
l'' je bila iz kmečke zveze, ki ji
pda tudi župan.
^predzadnji seji šmarske skupšči-
j^*^ nato nekateri podpisani svoj
•^'^ pojasniU in ga večinoma ute-
meljevah, da bi se lahko storilo več,
Aralici so očitali, da ni delal teamsko
z obema podpredsednikoma, premalo
je bil vztrajen na republiški ravni in
tudi pri začetnih pripravah na samo-
prispevek. Mnogi iz različnih strank
mu zamerijo odhod podpredsednice
Marte Vahčič, ki jo kot izkušeno stro-
kovnjakinjo posebno cenijo in je
s funkcije odšla predčasno že poleti.
Tudi drugi podpredsednik Marjan
Drofenik je dal prav opozorilom Vah-
čičeve gledaproračuna, ki so se pozne-
je pokazala za pravilna. Ko so septem-
bra nakazali denar za ceste, pa sploh ni
bil pravočasno seznanjen s tem. Med-
sebojnih nesoglasij je bilo še več.
V ponedeljek so poslanci pred
skupščinskim zasedanjem prejeli še
obširnejši pismeni odgovor kritizira-
nega predsednika Aralice. V njem za-
nika, daje občinska vlada obravnavala
zgolj vsakdanje zadeve in omenja pro-
jekt Celovit razvoj občine Šmarje. De-
lali so v velikih gospodarskih težavah
in reševali veleizvoznika Steklarno,
potem pa je še prišlo do vojne v Slove-
niji. Aralica zanika pasivnost in našte-
va številne pogovore z najrazličnejšimi
sogovorniki, med uresničevanjem na-
ložb pa omenja številne dokončane,
nove in pripravljane naložbe v različna
področja. Tudi občinsko upravo so
v Šmarju zmanjšali kar za 15 odstot-
kov, v republiki za 3. Aralica v gradivu
odgovarja Potočniku tudi na medse-
bojne, že osebno obarvane očitke obeh
predsednikov.
Po dolgotrajni razpravi na predzad-
nji seji so poslanci v ponedeljek na
predlog Liberalnodemokratske stran-
ke le še glasovali, pri čemer se je za
zaupnico občinski vladi, oziroma Ara-
lici, odločila velika večina v zborih
združenega dela in krajevnih skupno-
sti ter dobra polovica v družbenopoli-
tičnem zboru. »Ne bom vas razočaral,
še zlasti ko bo izvršni svet dejansko
občinska vlada,« se je poslancem zah-
valil predsednik Aralica, predsednik
Potočnik pa je po objavi rezultatov de-
jal: »Čestitam izvršnemu svetu in mu
želim uspešnejše delo.«
BRANE JERANKO
Stečaj Keramične
Pred tednom dni se je začel stečajni postopek Kera-"*
mične industrije Liboje. Vrata tovarne so v tem tednu
zaprta, potekajo pa temeljite priprave za začetek dela
novega podjetja Keramika, ki so ga ustanovili večji upniki.
Po besedah direktorja Marjana Dreva naj bi s proizvodnjo
začeh v ponedeljek. Na delo naj bi se postopoma vrnilo 350
do 360 delavcev, kar bo odvisno predvsem od naročil
kupcev ter dobave surovin. Pri zaposlovanju delavcev
v novem podjetju bodo upoštevah predvsem strokovno
izobrazbo ter odnos do dela. IB
Učitelji potisnjeni ob rob
Javna tribuna o šolstvu v velenjski občini
»Vse, kar je izven Ljubljane,
izven centra, je pozabljeno.
Smo nekje na robu kot občina
in kot problem šolstva v tej
občini,« so poudarjali učitelji
v velenjskih osnovnih šolah
na torkovi javni tribuni, ki so
jo pripravili po šestdnevni
stavki.
Na javno tribuno se namreč
ni odzval nobeden izmed po-
vabljenih republiških gostov,
nasproti učiteljem so nastopili
le predstavniki velenjske vla-
de, ki pa stavko učiteljev pod-
pirajo. V občini, pravijo, ni do-
volj sredstev za razrešitev vseh
problemov, ki so se nakopičili
v šolstvu, ni pa denarja tudi za
zahteve velenjskih učiteljev. Ti
namreč vztrajajo pri revalorizi-
ranem proračunu za celotno le-
tošnje leto, pri razmerju 83:17
med osebnimi dohodki in ma-
terialnimi stroški, pri nadome-
stilu osebnega dohodka za čas
stavke in pri čimprejšnjem
podpisu kolektivne pogodbe.
»Stavkovni odbor se zaveda,
daje stavka skrajen način in ni
po naših željah,« so poudarjali
učitelji. »Stavka je posledica
neusklajenega in neodgovor-
nega dela pristojnih republi-
ških in občinskih organov. Če
ne bodo uresničili naših zah-
tev, bomo sprožili vprašanje
odstopa vseh teh organov.«
Velenjski učitelji so poudarja-
h, da so dovolj zgodaj opozar-
jali na svoj položaj, in da bi ga
bilo takrat lažje rešiti. Sedaj za
uresničitev vseh zahtev v obči-
ni potrebujejo 44 milijonov to-
larjev, saj morajo po izračunih
stavkovnega odbora izplačati
vsakemu učitelju 16 tisoč to-
larjev za že opravljeno delo
v prvih devetih mesecih letoš-
njega leta. Nekaj sredstev za
razrešitev učiteljskih težav bi
se našlo v občini, večino pa bo
morala prispevati republika.
O položaju šolstva bodo raz-
pravljali še poslanci v velenj-
ski skupščini na izrednem za-
sedanju v petek.
URŠKA SELIŠNIK
4. STRAN -24. OKTOBER 1991
NT&RC
gospodarstvo
Boljši gospodarji smo
Ifol uspavana država
v to je Igor Umek, minister za planiranje In votija komisije za pripravo zakona o lastninskem
preoblikovanju, trtio prepričan
Razprave o lastninskem za-
konu, ki še vedno ni ugledal
belega dne, so Slovence raz-
delile v nekaj taborov. Vlada
je prepričana, da bo njen za-
kon izpolnil pričakovanja lju-
di in Slovence složno popeljal
na pot gospodarskega raz-
cveta.
Pravična razdelitev
Minister Umek, predlog za-
kona o lastninskem preobli-
kovanju podjetij sta doslej
sprejela družbenopolitični
zbor ter zbor občin, zapletlo
se je v zboru združenega dela.
Predsednik Lojze Peterle je
v svojih ocenah zelo oster, po
njegovem zbor združenega de-
la blokira delo, kakšen pa je
vaš komentar?
Umek: »Osebno zapleta
v zboru združenega dela ne
ocenjujem tako dramatično.
Mislim, da smo po številnih us-
klajevanjih ustregli zahtevam
zbora in ne vidim pomembne-
ga vsebinskega razloga, da se
v zboru združenega dela ne bi
uskladili. Kdaj bomo dobili za-
kon, bo odvisno od zbora zdru-
ženega dela, ki je odslej proce-
duralno odlagal sprejem zako-
na na dnevi red skupščine, po-
slanci pa morajo oblikovati
tudi svoja stališča.«
Na vladin predlog zakona je
bilo danih kup amandmajev.
Koliko teh pripomb ste upo-
števali?
Umek: »Naj povem tisto, če-
sar nismo upoštevali. Upošte-
vah nismo vsega tistega, kar
ruši sam koncept zakona, kar
ga vrača proti osnutku in k te-
mu, da bi morali ljudje premo-
ženje kupovati. Naše osnovno
načelo je, da moramo premo-
ženje med ljudi razdeliti, svoj
denar pa naj uporabijo za nove
podjetniške programe oziroma
nove projekte.«
Kako bo torej po vseh us-
klajevanjih potekala privati-
zacija?
Umek: »Privatizacija bo po-
tekala po načrtu, določenem
z zakonom. Za mala in srednja
podjetja je predvideno eno le-
to, v večjih podjetjih nekoliko
hitreje. Ne predvidevamo no-
benega velikega administrira-
nja, za večino stvari bodo pri-
pravljeni modeli, tako da neke
papirnate vojne res ne potre-
bujemo. V malih podjetjih se
predvideva lastninjenje na na-
čin delavskega odkupa, stvari
so poenostavljene s knjižno
vrednostjo. Ta je po podatkih
Agencije republike Slovenije
v povpreču tri in polkrat manj-
ša od ocenjene vrednosti. Me-
nim, da so že tu skriva pomem-
ben element popusta, dodatna
oblika popusta je'še možnost,
da dajo 20 odstotkov vrednosti
na sklade. Teh 20 odstotkov ne
pomeni ničesar, preostalih 80
odstotkov pa je potem novo
izhodišče, novih 100 odstotkov
za program delavskega odku-
pa. V skupščini je bilo okoli
tega veliko nerazumevanja.
Mnogi so namreč menili, da
gre za program delavskega od-
kupa vedno 100 odstotna
knjižna vrednost podjetja.«
Kaj pa srednja in velika po-
djetja?
Umek: »Srednja podjetja naj
bi na sklad republike Sloveni-
je dala obvezno 30 odstotkov,
tudi to je nedominanten delež
in pozicije znotraj podjetja
v ničemer ne ogroža, kajti tisti,
ki hoče odločati, mora imeti 51
odstotni delež. Tako pri malih
kot srednjih podjetjih je pred-
videna 10 odstotna brezplačna
razdelitev delnic. Če torej od-
štejemo pri srednjih podjetjih
30 odstotkov za sklad, 10 od-
stotkov za razdelitev, je preo-
stalih 60 odstotkov novih 100
odstotkov vrednosti za pro-
gram delavskega odkupa. Veli-
ka podjetja morajo na sklad
prenesti 70 odstotkov, znotraj
podjeta se razdeli 10 odstot-
kov, ostalih 20 ostotkov pa
predstavlja spet 100 odstotno
vrednost za način delavskega
odkupa. Če upoštevamo, da
znašajo dominantni deleži
v velikih podjetijih na zahodu
15 odstotkov, bodo tudi pri nas
imeli dominanten delež tisti, ki
bodo do premoženja prišli na
način delavskega odkupa. Ti-
ste delnice, ki ostanejo po raz-
delitvi znotraj podjetja in de-
lavskem odkupu, ne bodo
ostale na nekem državnem
skladu. Prepričan sem, da dr-
žava ni dober gospodar, zato
smo iskali podjetniške rešitve
in sicer v tem, da sklada ne
upravlja država, temveč po-
djetja. Na zahodu so to investi-
cijske družbe in podobno obli-
ko predlagamo tudi v našem
zakonu. Mislim, da je zakon
dober, čimprej pa se mora raz-
viti privatni trg kapitala, kjer
bodo državljani vlagali denar
v nove projekte, podjetniki pa
jih bodo morali prepričati, da
so projekti dobri in da prinaša-
jo dobiček.«
Delež, ki naj bi ga velika
podjetja prenesla na sklade,
je razmeroma visok.
Umek: »Pri tem je v ospre-
dju odnos med zunanjim in no-
tranjim, lastništvom. Praksa
drugod dokazuje, da je v pri-
meru, ko prevladuje notranje
lastništvo, zelo težko dobiti zu-
nanji kapital, ta kapital hoče
takoj 51 odstotni delež, kar po-
meni prevlado nad notranjim
lasništvom. V takšnem podjet-
ju zunanji lastniki tudi težko
intervenirajo. Preprosto reče-
no, bali smo se narediti sistem,
kjer bi dominiralo notranje
lastništvo.
Naš cilj je razdeliti premo-
ženje med Slovence, kar ima
za posledico dve stvari: pre-
moženje razdelimo na pošten
način, Slovenci pa so tudi da-
leč boljši gospodarji kot uspa-
vana država in prepričan
sem, da bodo bolj pazili na
slovensko gospodarstvo.«
Veliko je bilo razprav
o knjižni vrednosti podjetij,
zakaj ne izhajate iz ocenjene
vrednosti?
Umek: »Več strokovnjakov
trdi, da je knjižna vrednost
boljša od ocenjene vrednosti.
Gre tudi za povsem praktično
rešitev. Naenkrat bi morali
oceniti 2600 podjetij in to
v okolju, kjer ni trga podjetij,
kjer je težko realno ocenjevati,
zato je knjižna vrednost naj-
boljša rešitev. In kakorkoili
verjamem, da so ljudje pošte-
ni, bi lahko prevladali različni
motivi tako v podjetjih kot pri
ocenjevalcih, te stvari pa se
težko kontrolirajo.«
Postali bomo narod
delničarjev
z razdelitvijo delnic bomo
Slovenci postali delničarji.
Dobilo naj bi jih milijon in
pol Slovencev, da bomo znali
ravnati z njimi, pa bomo po-
trebovali poslovno znanje, ra-
zumljive informacije o nalož-
bah. Ali ne bo to ljudsko del-
ničarstvo bolj finančni hokus
pokus?
Umek: »Sam povsem za-
upam Slovencem. Vsi pravijo,
da je država slab gospodar. Ti-
sti, ki bi radi stvari prepustili
državi, potem pa jo omejevali,
v bistvu ne zaupajo Slovencem
in jih imajo za še slabše gospo-
darje od države. Sam tega ne-
zaupanja ne gojim, poleg tega
pa šo vgrajeni tudi varnostni
mehanizmi. Računamo, da bo
zakon z vzajemnimi skladi po-
treboval kakšno leto, leto dni
je moratorija nad prodajo del-
nic, po tem času pa sem prepri-
čan, da se bodo ljudje naučili
ravnati z delnicami. Ze v prete-
klosti so Slovenci bogateli na
različne načine, ki jih je sistem
dopuščal in na načine, ki jih je
sistem preganjal. Svoje premo-
ženje so znah dobro obračati,
to dokazujejo tudi obveznice
republike Slovenije. Verja-
mem, da se bodo ljudje stva-
rem hitro privadili.«
Po oceni nekaterih strokov-
njakov je bistvo privatizacije
v vodstvu skladov, v tem, kdo
bo vladal v njih in kdo uprav-
ljal.
Umek: »Običajno je. da za
upravljanje skladov skrbi neka
podjetniška skupina. Na zaho-
du nastane skupina na ta na-
čin, da vsak vloži vanjo denar,
za ta denar se nakupijo delnice
različnih podjetij, nikoli enega
samega podjetja, ker je na ta
način zagotovljena določena
varnost. Mi pričakujemo pri
upravljanju pomoč tujih stro-
kovnjakov, za nadzor pa bo
skrbela skupščina tistih, ki so
lastniki delnic takega sklada.
Naloga managementa je, da
sklad upravlja in to tako, da so
donosi največji. Poznam boja-
zen, da bodo v skladih zavlada-
li politiki, vendar je ta strah
odveč, ker bo veljala kapital-
ska logika. Enkrat sem se že
pošalil: zakaj ne bi vsaka stran-
ka vzela svoj sklad, če misli, da
bo šlo predvsem za politični
vpliv. In prepričan sem, da
barve ne bodo več pomembne,
teveč bo pomembno samo to,
koliko donosa bo vsaka stran-
ka sposobna zagotoviti svojim
delničarjem."
Kako gledate na bojazen, da
se bomo razprodali tujcem*:
Umek: »Prodaja tujcem je
po tem zakonu zelo omejena.
Za prodajo se lahko podjetja
odločijo samo dotlej, dokler ne
pride do razdelitve na sklade
in ta prodaja gre vedno v dogo-
voru z managementom, ki ima
določeno ponudbo. Poleg tega
se upošteva narodnostne in
strateške interese, vedno pa
gre v takšnem primeru za oce-
njevanje vrednosti podjetja.«
Kakšni so po vaši oceni po-
goji za privatizacijo v Slove-
niji?
Umek: »V stroki so stališča
različna. Večina se zavzema za
čimhitrejšo privatizacijo, tudi
tujci nas sprašujejo, kdaj bo-
mo začeli s privatizacijo. To bo
naša legitimnost, da res hoče-
mo v Evropo. Že deset let smo
v krizi in s sedanjim sistemom
nismo izplavali. Lastninjenje
je zato pogoj, da začnemo krizo
reševati.«
In to takoj, ne po drobnih
korakih, kot menijo nekateri?
Umek: »Takoj. Drobni kora-
ki so vedno povezani z nekim
programom, vezanim na sloj
ljudi, ki na začetku položi de-
nar in se abonira na celotno
lastnino s profiti, ki jih ustvari.
Zato je družbeno lastnino tre-
ba dati vsem državljanom.«
Kako komentirate očitke,
da bo lastninjenje po vašem
predlogu povzročilo veliko
nezaposlenost?
Umek: »Privatizacija ne bo
povzročila velike nazaposleno-
sti. Imeli jo bomo ne glede na
to, ali s privatizacijo začnemo
aU ne. Povsem druga dejstva
vodijo v nezaposlenost, priva-
tizacija pa bo zagotovo hitrejši
izhod iz brezposelnosti, ker da-
je nove motive za razvoj in ra-
cionalno trošenje denarja.«
Očitek, da s predlaganimi
rešitvami onemogočate seda-
nja dobra vodstva v podjetjih
in podpirate podržavljenje?
Umek: »Očitek o podržavlje-
nju kaže na veliko nerazume-
vanje stvari. Dosegli smo poli-
tiči kompromis s strankami,
rekli, da imajo začasni upravni
odbori omejene kompetence,
vodstva v podjetjih pa se lahko
zamenjajo le v primerih, če se
ugotovijo nezakonitosti ali
rdeče številke.«
Mnogi vam očitajo, da po-
meni privatizacija spektaku-
laren politični obračun in
prerazporeditev politične
moči.
Umek: »Ne gre za nobeno
obračunavanje. V osnutku se
je stvar končala pri državi, ve-
likem državnem skladu in
plačljivem programu privati-
zacije. Ljudje denarja nimajo,
zato zagovarjamo razdelitev
premoženja, postaviti več skla-
dov, upravljanje v skladih ure-
diti na podjetniški način, te
strukture pa dati pod kontrolo
vsem delničarjem, to pa so vsi
Slovenci.«
Kako daleč ste s pripravo
spremljajočih zakonov?
Umek: »Napisane so teze za
zakon o skladih, v skupščini so
bile predstavljene kot informa-
cija in trenutno na tem zelo
resno delamo.«
Minister Umek, reciva, da
bo vladin zakon sprejet, kako
si vi predstavljate Slovenijo
čez kakšnih deset let?
Umek: »Slovenija ima izjem-
ne možnosti. Pomembno je, da
se izognemo pastem. Mi smo
se v našem predlogu želeli
izogniti vsem enostranostim.
Mnogi nas opozarjajo: ne v po-
sebnostih Slovenije, v tem, da
je nekoliko drugačna od
vzhodnoevropskih držav, iska-
ti tretjo pot. Tretja pot, pravijo,
vodi v tretji svet. Zato se mora-
mo odločiti za ekonomijo za-
hodnega tipa, naša prednost
pred vzhodom pa je, da bomo
cilj dosegli veliko hitreje. Ni-
kar ne izbirajmo nekih tretjih,
čudaških poti. To je generalno
opozorilo, ki ga slišimo in p^-e-
pričan sem, da smo se z našim
predlogom tem tretjim potem
uspešno izognili.«
IRENA BAŠA
REKLI SO
Jože Zupančič, predsi
nik zbora združenega d(
»V ocenah gospoda
leta in v nekaterih pisf
so se pojavila negati\
mnenja o delu poslam
zbora združenega dela
se mi iz več razlogov nej
jo umestna.
Prvič,  poslanci  v \
zboru so bili izvoljeni ne
sredno v skladu z ustj
z več kandidati kot v oj
lih zborih, zato imajo 1(
timno pravico, da odlo{
v imenu volilcev in po si
vesti. Zbora ne more ni
ukinjati, če ne ukine j
obeh ostalih in izvršii
sveta. To pravico imajo
mo volilci, vse ostalo je
mo retorika, pleve. Dru
do zakona o lastninsk
preoblikovanju smo v z
ru sprejeli več deset zako :
nov, bili smoi prvi in v za
dovoljstvo vladi, po nasstj
se ravnala oba ostala zbon
sedaj pa je naenkrat vse ns
robe - po mnenju nekate
rih. Povedati moram, dacl
posameznih grožnjah dot;
vam   ogromno   podpor;
Dejstvo je, da pri tem zako
nu večina Slovencev ne ve
zakaj v bistvu gre. Vladii
predlog je navzven doki
privlačen, poglobljena va
binska ocena pa natančni
kaže, v kaj in v čigavo las
se bodo podjetja v kratka
spremenila. Zato zahteva
mo samo čiste izračune, č
gavo bo premoženje in ko
liko ljudi bo na cesti. Ve
jetno si ta podatek želi vsa
Slovenec, razen če resnic
no nismo hlapci. Zato sera
zdi pravilna odločitev, d
v zboru nekoliko »zavira
mo« sprejemanje tako po
membne zakonodaje. Kd^
bo zakon sprejet, je težki
napovedovati. To je odvis
no od tega, ali bo vlada di
kraja dejansko vztrajala pi
svojem predlogu. Veliko s
obetam od posveta stre
kovne javnosti, ki je pri
viden te dni, saj bo njiho
ocena dala legitimiteto er 1
mu ali drugemu predlog
Potem tudi odločanje nebJ
več problematično.«
Dr. Boris Pleskovič, svf
tovalec   v   Peterletovem
kabinetu: »Razprava o las'
ninskem zakonu traja želf
to in pol. Tujina gleda nat(
kot neke vrste test, kako h'
tro se bomo vključili v tr:
no gospodarstvo. Dobre
da je vehko predlogov,
je konkurenca stališč. B-
pa bi tudi dobro, da bi
čimprej odločili za najbo-.
* J varianto. Prepričan se-
da je zakon, ki gaje prip^-'
vila vlada, 95 odstotno dj'
ber, verjamem, da se ga
še izboljšati, ampak za
stih 5 odstotkov je škod;
časa, ker bomo s tem naf';
dili več škode kot koris"
V zvezi z zborom združeii^
ga dela menim takole: ta^
šen zbor v svetu sploh nc^
mogel   obstojati.   Povt-jJJ
vam primer, zakaj v tt'
zboru vlada konflikt inter^
sa: na primer predsedn'^
banke v tujini ne more b'^
istočasno kongresman
senator. Prav tako direK"
firme, niti njegova žena-
moreta biti poslanca s^'
firme. Zato je ta zbor a'
malija. Če bo zakon o
ninskem    preoblikoval^
sprejet, takšnega zbora
bo, ker bomo vsi Slov^''
delničarji podjetij. D'''
pa upam, da bo skozi
skusijo prišlo do rešitv'
da bo zbor združenega o^^^
povedal, kakšen zakoi^
rad imel.«
KOMENTIRAMO
Elita petičnežev
namesto Ijudslcega
delničarstva?
Bomo Slovenci po sprejemu
zakona o lastninskem preo-
blikovanju res bogatejši?
Predstavniki vlade to zatrju-
jejo, drugi opozarjajo, da se
bo tak ljudski kapitalizem
sprevrgel v vladanje elite pe-
tičnežev.
Če je verjeti predlogu, ki ga
je pripravila vlada, bo načelu
pravičnosti najbolj zadoščeno
z brezplačno razdelitvijo del-
nic. 35 odstotkov delnic, ki naj
bi se iz sklada za razvoj prene-
sle na investicijske družbe, naj
bi se razdelilo vsem tistim, ki
so bili 25. junija letos polnolet-
ni državljani Slovenije. Po pr-
vih ocenah naj bi ta znesek bil
okoli 2 tisoč nemških mark,
v kasnejših izračunih je govora
o 6 tisoč nemških markah.
Razdeljenih delnic Slovenci le-
to dni ne bi smeli prodajati, po
tem času pa naj bi bile delnice
prosto prenosljive. Delnice naj
bi Slovence osrečile kmalu po
tem. ko bi dobili investicijske
družbe, to pa naj bi se zgodilo
pol leta po sprejemu zakona.
Delitev delnic podjetij nepo-
sredno ali preko investicijskih
skladov med državljane je za
dr. Ivana Ribnikarja. očeta
protivladnega predloga, velika
zmota. »Če bi se delnice razde-
lile med državljane,« meni
Ribnikar. "bi se za vsako pro-
dano delnico zmanjšalo varče-
vanje v enakem znesku, kajti
prodajalec delnic bi denar po-
rabil za tekoče namene. To po-
meni, da ni narodnogospodar-
skega varčevanja in s tem ve-
čanja kapitala. Ekonomsko
smotrn način prehoda v tržno
gospodarstvo ne more biti dru-
gačen, kot da gredo participa-
tivne prednostne delnice insti-
tucionaliziranim in vestitor-
jem, ki izkupiček od prodaje
investirajo v podjetje v državni
lasti in narodnogospodarsko
infrastrukturo.«
Delitev delnic med državlja-
ne bi po mnenju nekaterih
strokovnjakov vodila v vlada-
vino elite petičnežev. ki bi po
letu dni po nizkih cenah odku-
pili večino delnic. Če bi gospo-
dje ministri kdaj prestopili
vrata podjetij, bi lahko videli,
kakšna je danes usoda obvez-
nic, ki jih delavci dobivajo po
podjetjih. Večina jih proda ah
vsaj poskuša prodati tisti tre-
nutek, ko postanejo vnovčlji-
ve. In podobno se bo najbrž
dogajalo tudi z delnicami, še
zlasti, če bodo ljudje morali še
naprej zategovati pas in krpati
veUke luknje v družinskih pro-
računih. Tisti, ki vedo. kako se
je treba stvari lotiti in ki želijo
potešiti svoj lastninski nagon,
so veter že ali ga še bodo zajeli
v svoja jadra. Večina državlja-
nov Slovenije pa si namesto
ljudskega delničarstva najbrž
želi predvsem zanesljivih de-
lovnih mest in socialne var-
nosti.
IRENA BAŠA
GOODARSTVO
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 5
Najemnik ali lastnik,
p le vprašanje!
^membe, ki jib prinaša stanovanjski zakon
jjiiovanjski zakon, ki je
J svojem nastajanju de-
^ številnih pripomb, je
pjzadnje sprejet z mno-
A amandmaji, pomeni
precejšnje spremembe
stanovanjskem področ-
gistveni sta: odprava
ijtjene lastnine in s tem
jljavitev lastništva sta-
(jnj ter sprememba do-
Ijjijih imetnikov stano-
vske pravice v najem-
^stniki stanovanj so po
ern podjetja, občine, re-
plika. SPIZ in druge prav-
jsebe. Ti morajo z dose-
jimi imetniki stanovanj-
pravice skleniti najemno
pogodbo v šestih mesecih,
velja pa za nedoločen čas.
Lastniki in najemniki imajo
po zakonu obveznosti in pra-
vice, natančno pa so določe-
ni tudi razlogi, zaradi katerih
lahko pride do odpovedi na-
jemnega razmerja. Najemni-
na za službena in profitna
stanovanja se bo oblikovala
prosto, občina pa bo nadzira-
la, da ne bo višja od 50-od-
stotnega presega povprečne
najemnine v občini.
Posebej zanimiva za obča-
ne so verjetno določila o od-
kupu stanovanj. Če bo na-
mreč dosedanji imetnik sta-
novanjske pravice zahteval
odkup, ga mora lastnik pro-
dati, časa za to je dve leti.
Stanovanje pa lahko kupijo
tudi ožji družinski člani
imetnika. Izjema so stanova-
nja, ki jih je lastnik dobil vr-
njena na_ osnovi denacionali-
zacije. Če tega stanovanja
noče prodati, ima prejšnji
imetnik stanovanjske pravi-
ce več možnosti: lahko po-
stane najemnik stanovanja,
lahko se izseli in dobi od-
pravnino v višini 30 odstot-
kov vrednosti stanovanja ali
pa, da se v dveh letih odloči
za nakup ali zidavo in dobi
poleg odpravnine še ugodna
posojila iz stanovanjskega
sklada Republike Slovenije.
In kako je z odkupom sta-
novanja? Vsak imetnik sta-
novanjske pravice bo imel
pri nakupu pravico do 30-od-
stotnega popusta od vredno-
sti stanovanja, zmanjšano še
za valorizirano lastno udelež-
bo in lastna vlaganja, če seje
s tem povečala vrednost sta-
novanja. Do cene stanovanja
pa lahko vsak pride tako, da
zmnoži kvadraturo stanova-
nja, točke, s katerimi je dolo-
čena njegova vrednost in
vrednost točke, ki znaša za
oktober 66,60 tolarjev, ven-
dar se bo mesečno revalorizi-
rala. Ko odšteješ vse popu-
ste, dobiš vsoto, ki jo je treba
plačati za nakup stanovanja.
Ta vsota pa je plačljiva
v dvajsetih letih, s tem da je
treba 10 odstotkov pologa
poravnati v 60 dneh po skle-
nitvi pogodbe. Tisti, ki se bo
odločil za hitrejše odplačeva-
nje dolga, bo imel za vsako
leto hitrejšega odplačila 1,5
odstotka popusta. Kdor bo
poravnal kupnino v enem
obroku, pa bo deležen 60-od-
stotnega popusta.
T. CVIRN
OKNO V OSTANEK
JUGOSLAVUE
Piše VLADO ŠLAMBERGER
Spisek vojnili zločincev
Rodovi, ki hodijo v šolo, res nimajo sreče s poukom
zgodovine. Komaj so se ponekod znebili trapastega učenja
na pamet vseh sovražnikovih ofenziv med drugo svetovno
vojno na ozemlju Jugoslavije, že se bodo morali zdaj učiti
o desetih premirjih, ki naj bi prinesh nekoliko miru na
Hrvaško in ustavili napade srbijJAnske armade. Morda bi
se z veseljem učili o tem, če bi ti sporazumi, ne glede na to,
kdo jih je podpisal in kdo je bil njihov pobudnik iz Evrope,
kaj veljali. Toda podivjanih oficirjev AA (Antiljudske
Armade), pomočnikov »srbske teritorialne obrambe« na
Hrvaškem, kot se uradno imenujejo četniki in drugi raz-
bojniki, uvoženi iz Srbije, ne zanimajo več ne lord Carring-
ton ne Veljko Kadijevič ne Stane Brovet ne Blagoja Adžič
ne drugi člani samozvanega »vrhovnega poveljstva JA«. Ti
oficirji - samo še Srbi in Črnogorci - bijejo svojo zasebno
vojno, v kateri so v 14 mesecih že povzročili več škode
Hrvaški, kot so jo italijanski in nemški okupatorji med
letoma 1941 in 1945.
Ko bo morebitno 15. ali 20. premirje le prineslo Hrvaški
tako želen mir, bo čas tudi za obračun z vojnimi zločinci.
Ni odveč opozoriti na pobudo evropskih držav, ki so jo
sprožile v Pragi, daje treba krivce za zločine zoper hrvaški
narod, njegove pripadnike in njegovo premoženje in zgo-
dovinsko dediščino takoj poklicati na odgovornost; pri
tem je pomembno tudi pozorilo, da ti zločini ne morejo
zastarati, na kar se morda zanašajo podivjani »starešine«
AA, nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, ki si civilizi-
ranimi vojaki nimajo več nobene zveze.
Na Hrvaškem so že začeli - za zdaj še neuradno - pri-
pravljati spiske možnih vojnih zločincev. Za zdaj sicer še
ni govora, da bi na seznam kot prvega uvrstili Slobodana
Miloševiča - zdaj je tudi Evropi že jasno, da je edini pravi
zaviralec mirovnih prizadevanj, saj se bo lahko obdržal na
oblasti le s pomočjo vojne in ščuvanja Srbov zoper vse
druge narode, predvsem pa zoper Hrvate - zato pa so že
znana imena najvišjih poveljujočih: ob Kadijeviču, Bro-
vetu in Adžiču so tu še Andrija Rašeta, Tomislav Simovič,
Života Avramovič, Milan Aksentijevič (nekdanji poslanec
v Skupščini RS) in Marko Negovanovič, torej vrh AA in
njenega zagrebškega podpoveljstva. Dodaten greh teh
visokih oficirjev je, da so na vrat na nos še odUkovali
z napredovanji tiste divjake iz svojih vrst, ki so krivi za
stotine mrtvih, tisoče ranjenih in za 20 milijard dolarjev
škode, kolikor jo je povzročila agresija Srbije in AA na
Hrvaško.
Krivci za stotine mrtvih
Spisek se nadaljuje s konkretnimi krivci:
Jovan Torbica, generalmajor, je kriv za vpad AA na
ozemlje dubrovniške občine, po njegovih poveljih so bar-
bari v uniformah začeli rušiti svetovni biser turizma in
zgodovine - Dubrovnik.
Nikola Uzelac, generalpodpolkovnik, je napadel Karlo-
vac. Slavonski Brod, Novo Gradiško, Pakrac, kriv je za
uboje civilov, za rušenje bolnišnic in drugih zdravstvenih
ustanov, onemogočal je humano akcijo - odvoz ranjencev
z bojišča.
Ratko Mandič, pred dnevi napredoval v generalmajoija,
je izvedel zločinske napade na Zadar, Šibenik, Skradin,
obljubljal je, da bo hrvaška naselja »zravnal z zemljo« in
z mnogimi to tudi naredil. Na njegovo dušo gre na dese-
tine mrtvih, na stotine ranjenih in na tisoče ljudi, pregna-
nih z domov, ki so jih Mandičevi »junaki« oropali in jim
požgali hiše.
Mile Kandič, viceadmiral, je ukazal blokado jadranskih
pristanišč, ladje pod njegovim poveljstvom so s topovi
rušile hiše, zgodovinske in kulturne spomenike vzdolž
jadranske obale.
Ljubomir Bajič, generalmajor, poveljnik petega letal-
skega korpusa, je ukazal - priče trdijo, daje tudi sam letel
- bombardiranje hrvaških naselij in mest, dalje povelje za
uporabo kasetnih in zažigalnih bomb, pripisujejo mu tudi
avtorstvo ali vsaj soavtorstvo poskusa atentata na dr. Pra-
nja Tudmana, Stipet? Mesiča in Anteja Markoviča v Ban-
skih dvorih.
Spisek bo prav gotovo še daljši. Pričakovati pa je, če se
bo pravica le izkazala in bodo vojni zločinci morali sesti na
zatožno klop, da se bodo zgledovali po svojih vzornikih in
se opravičevah, češ saj smo samo izpolnjevali ukaz; torej
enaka opravičila, kot so jih imeli Hitlerjevi generali na
Nurnberškem procesu...
Triglava pošast z enim očesom
Z vojaki jn oficirji pa imajo zadnje dni veliko dela tudi
v Srbiji in Črni gori. Vse več nasilno mobihziranih srbskih
rezervistov zapušča nekdanjo »kovačnico bratstva in enot-
nosti«, saj se jim je uprlo, da bi dajali življenja za krvave
Miloševičeve načrte. Zato imajo nagla vojaška sodišča
v Srbiji polne roke dela, saj imajo opraviti z nekaj sto
»dezerteiji«, ki jih za sedaj držijo v vojaških zaporih. Še
huje je v Črni gori, ko so se v Borbi pojavili spiski na
stotine ranjenih črnogorskih »rezervistov«, kijih zdravijo
v Titogradu, Meljinah in Hercegnovem, imeh pa so tudi že
več kot sto pogrebov žrtev Miloševičeve (in Bulatovičeve)
agresije na Hrvaško. Zato tudi pametni Črnogorci odmeta-
vajo puške in uniforme, saj je res prava norost umirati za
Veliko Srbijo. Za Srbe in Antičrnogorce (Njegoševe
potomce, ki ne priznajo, da obstaja črnogorski narod,
ampak so to le »Srbi, ki žive v Črni gori«) so to najhujši
izdajalci, na čelo vseh pa so postavili predsednika Črne
gore mag. Momirja Bulatoviča, ker je podpisal haaški
dokument o reševanju jugoslovanske krize (Miloševič ga
ni hotel) in s tem »izdal« Veliko Srbijo. Ta je očitno ostala
brez »drugega očesa« v glavi, kot so imenovali Črno goro,
oziroma triglava pošast (z okupirano Vojvodino in Koso-
vom) z enim očesom. Črnogorcem - žal samo pametnim
- se je naposled le posvetilo, da se morajo odločiti, ali
imajo lastne interese, ali pa so samo poslušni podaniki in
zagovorniki interesov Miloševičeve Srbije. Večina - tudi
komunistično-socialistično vodstvo - se je odločila za
samostojno pot. Upajmo le, da še ni prepozno in da bo
pamet srečala^tudi SrbiJAnce v Črni gori, ki hočejo sejati
veter, pri tem pa se ne zavedajo, da bodo poželi le - vihar.
Nekoč bomo imeli lasten dom!
If začetku tega meseca je bil v Sloveniji sprejet nov
[novanjski zakon v zvezi s privatizacijo stanovanj. Po
p zakonu naj bi imetniki stanovanjske pravice ob
tupu stanovanja na obročno odplačevanje (na dvajset
II imeli trideset odstotkov popusta od vrednosti stano-^
vanja. Tisti, ki bodo ceno plačali v enkratnem znesku
v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe, pa bodo imeli 60
odstotkov popusta pri nakupu stanovanj.
Kako nov stanovanjski zakon poznajo Celjani z ulice?
Kaj menijo o njem, bodo stanovanja odkupovali?
itanjo Krivec, novinar: »Nisem
hižbenem stanovanju, lastno hi-
imam. Stanovanje sem si torej
adil s svojim denarjem. Kar se
stanovanjskega zakona tiče;
logi mislijo, da bo družba še na-
ij skrbela zanje, sami pa bi nare-
izelo malo. Menim, da mora biti
ialno ogroženim res prizaneše-
z raznimi obremenitvami. Do-
ipa se je na to preveč široko
dalo.«
Lučka Jeranko, kuharica: »S sta-
novanjskim zakonom nisem najbo-
lje seznanjena, če pa se bo dalo,
stanovanja ne bom odkupila. Sicer
je res, da je časa za nakup dovolj,
pa tudi pogoji so ugodni, vendar pa
sedaj že toliko časa plačujem stana-
rino, da bi s tem denarjem stanova-
nje lahko že dvakrat odkupila! Ra-
zen tega pa delam v Topru, kjer nas
zanima, kako bomo preživeli, ne
pa, če bomo imeli nekoč lastno sta-
novanje!«
"avica Zupane, administrator-
'•Stanujem v družbenem stano-
[iu, sedaj, po sprejetju novega
Ona mi ne bo preostalo nič dru-
k kot da stanovanje odkupim,
p tem zakonom nisem preveč
[dušena, pa vendar, v skladu
■ivatizacijo je. Nekoč mi pa ven-
'6 ne bo treba več plačevati sta-
■ne, če bo stanovanje mgie.«    ^
Miran   Slokan,   Hnomehanik:
»Stanujem v družbenem stanova-
nju, sedaj, ko so sprejeli nov zakon,
ga bom pač moral odkupiti. S sta-
novanjskim zakonom se bom mo-
ral še podrobneje seznaniti, jasno
pa je, da stanovanje ni tako majhna
stvar in da se bo v zvezi s tem težko
pravilno odločiti. Odkupoval ga
bom na obroke.«
Jože Mirnik, trgovec: »Sem
v stanovanju, ki je od podjetja. Če
ga bo zares potrebno odkupiti, ga
bom pač odkupil, vendar pa seveda
ne kar takoj. Ne vem, kako bodo
stanovanja odkupovali tisti, ki ni-
majo niti za kruh, stanarine pa že
sedaj ne plačujejo. Prav gotovo je
lep občutek, ko imaš nekoč svoj
dom, vendar pa, če bom dvajset let
zanj plačeval, za lepe občutke ne bo
več dosti časa...«
Peter   Simonitti,   upokojenec:
»Nov stanovanjski zakon poznam
predvsem iz časopisov, v podrob-
nosti se še nisem spuščal. Živim
v družbenem stanovanju in se tudi
sam zanimam za nakup le-tega. Me-
nim, da so pogoji kot je šestdeset
odstotkov znižanja za nakup stano-
vanja, dokaj ugodni. Seveda pa mo-
raš imeti denar...
NINA-MARUŠKA SEDLAR
Foto: EDO EINSPEILER
Ceiiski obrtniki
na Madžarskem
Na nedavno končanem je-
senskem sejmu v madžar-
skem Sombatheyu so poleg
nekaterih drugih slovenskih
obrtnikov sodelovali tudi tri-
je razstavljalci obrtne zbor-
nice Celje. V času sejma so
bili organizirani tudi razgo-
vori o nadaljnjem poslov-
nem sodelovanju. Kot zatrju-
jejo v celjski obrtni zbornici,
vlada na madžarskem tržiš-
ču izjemno zanimanje za na-
še izdelke. Vendar bi obrtni-
ki potrebovali finančno pod-
poro za trženje in ekonom-
sko propagando na tamkajš-
njem tržišču, pri čemer raču-
najo na pomoč ustreznih re-
publiških organov.
........____IB.
REKU SO
Sonja Gorjanc, celjska poslovalnica Slovenijatu-
rista:
»Zaradi splošno znanih razmer imamo v turističnih
agencijah vse manj dela. Stanje ni normalno že od
junija naprej. Izleti v Dalmacijo, na tamkajšnje otoke
in seveda v Dubrovnik, so odpadli, prav zanje pa je
bilo veliko zanimanja med maturanti. To velja tudi za
Grčijo, ker so za potovanje v to državo potrebni
vizumi, te pa zaenkrat izdajajo le v Beogradu. Še bolj
kot prej smo torej prisiljeni, da pripravljamo kakovost-
nejše programe, in to nam v dobršni meri še kar
uspeva. Vsaj po prijavah sodeč. Položaj nas je prisilil,
da vedno znova, bolj kot nekoč, odkrivamo lepote
Slovenije. Celo za Notranjsko, ki je bila doslej kar
nekako skrita in neodkrita, je vedno več zanimanja.
Razmere, kakršne so sedaj, pa so turistične agencije
prisilile k večjemu sodelovanju in vse več bo skupnih
akcij. To je pravzaprav rešitev za vse. Vsaka kriza pač
rodi tudi kaj pozitivnega.«
»krat prvič objavljamo ku-
..s katerim lahko zastavite
^^nje s področja nove sta-
.'fijske zakonodaje. Na va-
'Kašanja bodo odgovarjali
'l^ynjaki s celjske strokov-
'^žbe za stanovanjsko go-
j^^stvo. Vprašanja s prilo-
li kuponom pošljite na
ipC, Trg V. kongresa 3a,
; ^ oznako »Za stanovanj-
'^kon«.
v.
6. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
CELJSKI VEČER
Najprej ograja,
potem pa hiša
Dr. Andrej Ocvirk in dr. Zdravko Tomac na Dolirni
Na Dobrni je bil v petek enajsti
celjski večer. Tokrat so v goste
povabili podpredsednika sloven-
ske vlade dr. Andreja Ocvirka ter
podpredsednika hrvaške vlade
dr. Zdravka Tomca. Rdeča nit
pogovora Jožeta Volfanda z obe-
ma gostoma sta bili Slovenija in
Hrvaška kot mladi državi ter pr-
vi problemi, ki se pojavljajo po
vzpostavitvi meje.
Običajne gneče v zdraviliški
dvorani tokrat ni bilo. Tisti, ki so
pričakovali zelo konkretne odgo-
vore, predvsem o gospodarskem
sodelovanju, so se morali zadovo-
ljiti z dokaj splošnimi razmišljanji
obeh podpredsednikov ter z oblju-
bami, da se bosta vladi obeh držav
dogovarjali o reševanju nastalih
problemov. Triurni pogovor pa je
pokazal tudi nekatera povsem ra-
zlična stališča med Slovenijo in
Hrvaško o tem, kakšne naj bodo
vezi med nekdanjimi jugoslovan-
skimi republikami.
Slovenija najprej za
suvereno državo,
Hrvaška takoj za
ekonomsko skupnost
Dr. Andrej Ocvirk je na Dobrni
povedal, da se je slovenska vlada
že pred časom poskušala dogovo-
riti z zvezno vlado o reorganizaciji
Jugoslavije. Poskusi niso obrodili
sadov, zato se zdaj dogovarjamo
s posameznimi republikami.
Najdlje smo v dogovorih s Hrva-
ško, dosežen je sporazum o plačil-
nem prometu, v katerem so rešena
ključna vprašanja: odpirajo se ne-
rezidentni računi, na te račune se
lahko prenesejo saldi, dosegajo se
lahko medbančni sporazumi. Do
konca tega meseca naj bi podobne
sporazume dosegli tudi z ostalimi
republikami, predvsem Bosno in
Hercegovino ter Makedonijo.
Očitke gospodarstvenikov, da se
stvari odvijajo prepočasi, je slo-
venski podpredsednik vlade zavr-
nil z besedami: »Monetarni sistem
je silno občutljiva stvar in noben
dogovor ne bi dobil soglasja vna-
prej. Večina je pričakovala, tudi
Naša strategija je pri tem jasna:
zadnji dve leti je bil dinar močno
precenjen, trpelo je izvozno go-
spodarstvo, zato bo naše izhodiš-
če podcenjen tolar glede na za-
hodnoevropsko valuto ter prece-
njen tolar glede na dinar.«
hrvaška vlada, da ob izteku mora-
torija ne bomo sprejeli rigoroznih
ukrepov. Nam pa je Evropa sveto-
vala, da spremembe uvedemo na
hitro, čez noč in brez velikih po-
prejšnjih napovedi. Sporazum
s Hrvaško smo pripravili že junija,
usklajevali smo ga tri mesece in
podobni sporazumi bodo tudi os-
nova za naša dogovarjanja z drugi-
mi republikami.
Med Slovenijo in Hrvaško ne
bomo postavljali berlinskega zidu,
je zagotovil Ocvirk, toda če hoče-
mo obvladati svoj teritorij, mora-
mo imeti mejo s Hrvaško. Dr.
Zdravko Tomac je o tem razmi-
šljal nekoliko drugače: »Mislim,
da smo narobe startali, za to sta
krivi vladi tako v Sloveniji kot na
Hrvaškem. Če ima Balkanec de-
nar za hišo, bo najprej porabil de-
nar za ograjo. Balkanske države
najprej postavijo mejo, medtem
Dr. Zdravko Tomac: »Pred tre-
mi meseci sem dejal, da se Milo-
ševič ne more spremeniti, lahko
se ga samo premaga. Evropa in
svet ga nista spremenila, ostaja
le možnost, da ga premagajo de-
mokratične sile. Mislim, da ga
bodo zrušile demokratične sile
v Srbiji. Potem, ko je Črna gora
odpovedala tutorstvo svojemu
velikemu bratu, je Miloševič
ostal brez enega očesa v glavi,
takšen pa je veliko manj ne-
varen.«
ko evropske države ne poznajo
ograj in ne poznajo meja. Z Rusi-
jo,« je nadaljeval Tomac, »bomo
vzpostavili meddržavni komite,
s Slovenijo imamo samo komisije,
kjer ne zmoremo reševati vseh
sprotnih problemov.« Podpred-
sednik hrvaške vlade se je na Do-
brni zavzel za takojšnjo ustanovi-
tev ekonomske skupnosti, s po-
močjo katere bi postali del Evro-
pe. »Prepričan sem,« je dejal To-
mac, »da mora biti odnos nSed Slo-
venijo in Hrvaško takšen, kot je
odnos Italije in Nemčije. Evropa si
ne more dovoliti enotnosti znotraj
svojih meja in šest ali osem držav
na območju nekdanje Jugoslavije,
kjer bo oviran pretok ljudi, blaga
in kapitala.« Dr. Zdravko Tomac
je nadalje menil, da se pojavlja
preveč provincialnosti tako na slo-
venski kot na hrvaški strani. »Slo-
venija in Hrvaška,« je še dodal To-
mac, »morata sprejeti evropske
standarde, sicer bodo ljudje nekoč
rekli: mislili smo, da bo vse skupaj
izgledalo drugače. Odgovornost
politikov je zelo velika, upoštevati
pa moramo znano evropsko misel:
nacionalna država je prevelika, da
bi reševala drobne probleme, zato
mora biti decentralizirana. Toda
obenem je nacionalna država pre-
majhna, da bi reševala velike pro-
bleme, zato se mora povezovati.«
Dr. Andrej Ocvirk se je s takš-
nim razmišljanjem sicer strinjal,
obenem pa jasno povedal, da Slo-
venija zanj ni na Balkanu, imamo
pa Slovenci tam vzhodno mejo, ki
bo veliko bolj odprta in liberalna,
ko bo Hrvaška uredila stvari na
svoji vzhodni meji.
Kam gre slovenska
nafta?
Podpredsednik hrvaške vlade je
na celjskem večeru govoril brez
dlake na jeziku. »Govorim prijate-
ljem, zato naravnost povem vse ti-
sto, kar se mi ne zdi pravilno. Če
bi vas ne smatral za resnične prija-
telje, bi bil preprosto tiho,« je de-
jal Tomac. Zato se je tudi zahvalil
Slovencem za pomoč v času voj-
ne, skrb za begunce, pozdravil od-
ločitev, da Slovenija ni dovolila
prevoza tankov in druge vojaške
opreme na Hrvaško v času agresi-
je. Zahvalil se je tudi za ponujene
prostovoljne odrede, kar je Hrva-
ška po njegovih besedah zavrnila,
nikakor pa se ni strinjal s tem, da
Slovenija prodaja nafto in naftne
derivate tistim, ki so v vojni s Hr-
vaško. Kaj bolj konkretnega ni-
smo shšah, po njegovih trditvah
pa za to obstajajo tudi pismeni do-
kumenti. Dr. Andrej Ocvirk je
takšne očitke zavrnil, povedal, da
doslej niso odkrili nikakršnih do-
kumentov, da pa se vojni dobič-
karji verjelo pojavljajo tako na eni
kot na drugi strani.
Podpredsednik hrvaške vlade je
odkrito spregovoril tudi o tem, da
marsikateri hrvaški politiki iz lju-
bosumnosti ocenjujejo vsak slo-
enski ukrep kot potezo, ki bo ško-
dovala Hrvaški. Sam je menil dru-
gače: »Prav nič me ne bo motilo,
če bo Slovenija dobila mednarod-
no priznanje prej kot Hrvaška. Ni-
mamo potnega lista, lasten denar
še pripravljamo in predvsem živi-
mo v vojni. Toda ko bo priznana
Slovenija, bo tudi Hrvaška korak
bližje k temu priznanju.«
Slovenija za
uravnoteženo menjavo
Podpredsednik slovenske vlade
je na Dobrni pojasnil tudi usmeri-
tev Slovenije v prihodnje na po-
dročju gospodarskega sodelova-
nja z drugimi republikami. Cilj je
uravnotežiti menjavo, povečati
dobavo iz ostalih republik ter
zmanjšati prodajo na južna tržišča.
»Prvi razgovori s hrvaško vlado,«
je povedal Ocvirk, »so se vrteli
okoli treh ključnih problemov:
Elana, Trenda in Ljubljanske ban-
ke. Mi smo jasno povedali sloven-
sko stališče. Ko so v Elanu hrvaški
partnerji želi profit, nas niso hodili
spraševat, zato naj tudi zdaj ne ho-
dijo k nam po odgovore. Ko so
ljudje vplačevah v Trend, spet ni
bilo nikogar k nam, zato naj tudi
zdaj ne hodijo. Pri Ljubljanski
banki bomo dokazali, da noben
dolar ni bil porabljen v Sloveniji.
Če je bil porabljen denar na Hrva-
Dr. Zdravko Tomac: »Hrvaška
je pripravljena zagotoviti vse
pravice srbski manjšini, nikoli
pa ne bo pristala na dvonacional-
no državo, kjer bi 12 odstotkov
ljudi imelo iste pravice kot ve-
činski hrvaški narod. Tisti, ki to
zahtevajo od Hrvaške, bodo mo-
rali nadaljevati z vojno.«
škem, potem je to javni dolg Hrva-
ške, če je ostal v Narodni banki
Jugoslavije, potem je to vprašanje
dogovora o delitvi terjatev in ob-
veznosti med republike.«
Usmeritev Slovenije v številkah
pa bo v prihodnje takšna: namesto
dosedanjih 24 odstotkov naj bi de-
lež prodaje na jugoslovanska tržiš-
ča znašal le 10 odstotkov, na slo-
venskih tržiščih računajo na upad
prodaje s 57 na 50 odstotkov, 40
odstotkov prodaje pa bo namenje-
no izvozu. Podpredsednik hrva-
ške vlade je ob tem menil, da bo
med republikami možna le menja-
va blaga za blago, kajti z lastnimi
valutami ne bomo mogh trgovati.
deviz pa ni ne na eni in ne na h J
strani. Sicer pa ima Sloveniji
besedah Zdravka Tomca vj|
več možnosti, da se priključi^
pi. Če bi se vojna na Hrvaa
končala v tem trenutku, bo u
ška potrebovala vsaj deset \J
ho obnovila uničeno proizvo^
ki je v devetih mesecih letošJ
leta upadla na 57 odstotkov.
Vprašanja brez
odgovorov
Dodajmo še nekaj poudarke
razprave na tokratnem celjs),
večeru. Gospodarstvenike je
malo, kdaj bo začel veljati dos(
ni sporazum o plačilnem pro^
med Slovenijo in Hrvaško.
Ocvirk je zagotovil, da ga i)(
začeli uresničevati konec tega t
na. Brez konkretnega odgovora
ostaU predstavniki Gorenja s
vis, kjer 250-im delavcem naHr
škem niso mogh izplačati osebi
dohodkov za minuli mesec. B
odgovora so ostali vsi tisti, kiji]
zanimala dokapitalizacija oziro
transfer kapitala med obema di
vama. Namesto konkretnega
vodila so slišaU diplomatski od
vor, da se takšne stvari opravlji
po bilancah konec leta, do tafc
pa naj bi bile stvari razčiščene!
di o carinah je še veliko odprt
vprašanj, kijih bosta vladi mor
reševati v prihodnje. Sicer pa
dr. Zdravko Tomac na Dobrni o
krito priznal, da so pričakovali P
daljšanje moratorija, namesto te
so dobili državo, vse tisto, kar p
trebujejo za delovanje lastne dri
ve, pa morajo praktično šeleun
ničiti. Kaj pomenijo napol dol
vori, pa je na lastni koži občo
sam, saj si s svojimi dinarji ni rs
gel kupiti niti slovenske skodet
kave.
IRENA BAS
Foto: EDO EINSPIEU
Dr. Andrej Ocvirk: »Da bo beseda bolje stekla.^
Dr. Zdravko Tomac: priprave za medijski nastop.
p^TEDNA
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 7
tmrad poplavljenih zdravil
jfl Bolnišnica Ceije: Nismo iirivi! Na Repubiišiiem sanitarnem inšpeiitoratu ne liomentirajo
jetnemu kupu dopisov,
in dokumentacije, ki
Lnava poplavljena
vila, se je v preteklem
pridružilo še poročilo
'l,liške skupščinske ko-
L za varstvo okolja in
j[,ne dediščine.
I poročilo je potrdilo
jjieve o nezakonitem rav-
j,j pri nameravanem seži-
poplavljenih zdravil iz
jl^e bolnišnice v šoštanj-
Igrmoelektrarni, komisi-
^ zahteva ugotavljanje
upornosti vseh, ki so šo-
lali v tej aferi. Omenjeni
^dvsem vodstvo celjske
jišnice, vodstvo šoštanj-
itermoelektrarne, Marjan
i)vnicky iz Teša ter dr.
|a Macarol-Hiti in Zvo-
jr Bric iz republiške sa-
ne inšpekcije.
Dska prvonovembrska
ava je v celjski bolnišni-
ličila 642 vrst razhčnih
nI, vrednost pa so takrat
ili na preko 2 milijona
dinarjev. V bolnišnici so ta-
koj poklicali na pomoč Re-
publiški sanitarni inšpekto-
rat, ki je predlagal uničenje
s sežigom nad tisoč stopinj
Celzija v šoštanjski termo-
elektrarni. Že kmalu po po-
plavi so zdravila iz Celja pre-
peljali v Šoštanj, kjer naj bi
počakala na sežig, če bi
ustrezne inšpekcijske službe
to dovohle. V bolnišnici niso
mogli shraniti zdravil, saj je
bilo vse poplavljeno, prosto-
re pa je bilo potrebno očisti-
ti, izprazniti in dekontamini-
rati. Zdravila in prostore je
v bolnišnici varovala vojska.
Odgovorni zagotavljajo, da
so poskrbeli za ustrezno va-
rovanje vseh zdravil, dokler
jih niso v dveh tovornjakih
odpeljali v Šoštanj.
Afera z zdravili pa je dobi-
la večje razsežnosti, ko so
v Velenju in Šoštanju začeli
ugotavljati, da so zdravila
nevarna za okolje in da so jih
nameravali v Tešu na skrivaj
sežgati. V velenjskem izvrš-
nem svetu so zato sežig pre-
povedali in sklenili, da je po-
trebno zdravila odstraniti iz
Primarij dr. Jože Arzen-
šek iz celjske bolnišnice, ki
je hkrati tudi republiški po-
slanec, je v slovenski skupš-
čini že podal poslansko po-
budo, naj se tudi v skupšči-
ni obravnava vprašanje po-
plavljenih zdravil. Strokov-
no naj se opredeli odgovor-
nost, pri obravnavi pa naj
sodelujejo tudi predstavni-
ki celjske bolnišnice.
»Kljub doslej večkrat po-
sredovani pobudi doslej ni
bilo uradnega pismenega
obvestila od kogarkoli, kar
je milo rečeno neodgovor-
no, morda tudi namerno,« je
med drugim zapisal dr. Ar-
zenšek v svoji zahtevi.
Teša. Poplavljena zdravila so
priromala nazaj v celjsko
bolnišnico, kjer so po vseh
zagotovilih tudi sedaj varno
in pravilno uskladiščena ter
čakajo na svojo nadaljnjo
usodo.
Republiška komisija za
varstvo okolja in naravno de-
diščino, ki je raziskovala vse
postopke pri ravnanju s po-
plavljenimi zdravih, je ugo-
tovila, da zdravila sodijo
med posebne odpadke, saj
sta bila na seznamu tudi kal-
cijev in železov klorid, ki ju
ni dovoljeno sežigati niti
v posebnih sežigalnih napra-
vah. Ob tem pa je komisija
zastavila tudi vprašanje, ali
niso v Šoštanju vendarle
uničih nekatera od teh
zc^avil.
Akterji, ki so osumljeni ne-
zakonitih postopkov pri na-
meravanem sežigu zdravil,
so dokaj previdni pri dajanju
izjav. Tako sta direktor Teš
Jaro Vrtačnik in Marjan Je-
dovnicky povedala, da ste
šele v ponedeljek dobila
mnenje komisije. »Želeli
smo pomagati, hkrati pa smo
čakali tudi na mnenje
o ustreznosti sežiga. Moja
vest je v zvezi z ravnanjem
pri poplavljenih zdravilih či-
sta,« je pojasnil Marjan Je-
dovnicky.
Tudi v celjski bolnišnici
zagotavljajo, da imajo hra-
njene vse podatke in doku-
mente, s katerimi lahko do-
kažejo, da niso postopali ne-
zakonito. »Bolnišnica je po-
slovala izključno v skladu
s predpisi,« je zatrdil vodja
mag. dr. Aleš Demšar. »Nič
ne bo pomagalo nojevsko za-
kopavanje glave v pesek,
s temi zdravili bo potrebno
nekaj narediti. Zavedamo se
problema, zato menimo, da
Ostajajo pa še vedno
vprašanja, kje, kdaj in
predvsem kako uničiti ta
zdravila, da ne bodo nevar-
na okolju in ljudem. Večno
ne bomo mogli le zatiskati
oči in obdolževati tiste, ki
so problem poskušali rešiti.
moramo izbrati najbolj opti-
malno možnost. Nadaljnja
usoda zdravil bo odvisna od
republiških odredb, zagotav-
ljam pa še enkrat, da vsa do-
kumentacija obstaja.«
O poplavljenih zdravilih
smo povprašali tudi na Re-
publiški sanitarni inšpekto-
rat. Dr. Metka Macarol-Hiti
je še v petek obljubila, da se
bo pripravila na odgovor,
v ponedeljek pa smo izvede-
li, da je za teden dni odšla
na dopust. Drugi odgovorni,
ki ga omenja komisija, Zvo-
nimir Bric, pa je povedal,
da je za vse izjave pristojna
dr. Hitijeva.
V posebni skupščinski ko-
misiji za varstvo okolja in na-
ravno dediščino je delovna
skupina predlagala, naj zdra-
vila ostanejo v Celju, dokler
jih ne bo moč varno uničiti.
Problem teh zdravil naj bi se
reševal skupaj s posebnimi
odpadki, ki so na Jesenicah.
URŠKA SELIŠNIK
Prekinitev še ni rešitev
vka delavcev zdravstva in sociainega sitrbstva preiiinlena, razpiet odvisen od
mtve repubiišiie siiupščine
let dni je Slovenijo pretresala stav-
^lavcev v zdravstvu in socialnem
kstvu. Ali bo prekinitev, ki je priče-
leijati 18. oktobra ob 24. uri, pomen
tudi konec stavke, je odvisno od si-
«bljubljene uresničitve stavkovnih
lev, pa tudi od razprave in odločitev
abliške skuščine.
lavkovni odbor na ravni republike se
^očil za prekinitev stavke predvsem
i ljudi in manj zaradi uresničitve
liev. Resda jim je vlada obljubila za 14
Itotkov več denarja za osebne dohod-
b dodatnih 700 milijonov SLT za ma-
rine stroške, a s stavko šo hoteli več.
tožna kolektivna pogodba je sicer
•tovana, a tudi v njej razmerja niso
iadu z zahtevami. Takšna, kot je, naj
stala do konca leta. Izvršni svet
pščine RS je zagotovil, da bodo stan-
iiin normativi sprejeti do konca leta,
'bliska Skupščina pa bo danes (ali je
da že včeraj) obravnavala problema-
zdravstva. Ministrica za zdravstvo,
iino in socialno skrbstvo dr. Katja
in njen namestnik dr. Tone Košir sta
•idila zahtevan odstop - a o njem od-
Lojze Peterle.
'kšne delne in nedorečene rešitve bi
0 stavkajočim brez dvoma ponudili
'fej in ne šele deveti dan. S tem bi
1 prihranili veliko živcev. Še več pa
bi jih, če bi se problemov, ki so se nako-
pičili v zdravstvu, lotili celovito. Delavci
v zdravstvu razumejo splošno pomanjka-
nje denarja, vendar ne morejo prevzema-
ti odgovornosti za slabšanje zdravja pre-
bivalstva. Ne gre pozabiti, da pomeni zo-
ženje zagotovljenega zdravstvenega var-
stva dejansko slabše zdravstveno var-
stvo, saj si večina obubožanih ljudi več
od tega ne bo mogla privoščiti. Odgovor-
nost lahko pade samo na tistega, ki se je
za zožitev odločil, pa čeprav je bil k temu
zaradi pomanjkanja denarja prisiljen. To
pa je republiška skupščina in nihče drug.
Resnično ni mogoče pričakovati, da se
bodo zdravniki in drugi delavci v zdrav-
stvu vedno znova odločali, komu in
v kakšnem obsegu bodo pomagali. Prav
tako ni od njih mogoče pričakovati, da
bodo vedno znova skoparili pri svojih
plačah, da bi imeli za redno delo.
Ob dejansko še nerazrešenem osnov-
nem vprašanju stavke: koliko denarja in
za kaj smo v republiki pripravljeni in
sposobni dati za zdravstvo, se stavka lah-
ko še vedno razžari. Udeleženci pravijo,
da potem ne bi več šlo za mehko obliko,
ampak za trdo. To bi lahko veliko bolj
ogrozilo vse tiste, ki potrebujejo zdrav-
stveno pomoč, kot jih je sedaj. Tega pa si
nihče ne želi, najmanj delavci v zdrav-
stvu sami.
MILENA B. POKLIC
Foto: E. E.
So protestni zbori zdravstvenih delavcev, kakršni so bili ves čas stavke tudi
v Celju, že preteklost?
Nevarni snežni topovi?
zaiion uničil zimski turizem? - Ekološke posledice
J^Btnega zasneževanja
'^dlog za izdajo Zakona o pogojih
lačinu umetnega zasneževanja
'fišč je hudo prestrašil slovenske
"^arje, saj napoveduje ostre ome-
' pri uporabi ekološko spornih
'■''h topov. Predlog predvideva
"'no prepoved uporabe snežnih
'v nad 1600 metri nadmorske viši-
na nižjih smučiščih pa uporabo
j^no in površinsko omejuje. Za
sistemov za zasneževanje
'videva tudi pridobitev cele vr-
^oglasij.
"Povi porabijo veliko elektrike in
j^iine količine zdrave pitne vode,
^ja potrebnih vodnih zajetij spre-
vodni režim na ombočju smu-
^l^omikalije za utrjevanje snega pa
^X'jo rastlinje in onesnažujejo
l^lnico. Ekološke posledice so že
^ in to je bil tudi vzrok za predlog
/"a, o katerem so prejšnji teden
..^^vorili na posvetu upravljalcev
'^•^skih smučišč in vodstva Zele-
,'^aGolteh.
,^'^'arji se strinjajo, da je treba na-
^ zaščititi, toda tako omejevalen za-
kon, kot je predlagan sedaj, bi v nekaj
sezonah brez snega uničil slovenski
zimski turizem, so dejali. Predstavniki
Zeleneih so trdili nasprotno. Dušan
Plut in Leo Šešerko sta svarila, da se
snežni topovi ob pretirani uporabi lah-
ko obrnejo proti samim žičničarjem, ki
v uničeno okolje ne bi mogli več vabiti
turistov.
Problema so se dotaknili tudi na pri-
meru Golt. Tu nameravajo v sodelova-
nju s stroko^mimi ustanovami in celj-
skim Nivojem za potrebe umetnega
zasneževanja in šestih topov pri Treh
plotih zgraditi velik vodni zbiralnik
v katerega bi napeljali vodo iz potoka
Trnava. Čeprav so imeli predstavniki
Zelenih za projekt nekaj kritičnih pri-
pomb, so turistične delavce na Golteh
tudi pohvalili kot primer, kako je treba
iskati ekološko čimmanj sporne re-
šitye.
Čeprav je bilo med žičničarji in Zele-
nimi mnogo različnih pogledov, pa je
njihov skupni posvet pokazal, da smo
vendarle začeli iskati ravnovesje med
ekonomskimi in ekološkimi interesi.
M. K.
Za bolnišnične kleti
Celjski poslanci so na zadnjem zase-
danju potrdili predlog o imenovanju
mag. dr. Marjana Hrušovarja za vršilca
dolžnosti direktorja Zdravstvenega
centra. Poleg tega so bolnišnici odo-
brili 8,8 milijonov tolarjev iz republi-
ških sredstev solidarnosti za sanacijo
kletnih prostorov, hkrati pa zahtevali
celovito poročilo o tem, kako so v bol-
nišnici porabili iz tujine podarjeni de-
nar po poplavi.
Popravelc
V prejšnji številki Nove-
ga tednika smo v prispev-
ku z naslovom Kemična in-
dustrija na črno pisali
o ekoloških problemih Ve-
like Pirešice oziroma Gali-
cije. Zagodel pa nam jo je
tiskarski škrat v izjavi Ciri-
la Mastnaka, ki je dejal, da
krajane motijo pogosti, tu-
di močni odstreli, ne pa
nočni, kot je bilo pomoto-
ma zapisano. Za tiskarsko
pomoto se opravičujemo.
Mik še vedno mika
nemške partnerje
Problemi s terjatvami v Bosni in na
Hrvaškem
Mik iz prebolda je ena ti-
stih konfekcijskih firm, ki
se vsaj doslej niso ubadale
s prevelikimi težavami.
Vojna v Sloveniji, odcepi-
tev in vpeljava tolarjev na-
mesto dinarjev pa so tudi
Miku povzročile nekaj te-
žav. O tem smo se pogovar-
jali z vodjem komericale
Valterjem Zupancem.
V. Zupane: »Vehko pro-
blemov je s terjatvami. Še
posebej problematično je to
vprašanje zaradi zapletene
hrvaške in bosanskoherce-
govske službe družbenega
knjigovodstva, saj so vsa pla-
čila iz teh republik v Slove-
nijo blokirana. Ostaja nam le
blagovna menjava, ki jo bo-
mo težko ustavili. Moram pa
reči, da smo še pred spre-
membo plačilnih režimov
uspeli v celoti izterjati dolg
pri dveh firmah v Banja Lu-
ki in Sarajevu. Tudi na hrva-
škem bi radi imeli naše izdel-
ke, vendar imamo tam toliko
terjatev, da jeseni naših iz-
delkov tja nismo prodajali,
z izjemo Varaždina, Čakov-
ca. Reke in delno Istre. Žal
pa smo pred začetkom polet-
ne sezone precej izdelkov
prodali na območje Slavoni-
je. Te količine utegnejo biti
zelo rizična postavka v naših
terjatvah.«
Trenutno je torej zanimi-
va kvečjemu blagovna me-
njava?
V. Zupane: »Vsaj dokler se
medrepubhško ne uredi na-
čin plačevanja, utegne to biti
res. Ostane pa vprašanje,
kakšno blago naj dobimo iz
hrvaške in Bosne in Herce-
govine. Gre predvsem za ne-
kurantno blago, če ga ne bi
prodali, se lahko terjatev kaj
kmalu sprevrže v zalogo, ki
ničesar ne prinaša.«
Se torej zaradi teh razmer
povečujejo zaloge?
V. Zupane: »Ostajajo nam
nekateri izdelki, ki so bili na-
mensko izdelani za ta po-
dročja, slovenski trg pa je
premajhen, da bi jih lahko
prodali.«
Dobršen del vaše proiz-
vodnje je bil namenjen iz-
vozu. To se vam sedaj men-
da obrestuje.
V. Zupane: »Gre predv-
sem za tako imenovane lohn
posle. Tudi do devetdeset
odstotkov proizvodnje smo
izvozili v Zahodno Nemčijo.
Po vojni pa je bilo poslova-
nja z nemškimi partnerji
manj, ker je bilo sodelovanje
s Slovenijo zelo rizično. Na-
ročila sedaj znova prihajajo
in do konca leta bomo imeli
dela več kot dovolj. Sicer pa
naj povem še to, da je izvoz
znašal tri milijone in pol
mark, kar je glede na veli-
kost firme in glede na to, da
gre predvsem za dodelavne
posle, izredno velika šte-
vilka.«
JANEZ VEDENIK
8. STRAN - 24. OKTOBER 1991
8. stran - 24. oktober
NT&RC
Iz tesnobnosti časa
4. Celjski meUnaroam slikarski iednl v Piranu končani
četrti Celjski mednarodni slikar-
ski tedni so bili letos ob slovenski
obali. Šest slikarjev je imelo domicil
v starih Vibinih ateljejih, ki zapušče-
ni čakajo na boljše čase, so pa idealni
za tovrstno slikarsko kolonijo.
Od 15. septembra do 15. oktobra so
v Piranu in njegovi okolici ustvarjali
naslednji slikarji: iz daljnega Čila je
prišla Maria Cecilia Garcia, iz škot-
ske je prišel Donald Urquhart, iz Av-
strije Valentin Oman in Georg Held,
iz Hrvaške Dubrovka Rakoci, Slove-
nijo pa je zastopal Marijan Tršar.
CMST se tokrat niso udeležili pred-
stavniki Nemčije, ČSFR in Italije.
Tudi letos je skrbel za organizacijo
Matjaž Gruden, direktor trajne delov-
ne skupnosti E 22 Keleia pri Evropski
kulturi. Načela financiranja so ostala
enaka kot v prejšnjih letih: s sponzorji,
pri čemer so levji delež nosili Kovino-
tehna, Emona in Edigs. V delo koloni-
je se vključuje tudi novo ustanovljeni
sklad Marija Preglja, ki bo omogočal
predvsem študentom likovne umetno-
sti in umetnostne zgodovine izmenja-
vo študijskega časa s kolegi iz drugih
držav.
Novost letošnjih CMST je v posredo-
vanju del, ki so nastala. Prejšnji teden
so v Križnem hodniku v Piranu odprh
razstavo del vseh avtorjev, takšna raz-
stava je predvidena 15. novembra tudi
v Celju in pozneje še v Mariboru, po-
tem pa bodo CMST ponudili razstaviš-
čem posamezne avtorje. Tako se bodo
galerije lahko odločale za posamezna
imena, ki se bodo vključevala v različ-
ne programe razstavnih politik.
Slikarji so prinesh v Piran svoje
predstave sveta, odvisne tudi od oko-
lja, iz katerega so prihajali, bili pa so
tudi pod vtisom nemirnih časov in na-
silja. Zato je vsak zase izrazil svoje
videnje dežele in pokrajine, v katero je
prišel, to videnje pa je obarvano
z vzdušjem in sporočilom vojne in tes-
nobnosti časa. Tako je Valentin Oman
nadaljeval svoje videnje človekovega
križevega pota, Maria Cecilia Garcia je
kot protest slikala srečni svet, daleč od
resničnosti, Georg Held se je podal
v ploskovno reševanje problematike
prostora, ker je s sivo barvo označil
tudi tipiko časa, Donald Urquhart seje
s perfekcijo risbe lotil elementarnih
odnosov med človekom in krajino.
Dubravka Rakoci je s temnim krogom
in njegovo montažo v prostoru prešla
iz enodimenzionalne ploskovnosti
v arhitekturo, Marijan Tršar pa je
s svojimi značilnimi barvami, kjer pre-
vladujejo vijoličasta, modra in zelena,
ekspresionistično ujel krajino, v kateri
je s kolegi preživel zadnji mesec.
Za drugo leto načrtujejo pete CMST
v Fiesi, povabili pa bodo tudi slikarja
iz Italije, kar so nameravali že letos, pa
žal ni bilo izpeljano. V bodoče bodo
posamezne teme načrtovali in tako tu-
di bolj programsko poenotili posamez-
ne letnike. Prvo samostojno razstavo
pri nas pa bo imel Donald Urquhart že
jutri, v petek, 25. oktobra, v Oranžeriji
v Mengšu, kjer ima Edigs svojo gale-
rijo.
DRAGO MEDVED
Maria Cecilia Garcia
Donald Urgubart
Valentin Oman
Georg Held
Dubravka Rakoci
Marjan Tršar
Metamorfoze Krasa
Galerija Mozaik v Zidan-
škovi ulici v Celju se vse bolj
uveljavlja s kakovostno pred-
stavitvijo umetniških del. Mi-
nulo sredo je bil gost galerije
umetnik iz Nove Gorice Klav-
dijo Tutta, katerega dela so
med številnimi obiskovalci
zbudila nemalo pozornosti.
To je razstava, ki jo je vredno
videti in o njej zapisati nekaj
vrstic, kakor mu jih je na
otvoritvi namenila tudi Alen-
ka Domjan, direktorica Zavo-
da za kulturne prireditve.
K spremni publikaciji k raz-
stavi pa je med drugim zapisa-
la, da je Klavdij Tutta tisti
umetnik generacije »osemde-
setih«, ki jo identificiramo
z izrazito subjektivnih pozicij.
Je nedvomno ustvarjalec, ki
v kontekstu današnjega slikar-
stva poseduje povsem svojski
in zanj venomer prepoznavni
rokopis. Njegova slika je pro-
dukt zunanjega in notranjega
sveta, življenja telesa in duha
in torej resnice in fantazije.
Pravijo, da iz umetnika bar-
ve kar vro. »Res je,« pravi sli-
kar. »Moje slike nastajajo
v meni kot vulkan. To so moja
sonca in menhirji, trni in rože,
biki in ptice.« Njegove barve
so žive in tople, kot je topel
Kras, ki mu je tako pri srcu.
Med temi barvami ni barve
zemlje, je pa zato veliko modre
in zelene, doda slikar, kot je
zelena slovenska pomlad.
Umetnik, ki se je predstavil
z več kot stotimi skupnimi in
številnimi samostojnimi raz-
stavami, pred leti tudi v Celju,
ohranja stil in menja tehniko,
ko se ene prenasiti, lik bika
preobrazi v ptico, posamezne
plane in igrivost podobe potis-
ne v nove večpomenske tvor-
be, a pri tem ostaja precizen in
prepoznaven v svojem slikar-
skem jeziku, ki govori o sreči
in nesreči, življenju in smrti,
moči in nemoči, o dobrem in
zlem. Vse to pa vzbuja v nas
razmišljanja in čustvena doži-
vetja. Vse to nas bogati.
MATEJA POD JED
Hlapci
v Mariboru
v Mariboru se je v pone-
deljek začelo 26. Borštniko-
vo srečanje gledališč Slove-
nije in prvo v samostojni
Sloveniji.
Srečanje bo trajalo od 21.
do 30. oktobra, občinstvo
pa bo videlo trinajst izbra-
nih uprizoritev. Celjani so
se predstavili v torek zve-
čer s Cankarjevimi Hlapci
v režiji Mileta Koruna. Ta-
ko so si Mariborčani lahko
ogledali kar dve predstavi
Hlapcev. Včeraj so se na-
mreč predstavili še gleda-
hščniki iz Trsta, ki so Can-
karjeve Hlapce izvedli v re-
žiji Borisa Kobala.
Slavnostni zaključek
Borštnikovega srečanja
v Mariboru bo 30. oktobra,
na tradicionalni dan igral-
ca, ko bodo tudi podelili
Borštnikove nagrade in pr-
stan za najboljše stvaritve.
MP
Marmor v Savinji
Delavci Nivoja so v Savinji,
kjer gradijo mehki jez, naleteli
na marmorni rimski steber. Od
kod se je vzel?
Strokovnjaki predvidevajo,
da je steber ostanek nekdanje
naseldbine iz tretjega stoletja
in daje bil torej del Celeie. Na-
selbino so najbrž uničile davne
in večkratne poplave, ki so že
tedaj pestile mesto. Steber je
dolg poltretji meter in ima pol
metra premera in nastavek za
kapitel. Postavili ga bodo v la-
pidarij za Pokrajinskim muze-
jem v Celju.
MP
Nilcoii več
~ never again
živimo v stoletju, ki so ga
zgodovinarji, potem ko so pre-
šteli vse oborožene spopade
(do danes jih je bilo več kot
petsto) poimenovali krvavo
stoletje.
Še nikoh prej se ni homo sa-
piens tako obsežno in temelji-
to kot v našem stoletju pri-
pravljal na vojno in še nikoli
doslej ni bilo več uradnih insti-
tucij in spontanih ljudskih gi-
banj za mir kot v našem sto-
letju.
Skoraj iluzorno se zdi v da-
našnjih dneh pripravljati raz-
stavo o mirovniških gibanjih,
ko v naši neposredni bližini
vojna ponovno terja svoj da-
vek. Toda, kaj nam, malim lju-
dem v mlinih svetovne politi-
ke preostane drugega, kot da
opozarjamo in upamo, da se ne
bo ponovilo nikoli več.
Razstavo na to temo je v Mu-
zeju novejše zgodovine pripra-
vila Rolanda Fugger Germad-
nik, da bi izvedeli kaj več o mi-
rovniškem gibanju pri nas in
v svetu. Na ogled bo od 24.
oktobra do 9. novembra.
MP
Celjsko pevsko društvo danes
Prejšnji četrtek so se pevci
in pevke celjskega mešanega
pevskega zbora, ki ga že več
kot četrt stoletja vodi profe-
sor Edvard Goršič, dokonč-
no poslovili od starega ime-
na - Železničarsko prosvet-
no društvo France Prešeren.
Na prvem rednem občnem
zboru so člani soglasno pod-
prli sicer že registrirano po-
imenovanje v Celjsko pev-
sko društvo, torej društvo, iz
katerega je »Prešeren« zra-
sel. S tem so se uresničile
dolgoletne želje po tudi
navzven vidnem nadaljeva-
nju tradicije skoraj stoletne
dejavnosti, to pa je bilo tudi
potrebno, saj je železničar-
sko društvo v Celju že raz-
padlo.
Samostojna društvena pot
prinaša pevskemu zboru
večjo samostojnost, pa tudi
večje obveznosti in cilje. Pri
tem ostaja osnovni cilj
- združevanje ljubiteljev ka-
kovostne zborovske pesmi
in njeno predstavljanje do-
ma in v svetu - trajno vodilo.
V letošnji pevski sezoni ča-
kajo zbor številne pevske na-
loge. Približuje se zborovsko
tekmovanje    v    Mariboru,
zbor pripravlja božični kon-
cert, pa tudi gostovanje v Ri-
mu je na vse bolj trdnih te-
meljih. Tako kot v preteklo-
Celjsko pevsko društvo
- mešani pevski zbor vabi
k sodelovanju nove pevke
in pevce. Avdicije so vsak
ponedeljek in četrtek ob 19.
uri v pevski sobi na Gregor-
čičevi 6 v Celju.
sti pa se želi s svojo pesmijo
predstaviti predvsem doma-
čemu občinstvu v Celju in
okolici.
Bogastvo godal
Takorekoč prvič v zgodo-
vini Celja se je zgodilo, da
je kakšen ljubiteljski an-
sambel razpisal samostojni
abonma, kot je to storil
Celjski godalni orkester
pod vodstvom dirigenta Ne-
nada Firšta.
Prvi abonmajski koncert
bo v torek, 29. oktobra ob
1^.30 uri v Narodnem domu.
Abonmajskim koncertom
na pot, teh bo pet, je pred-
sednik orkestra dr. Rado Pi-
lih zapisal: »V času, ko sliši-
mo bobnenje, ko kličejo tro-
bente k merjenju moči, ko
udarja neurejeni ritem druž-
benih dogajanj, ko sončni
žarki najdejo prostor miru,
bi naša gadala rada pela ...«
Na prvem abonmajskem
koncertu v svobodni Slove-
niji bodo godalci izvedli Al-
binonijev Adagio v g-molu,
Vivaldijev Koncert za dve vi-
olini in godala v a-molu ter
Koncert za violino, kitaf
godala v d-molu istega
torja.
V drugem delu konj
bodo izvedli Vivaldijev/'
cert za violino, kitaro ii"-
dala v d-molu in Slavn^
suito v a-duru G. Telem
Orkestru bo dirigiral ^'
Firšt, solisti bodo: viol''.
Tomaž Lorenz in Mark
pan ter kitaristka I^'
Kranjc.
Cena abonmajske v?t',
ce za vseh pet kom'
v tej sezoni je 500 SLT. '
ma pa vpisujejo pH 'jj
kulturnih organizacij ^
gorčičevi 6 v Celju do P''^
koncerta. j
ZAPISOVANJA
Cooperlada
z avtobiografijami je vedno
- tako, da se najprej vprašamo,
ali je zapis avtentičen, ali seje
tisto, kar popisovalec popisuje
taistemu popisovalcu v resnici
pripetilo. Ali je vse skupaj iz-
mišljeno? J. Rouessau je
v uvodu k svojemu življenjske-
mu delu Izpovedi (Les Confes-
sions, 1765-1779) zapisal, »da
je uporabil kakšen nepomem-
ben okrasek zgolj zato, da je
zapolnil kakšno praznino, kije
nastala zavoljo zapuščanja
spomina«. Anonimni popiso-
valec svojih erotičnih spomi-
nov (My Secret Life), ki jih
v slovenščini najdemo v zbirki
Dotik in pod naslovom Moje
skrivno življenje (pod avtor-
stvom se uporablja psevdonim
Walter), pa je stvari okoli av-
tentičnosti pojasnil nekako ta-
kole: »Kadar se česa nisem
mogel spomniti, sem opis raje
pustil prazen, kakor da bi sku-
šal pripoved narediti kohe-
rentno s tem. da bi vnesel ne-
kaj, kar bi bilo zgolj verjetno.«
Skratka, tako Rousseau kot
Walter izrecno določita raz-
merje med vsebino pripovedi
in stilom: ta kratka stavka sta
njuni izpovedi. Pri Walteriu to-
rej resnica spodnaša stil. pri
Rousseauju pa stil resnico no-
si. Še več, stil resnici v tem
primeru celo suplira. Pri Wal-
terju sta stil in resnica eno: če
umanjka resnica, je stil ne mo-
re in ne sme nadomestiti, zato
pa pred resnico tudi nikoli ne
more obnemoči. Če sedaj na
hitro An preprosto sklenemo,
potem pridemo do rezultata,
da Rousseaujeve Izpovedi niso
avtentične, medtem ko je spis
anonimnega Angleža iz vikto-
rijanskega obdobja karseda
avtentičen.
Vrnimo se malce bolj v zgo-
dovino avtobiografske proze.
Za prvo res veljavno avtobio-
grafsko delo velja Avguštinov
spis iz 5. stoletja, ki se imenuje
enako kot pri Rousseauju. To-
rej, Izpovedi (Confessiones).
Ali je tisto, kar je v zajetni knji-
gi zbral Avguštin resnično ali
izmišljeno (ali morda zgolj ver-
jetno) niti ni tako pomembno.
Bolj pomembno je vprašanje,
ki zadeva naslovnika teh Izpo-
vedi. Če za Rousseauja vemo,
da je spisal pravzaprav svoje
lastne spomine, v avtobiograf-
ski spis je vnesel močan po-
udarek lastnega jaza, pouda-
rek subjektivnega videnja ne-
kega zgodovinskega obdobja,
ki jih je namenil bralstvu svoje
in kasnejše dobe (gre prepro-
sto za nek zgodovinski kon-
tekst, mimo katerega ne more-
mo, ko govorimo o avtobiogra-
fijah), pa ostaja pri Avguštinu,
predstavniku krščanske misU
mračnega srednjega veka
vprašanje naslovnika odprto.
Pravzaprav niti ni naš namen,
da bi iskah odgovore na to pre-
cej zapleteno vprašanje (zaple-
teno zato, ker vsak odgovrJ
tako zastavljeno vprašanj^,
no aplicira novo vprašai
tako v nedogled). Mordt
ilustracijo eno od mozm
jasnil. kijih, mimogrede,
varja tudi Rastko Močn
povedati se sočloveku je
dobju v katerem je Avg
ustvarjal skrajno neunie]
in neproduktivno, zakaj
ki se izpoveduje nujno t
pričakuje. Od človeka
pričakovati v srednjem
pa je nemogoče. Ostane
Bog, kar v maniri sred
ške misli ni prav nič za6
če. Izpovedati se Bogu p
razodeti mu samega se
hkrati s tem dobiti kot po
lo razodetje o njem sa
Avguštinovi spisi so zati
stvu bolj nagovori kot pi
vedi. Kakorkoli že, Avgu
svojega bralca (poslušali
šel v Bogu, kar ne velja
Rousseauja. kar pravzap
velja za avtobiografske s
po   koncu   srednjega v
S pojavom renesanse se t
biografska proza transfon
v obliko spominov, tort
usmeri navzven, v popiso\
zgodovinskih dejstev in Tt
v umestitev človeka v neb
ločeno zgodovinsko obdc:
V 20. stoletju se pa p
nova vrsta avtobiografijt
izpovedi in spominih dol
še dnevniške zapise, ki so
va le neke vrste popisom
zgodovinskih resnic, km
ško zaporedje faktov. v še.
setih pa kot fiktivna um
ška oblika, ki preide v poa
obliko romana. In v ta Hm j
ro-kratski predalček soM
knjiga, ki bi v vsakem noi
nem kulturnem prostoru
postala best-seller (kar po
ni, da ni nujno, da bo topos
tudi v Sloveniji): a\'tobiol
ja specialnega agenta FBl
lea Cooperja. Avtentičnost
ko merimo z odstavki. S
glasijo približno takole:
naslednjih devet mesecfi
trakov, ker so izginili vpoi
ki je izbruhnil v trenuth
se je vnela električna bia/i
Kar pa zadeva naslovnic
stvar najbrž zelo jasna: Jil
)e namenjena vsem /a/ion:
serije Twin Peaks. Koned
cev je pričujoča knjiga}
ena   izmed   parafernali)
spremlj^o serijo.
Piše Tadej (J
II KRAJI IN LJUDJE
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 9
Televizijska zgodba o jari kači
.gbelski televiziji v Celju je
prelitega veliko črnila, zad-
Mi pa j* tema zopet vznikni-
plan v vsej ognjevitosti. Po-
j3 to je bil vroč sestanek kra-
j4ove vasi, ki so ga imeli
ijlj teden, in na katerem so,
jfsedah Ivane Zavšek, pred-
eče krajevne skupnosti Nova
sprejeli naslednje sklepe:
^jc ne zaupajo SIOPP-u, zato
fvajo, naj se sproži kazenski
Dpck zoper vse, ki so bili
jtralnem odboru SIOPP.
•glavnem omenjajo Žuraja in
Ijča. Odvetnik bo poiskal še
ij, Pojavile so se tudi trditve
legalnih priključkih na kabel-
fazdelilni sistem v Novi vasi.
,so zahtevali odklop celotne-
jstema ter postopno priklap-
g tistim, ki signal že imajo,
jar bodo pred tem morah
[ložiti pogodbo ter potrdilo
ilačilu celotnega zneska. Kra-
50 namreč povedali, da imajo
iteri priključke, čeprav zanje
plačali,« dodaja Zavškova.
m in Priekija na Lavi
ago Černič, ki je bil še nedav-
lega predsednik gradbenega
jra za KRS v Novi vasi, je v pr-
mesecih letos ustanovil po-
je Panter, s sedežem na Lavi,
jvezal s podjetjem Priekija in
j obljublja krajanom te kra-
le skupnosti kakovosten sig-
ki naj bi ga dobili le-ti do kon-
ovembra.
idi na Lavi je pred tem veljalo,
naglavno besedo pri izgradnji
5 celjski SIOPP, vendar pa
po besedah Harija Flisa,
Isednika iniciativnega odbora
zgradnjo KRS na Lavi, niso
zaupali. Zato so pripravili no-
logodbe z že omenjenima po-
jema in so prepričani, da bodo
al krajani tudi kmalu imeli, če
iri delu ne bo oviral SIOPP in
do. Za isto ceno, ki je veljala
Bšnji pogodbi, naj bi jim omo-
I spremljanje petnajstih pro-
nov, štirih zemeljskih, ostah bi
satelitski, ter šest radijskih,
logrede naj zapišemo, da je
la KS Lava trenutno edina, ki
gradbeno dovoljenje za iz-
Injo KRS, medtem ko ga Deč-
0 naselje in Nova vas še ni-
a,
ZPI nad zavoženo delo
Celjski Zavod za planiranje in
izgradnjo, ki 'deluje kot občinski
strokovni organ, je na pobudo
celjske vlade pripravljen pomaga-
ti pri realizaciji KRS v omenjenih
treh krajevnih skupnostih, kjer so
se pokazale nepravilnosti.
Krajanom vseh teh krajevnih
skupnosti so poslali dopis, v kate-
rem med drugim piše, da je za iz-
gradnjo KRS podpisanih in plača-
nih okoh trideset odstotkov prik-
ljučkov od celotnega števila na-
ročnikov, kar je premalo za izgrad-
njo sistema. Potrebno število bi
moralo znašati med 70 in 80 od-
stotki vseh gospodinjstev navede-
nih treh krajevnih skupnosti. Si-
stem se gradi razpršeno, doslej pa
je največ narejenega v Novi vasi in
najmanj v Dečkovem naselju.
Sprejemna postaja na Golovcu ni
plačana, na Lavi, v Pucovi uhci 5,
pa je montirana sprejemna posta-
ja, ki je nelegalno vključena
v omrežje KRS, ki je bilo zgrajeno
iz skupnih sredstev, zbranih od
podpisnikov omenjene pogodbe.
V dopisu med drugim tudi piše,
daje občina pripravljena zagotovi-
ti zagonska kreditna sredstva na
račun bodočih naročnikov in ti-
stih, ki še niso v celoti poravnah
pogodbene vsote. Ker pa sistema
samo s temi sredstvi ni mogoče
dokončati, bodo naročniki morali
še doplačati dvesto mark, če živijo
v hiši, oziroma petdeset, če prebi-
vajo v stanovanjskem bloku. Ra-
zliko naj bi bilo mogoče poravnati
obročno, ta ponudba pa bi v prvi
fazi izgradnje naročnikom omogo-
čala spremljanje 23 televizijskih
programov, šest radijskih in lokal-
nega, ko bo ta pričel oddajati.
Jože Zimšek, direktor Zavoda
za planiranje in izgradnjo v zvezi
s tem tudi pravi: »Te akcije nismo
pričeli mi in je tudi nismo zavozili,
trudih pa se bomo, da pomagamo
napake drugih popraviti. Interes
občine je pomagati krajanom, ki
so bili opeharjeni, ni pa nujno, da
dela prevzamemo mi. V Celju
imamo gotovo vsaj pet sposobnih
inženiring organizacij, ki naj se
v ta projekt enakovredno vključi-
jo, trg pa bo povedal kateri je naju-
godnejši in kdo ima največ refe-
renc«
Mafijski posli v Celju?
Podjetje Priekija iz Ljutomera,
ki se je odločilo sodelovati s po-
djetjem Panter in napeljati KRS
na Lavi, je v minulih letih uspešno
to storilo že v številnih krajih po
ožji in bivši širši domovini. Direk-
tor Prlekije, Branko Recek, pa
prepričano ugotavlja, da doslej ni
bilo še nikjer takšnih zapletov kot
ravno v Celju. »Rešitev vidim
v tem, da se bo pojavil nekdo, ki
bo krajanom ponudil signal, pri-
klopil televizijo in povedal kolikš-
na je cena.«
Inženir Hojnik, projektant iz-
gradnje kabelskih sistemov pa je
pribil: »V Celju se gredo čudne
igre, spletke, da ne rečem mafij-
ska posla, že od leta 1986. Takrat
smo namreč že natančno definira-
li, z meritvami na Pucovi 5 na La-
vi, da je signal optimalen za celot-
no Celje, razni SIOPP in ZPI pa so
potem določiU drugo lokacijo na
Golovcu, brez predhodnih meri-
tev. Ker hoče Celje biti nekaj ek-
stra, so si za izvajalca del izbrali
Gorenje, ki se sicer lahko ponaša
s kvahteto v proizvodnji bele teh-
nike in še česa, glede kabelskih
sistemov so pa reveži. Takšni se
potem spustijo v Celje, poberejo
avanse in sredstva krajanov. Ko
vse skupaj mrkne, pa mrzlično iš-
čejo krivca. Celje mora dojeti, da
je akcijo napeljave KRS, ki jo je
naše podjetje uspešno opravljalo
po vsej Jugoslaviji, zamudilo.«
Še milijon mark?
čudnih iger imajo čez glavo tudi
krajani, ki so se zbrali na sestanku
prejšnji teden. Ker se akcija vleče
že več kot tri leta, jim pač zmanj-
kuje potrpljenja. Razburilo jih je
zlasti dejstvo, da na sestanku ni
bilo Draga Černiča, ki je ves čas
vodil akcijo, zdaj pa jo bojda nada-
ljuje v privatnem aranžmaju in na
svojo roko priklaplja televizijski
satehtski program za dodatnih 100
DEM na gospodinjstvo. Na Lavi
deluje nelegalna televizijska po-
staja, so vedeli povedati krajani
Nove vasi, ki so bili ogorčeni nad
dejstvom, da gledajo programe tu-
di tisti, ki se prvotno zanje sploh
niso prijavili. Od krajevne skup-
nosti ali gradbenega odbora so
zahtevali pojasnilo, kam je šel de-
nar in ali ga lahko dobijo nazaj.
Denar so menda požrle dosedanje
naložbe. Da bi kabelski sistem
lahko zaživel, pa bo potrebnih na-
daljnjih milijon mark. Zbrali naj
bi jih krajani, občina pa bi jih kre-
ditirala. Pojasnila niso zalegla in
slišali so se klici: »Kriminal! Drugi
Agrokomerc! Mafija! Izklopiti sig-
nal tistim, ki ga že imajo!«
Vsi, ki so pred tremi leti dah
denar in podpisali pogodbe, se ču-
tijo ogoljufane. Piko na i je posta-
vil starejši krajan, kije dejal, da bo
prispeval denar za dokončanje te-
levizijske zgodbe o jari kači, če mu
le zagotovijo, da bo enkrat konča-
na, saj iz groba televizije ne bo
mogel gledati. Nihče od pristojnih
pa mu tega ni mogel zagotoviti...
NATAŠA GERKEŠ
ZDENKA STOPAR
ZRVS O svoji organizaciji
Občinska organizacija Zveze
rezervnih vojaških starešin Celje
je v preteklem tednu v sodelova-
nju s Pokrajinskim štabom teri-
torialne obrambe za Zahodno
Štajersko za vse svoje člane in
predsednike krajevnih organiza-
cij ZRVS pripravila predavanje
na temo Slovenija po vojni in re-
organizacija TO.
Na predavanju so se člani sezna-
nili s pregledom vojnih dogodkov
v pokrajini in občini, predstavili
so jim novosti na področju preo-
blikovanja TO, spregovorili pa so
tudi o osamosvojitvenih prizade-
vanjih in odhodu jugoslovanske
vojske iz pokrajine. Poleg tega so
si člani ZRVS ogledali del sodob-
nega orožja in opreme, s katerim
sedaj razpolaga TO.
Četrtkovo predavanje sodi v je-
senski del programa in aktivnosti
ZRVS ter med priprave za delo
v novih pogojih in razmerah. Po-
leg raznih predavanj nameravajo
v ZRVS še racionalizirati delo, or-
ganizacijsko in kadrovsko preo-
blikovati organe občinske organi-
zacije, vključevati mlajše člane in
pripraviti programsko-volilno
konferenco s pregledom starih in
načrtovanjem novih aktivnosti.
Za svoje člane nameravajo najprej
pripraviti predavanje o novi zako-
nodaji na področju obrambe in
zaščite. Predavanje bo predvido-
ma novembra, z njim pa želijo naj-
odgovornejše v ZRVS seznaniti
predvsem s tistimi členi v zakono-
daji, ki natančno določajo naloge
in obveznosti organizacije kot
enega najpomembnejših dejavni-
kov na področju obrambe in zaš-
čite.
U. S.
Gasilci plemenitijo življenje
fa prireditev ott 120 letnici gasilstva v Celju
oktobru, mesecu požarne varno-
v Celju pripravili več priredi-
s katerimi so proslavili tudi 120-
ico    organiziranega    gasilstva
!!,iu.
Skofji vasi so se srečale gasilke, na
fni so veterani prikazali gašenje
fvih začetkov z najenostavnejšimi
'alnami do najsodobnejših pripo-
W, pionirji so se pomerili na kvi-
'srednji prireditvi pa sta bili spre-
Pri predsedniku občinske skupš-
'1 velika vaja na objektih Kovino-
Celeie,    Izletnika,    Elektra,
'^nale   in   drugih   organizacij.
^'(^rani Golovec so pripravili še ve-
psilsko srečanje, zaradi dežja pa
''Padla parada skozi mesto.
Nema v Narodnem domu pri
•^^dniku skupščine občine Celje
"[^u Rojcu, so se udeležili tudi slo-
^•^i minister za informiranje Jelko
l"^ in delegacija iz pobratenega
'^'a Erdlingen v Nemčiji. V dvora-
•^
ni Golovec pa so gasilci prikazali vsa
oblačila, ki so jih uporabljali v reševa-
njih in paradne obleke. Slovesnosti so
se udeležili tudi predstavniki drugih
občinskih zvez s Celjskega ter gasilci
iz Varaždina in Ptuia. Na orireditvi so
1. avgusta 1871 je bil prvi občni
zbor GD Celje mesto pod vodstvom
Josefa Wokauna, udeležilo pa se ga je
22 članov. Že naslednje leto so svojo
dejavnost razširili tudi na podežel-
ske občine. Takrat je imelo Celje 4224
prebivalcev in na vsakih 1000 je pri-
šlo 17 gasilcev!
podelih kipce Florjana, zaščitnika ga-
silcev. Prejele so jih delovne organiza-
cije, ki so prireditev omogočile - Zava-
rovalna skupnost Triglav, Petrol,
Ljubljanska banka Splošna banka Ce-
lje, Zlatarna, Dravinjski dom, RŠC Go-
lovec in Skupščina občine Celje.
V sklopu prireditev so pripravili tu-
di gasilski avto rally. Med ženskimi
ekipami so se najbolje odrezali GD
Strmec, GD Škofja vas in GD Vojnik,
med moškimi pa GD Prožinska vas,
GD Teharje in GD Strmec ter Šmartno
v Rožni dolini.
Na sprejemu, ki ga je za gasilce ob
120-letnici gasilstva v Celju pripravil
župan Anton Roječ, je predstavnik
Gasilske zveze Slovenije Ivan Pasero
izročil odlikovanja zaslužnim čla-
noma.
Plamenico tretje stopnje so prejeli
Drago Lipovšek, Marjan Belin, Maks
Naglic, Simona Kasesnik, Stanko
Lampret, Franc Pire, Anton Romih in
Milan Kotnik. Plamenico druge stop-
nje so prejeli Kazimir Vodenik, Mile-
na Jurgec, Andreja Hrovat, Branko
Amona, Janez Klokočar, Ivan Jezer-
nik, Franc Mirnik in Marjan Jovan,
plamenico prve stopnje pa Jurij Bo-
janovič, Štefan Pohajač, Marjan Tar-
zan, Ivan Stojan, Alojz Anžič in Mir-
ko Lesar.
Gostje, ki so prišli pozdravit gasilski
jubilej, so poudarjali pomen gasilske
organizacije in veliko moralno zavest
članstva, ki je vselej pripravljeno po-
magati ljudem v težavah. V 120 letih je
gasilska organizacija postala pomem-
ben del našega življenja in dokazuje,
da je vsak dinar, namenjen gasilstvu,
resnično neštetokrat oplemeniten.
TONE VRABL
Iski gasilci poudarjajo strokovnost
iiiesecu požarne varnosti so tudi
!| gasilci pripravili vrsto priredi-
kot dva tisoč gasilcev, organi-
v 46 društev, je mesec zazna-
s pregledi tehnične opreme,
pi in srečanjem veteranov.
operative žalske Občinske ga-
r Zveze bo v vseh društvih pregle-
phnično opremo, vse poveljnike,
^^dnike in tajnike bodo povabiU
na posvet, saj se zavedajo, da morajo
dati poseben poudarek strokovni
usposobljenosti članstva. Opravili so
že servisiranje gasilskih brizgaln. Do-
govorili so se, da bodo več pozornosti
posvetili šolarjem in drugim občanom,
ki jih bodo poskušali čimbolje sezna-
niti z gasilsko problematiko. Minulo
soboto pa so pripravili tudi že tradici-
onalno srečanje gasilcev veteranov.
T. T.
Štirje pomembni možje ob predaji gasilskega vozila
Roman gasilcem v pobrateni Sisak (od leve): poveljnik
Gasilske zveze Slovenije Tone Sentočnik, predsednik IS
občine Sisak Andrija Preloščan, podpoveljnik GD Lokro-
vec - Dobrova Marjan Turnšek in predsednik skupščine
občine Celie Anton Roiec.
Pomoč Celja gasilcem Siska       j
V zadnjih tednih je skoraj vsak dan živahno na prostoru
pri gasilskem društvu Brežice. Različna gasilska društva
iz Slovenije podarjajo gasilsko opremo prijateljem na
Hrvaškem, ki so v vojni in zaradi stalnih požarov vso
opremo veliko bolj uporabljajo kot sicer.
Tudi gasilci društva Lokrovec - Dobrova so se na pobudo
Občinske skupščine Celje in Občinske gasilske zveze Celje
odločih, da bodo prijateljem gasilcem v pobratenem Sisku
podarili popolnoma novo večnamensko gasilsko vozilo
Roman, deset gasilskih oblek, cevi in še nekaj dodatne
nujno potrebne drobne opreme. Predajo vozila in opreme so
opravili prejšnji četrtek, slovesnosti pa sta se poleg gasilcev
Celja, Siska in Brežic udeležila tudi predsednik IS občine
Sisak Andrija Preloščan in predsednik skupščine občine
Celje Anton Roječ. TONE VRABL j
10. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Ne Bo zgodovinski, bo pa dober!
Takšen letnik 91 napovedujejo strokovnjaki za vino Iz VIrštanJskIh In Konjiških goric
Minula nedelja, čas kosi-
la. Zeleni griči nad Sloven-
skimi Konjicami, obloženi
z razgibanimi trtami, zasa-
njano samevajo. Med trsi
nikogar, nobenih klicev, no-
bene živahnosti, nenavadno
za čas, ko ponavadi ljudi
v vinogradu mrgoli. Pogled
v nebo in blatna zemlja vse
povesta, sicer pa je nekaj
sto metrov višje, na Rogli,
pravi snežni metež. S trga-
tvijo ni bilo nič.
Narava jo vinogradnikom
večkrat zagode, a konjiški in
virštanjski sojo tokrat prehi-
teli. Večino grozdja so pravo-
časno pospravih, čeprav je
nekaj dote narava tudi letos
pobrala. Ampak vino tudi le-
tos bo, to je že jasno.
Vinsifi imperij
Zlatega griča
Na Škalce, v konjiške vi-
norodne plantaže, s katerimi
na 70 hektarjih površin raz-
polaga podjetje Zlati grič, ki
se med drugim ukvarja tudi
s proizvodnjo in pridelavo
vina, so se »trgači« zapodih
7. oktobra. Vse dni, razen
enega in minulega vikenda,
ko naj bi končali z »normal-
no« trgatvijo zgodnjih in
srednje poznih sort, so imeli
lepo vreme. Dejan Brečko,
vinogradniški tehnolog pri
Zlatem griču je povedal, da
so doslej obrali dve tretjini
grozdja, kar pomeni približ-
no 500 ton, največ kakšnih
40 odstotkov je laškega ri-
zlinga, ostalo pa je rizvanec,
beli pinot, chardonnay tra-
minec in med rdečimi vini
modra frankinja. Beli pinot
in renski rizling, kot pozni
sorti, ki se še nista dovolj po-
sladkali, pa sta zaenkrat še
na trti.
»S količino pridelanega
smo zadovoljni, kakovost bo
ustrezala normativom za na-
še vino. Sladkorna stopnja je
v povprečju med 14 in 17 od-
stotki,« ocenjuje Dejan
Brečko.
Da vreme ne bi čisto nič
ponagajalo, se pri tako ob-
čutljivem sadežu skoraj ne
more zgoditi. Ni bilo hudo,
ampak morali so »spodbira-
ti«. Tik pred dozorevanjem
je grozdje načela gniloba, za-
to so vso gnilo grozdje prej
pobrali, tako da so se ostale
sorte lažje prebile do pravih
sladkornih stopenj.
V podjetju Zlati grič je za-
poslenih 37 delavcev. Pol
hektarja na vsakega je seve-
da preveč, da bi se obiranja
lotili sami. Zato so priskočili
na pomoč sezonci, ki so se
lotili grozdja s stroji pa tudi
na roke. To je bila tudi pri-
ložnost za zaslužek kakšnih
60 domačinov, ki čakajo na
zaposlitev. Zlatemu griču
njihov vinski imperij zado-
stuje, zato so tudi letos kupi-
h samo za 5 odstotkov od do-
mačih vinogradnikov, po ce-
ni od 18 do 30 tolarjev. Konji-
čana, laškega rizlinga, fran-
kinje in vrhunskih vin, bele-
ga pinoja, chardonnaya in
traminca, iz konješke kleti
torej ne bo manjkalo.
Po žametno črnino
v blatu
Drugačna slika kot na ko-
njiških Škalcah je na odda-
ljenih nasprotnih hribih,
kakšnih 20 kilometrov proč
v bližini meje s Hrvaško.
V virštanjskih vinogradih
nekateri trgajo, zato je v kleti
v Imenem živahno, čeprav je
vreme podobno kot v Konji-
cah. Neprijetno hladno, vi-
nogradi so namočeni od
dežja.
Z grozdjem naloženih
traktorskih prikolic je manj
kot prejšnje dneve, ko se je
trgalo v lepem vremenu in so
morale tudi dlje čakati v vr-
sti, preden je grozdje prišlo
Melji se melji, žametna črnina.
na tehtnico. V nedeljo je šla
v zobe mlinov samo žametna
črnina.
Zaradi gnilobe so pohiteli
tudi tu. S trgatvijo in odku-
pom zgodnjih sort, chardon-
naya in sauvignona. so priče-
li že 5. oktobra. V nasprotju
z Zlatim gričem so v Imenski
kleti v celoti odvisni od od-
kupa, lastnih vinogradov ni-
majo.
Kljub manjši dostavlja bi-
lo dovolj dela za merilce
sladkornih stopenj. Lajšali
so si ga s svežim, a že dobro
vreznim moštvom. Seveda
samo toliko, da se ogreje že-
lodec v zoprno hladnem dne-
vu, kajti odčitavanje slad-
korja je zelo resna zadeva in
vsaka stopinja pomeni stoti-
ne ali tolar navzgor ali
navzdol.
V visokih »cisternah« so se
poleg sauvignona ijn char-
donnaya že delali modra
frankinja, laški in renski ri-
zling, žametna črnina. Vodja
kleti. Igor Horvat je zadovo-
ljen z izkupičkom pridelane-
ga: »Letos je količina dobra,
od 250 ton odkupljenega
grozdja je več kot polovica
laškega rizlinga, ki ga je
v kleti več kot lani, manj pa
je sauvignona in renskega ri-
zlinga, gniloba je žal požrla
tudi 70 odstotkov chardon-
naya.
Pravi datum, več
sladl(orja, več
tolarjev
Za dobro letino ni po-
membno samo lepo vreme,
ampak morajo kleti, ki nima-
jo lastnih vinogradov dobro
motivirati tudi kmete-vino-
gradnike. Glavna motivacija
je seveda še vedno denar.
Kakor deluje trg v Imenski
kleti?
Zdravko Počivavšek, direk-
tor kmetijske zadruge Šmar-
je pri Jelšah pravi, da so se
odločili za poseben način sti-
mulacije, saj še vedno veliko
kmetov grozdje trga prezgo-
daj, torej ne takrat, ko da
grozdje najboljšo sladkorno
stopnjo. Vsak, ki preseže
povprečno sladkorno stop-
njo, ki se izmeri v Oechleje-
vih stopinjah, dobi za vsako
stopinjo 25 stotin nagrade,
toliko pa znaša tudi odbitek
za odklon od povprečja. Po-
stavili so tudi zgornji prag,
17,7 odstotka ali 85 Oechleje-
vih stopinj in spodnji, 12.1
odstotka ali s 60 Oechlejevih
stopinj. Tako na primer
kmet vinogradnik za boljše
sorte, kot so renski rizling, in
traminec, če doseže in prese-
.že zgornji prag, dobi najprej
plačilo za osnovni sladkor 35
tolarjev, 2 do 3 tolarja kot
nagrado za Ochleja nad pov-
Vodja vinske kleti v
nem, Igor Horvat: »Qj^
je bila, ampak to je ^
malna gniloba, vina i,
volj.«
prečjcm in še 20 tolaij
stopinjo, ki preseže i ;
prag.   Za  chardonnj^
uvignon in laški rizl
premija 10 tolarjev, za  :
no belo, modro franki '
žametno črnino pa 4 to
Odbitek za spodnji pra
je pri vseh sortah bil
larje. !
»Na   ta   način   in j
z akontacijo za nekatei
te že od prvega avgus i
prej, poskušamo prej '
kmete, da bi spoznali, i
jim bolj splača delati za;
kor, ki ga lahko dos
s pravim datumom iri:
ne pa za količino in m:;
da to sedaj vedno bolj;
navajo,« meni Zdravko
vavšek.
Letošnje   odkupne   ]
v Imenem so bile med
larji za žametno črnine
ter 35 tolarji za chard(
sauvignon oziroma ren
zling in traminec.
In letnik? Ne bo zgodovi
kot je bil letnik 83 in tu(
vrhunski kot je bil la:
ampak ne bo slab. pravi
loginja iz Vina Šmartno,
polnijo virštanjsko kapi
Daša Knez Lesjak. Če m
slab. bo torej dober.
ROBERT GORJ.i
Foto: EDO EINSPl|j ^
V Štorah
telefoni bodo
Približno 300 novih 1
tonskih naročnikov
Krajevne skupnosti S<
bo po zagotovilih celj
ga PTTja do konca I
vključenih v telefon
omrežje, v 60 dneh poj
pa bodo narejeni tudii
vidualni telefonski t
ljučki.
To so se dogovoril
skupnem sestanku kr
ne skupnosti in izv«0!
del. Krajani, ki so za gl
razvod prispevali tri t'
DEM, za razvodno oin^
pa 840 DEM. so nai«
menili, da je po enem'
sklenjenega        dogo^
s PTT premalo narajer«
in da so dogovorjeni roP
prekoračeni.   Izvajalci
jim zdaj obljubili dokoij
nje del, cena pa bo oS'
nespremenjena.        ^
Revni darujejo največ
Občinska organizacija RK v Celju se je obrnila na vsf ^
nizacije RK v krajevnih skupnostih v celjski občini s Pj''.
za denarno in materialno pomoč, ki jo nujno P^U^ .
begunci s Hrvaške ter ljudje v okolici Ormoža, ki staj'"'
in neurje s točo uničila domove in letošnje pridelke.
Doslej je akcija stekla v dveh krajevnih skupnostmi -j.
Dečkovo naselje pa so zbiralno akcijo razširili še na z?^,
oblek, predvsem otroških, kajti teh najbolj primanjkuje ^ j
popoldnevu so krajani Dečkovega naselja prinesli ■
kombi oblačil in obutve, denarna akcija pa je bila tu
uspešna. Krajani so v povprečju prispevali po 100, nekate' ,
darovali tudi po 500 ali tisoč tolarjev. Iz seznama je razvi<^y
so za begunce in za ljudi v stiski darovali največ tisti, ki ^
meseca komaj zvežejo s koncem. Ij
Akcija v KS Dečkovo naselje v Celju še traja, krajani P^^^^
prinesejo topla oblačila, ki jih begunci najbolj potr^
v prostore KS vsako sredo od 15. do 17. ure. t
Uspehi na tekmovanju v logiki
Pred kratkim je bilo v Ljub-
ljani 6. slovensko tekmovanje
v logiki, ki so se ga udeležili
tudi šolarji s Celjskega.
Sredi septembra so pripravi-
li najprej šolska in občinska
tekmovanja po osnovnih in
srednjih šolah. Iz šestih, sed-
mih in osmih razredov osnov-
nih šol je tekmovalo približno
240 učencev na občinskem.
tekmovanju v Velenju, na šol-
skih tekmovanjih v Celju,
v Šmarju, na Ljubnem in v Lu-
čah ter na Polzeli. Na republi-
škem tekmovanju so se pome-
rili najboljši iz sedmih in
osmih razredov. Marjam Šu-
lek iz osnovne šole Gustav Ši-
lih iz Velenja si je med učenci
osmih razredov delila 3-4. me-
sto, Miha Mežnar iz II. OŠ Ce-
lje pa 4-6. mesto med učenci
sedmih razredov.
Tekmovanj v logiki v sred-
njih šolah se je udeležilo naj-
več učencev na Srednji tehni-
ški šoh v Celju ter na celjski in
velenjski Gimnaziji. Na sred-
nješolskih tekmovanjih se je
pomerilo 342 učencev, na re-
publiško tekmovanje pa se jih
je uvrstilo 44. Med učenci pr-
vih letnikov si je Boštjan Ta-
col iz celjske Gimnazije delil
6.-9. mesto, med drugimi je bil
Boštjan Kuzman iz Gimnazije
Velenje 2., Teja Tamše iz STŠ
Celje pa 9-11. Med učenci tret-
jih letnikov je bil Mitja Mast-
nak s celjske STŠ 8-10., med
četrtimi letniki je bil Peter Lu-
ževič (STŠ) 7.. Estela Žutič pa
si je delila 8-10. mesto. Med
celjske tekmovalce bi lahko
uvrstili še Dušanko Kočič, ma-
turantko STŠ Celje, ki je zma-
gala med študenti. g p
Val 202 za Krnico
v lanski poplavi povsem uničeni vodovod v zaselku
Krnica nad Lučami so obnovili in ga v soboto tudi uradno
predali svojemu namenu. Sredstva zanj so zbrali v akciji
Vala 202 Radia Slovenija, poslušalci so prispevali kar 145
tisoč mark v dinarski protivrednosti.
Z zbranim denarjem so Krničani zgradili osrednji krnički
vodovod, vodovodno zajetje ter še pet manjših vodovodov,
s pomočjo katerih je voda pritekla tudi na osem oddaljenih
kmetij v Krnici. Denarja pa je ostalo še za pomoč dvem
najbolj prizadetima družinama, del pa ga bodo še porabili za
obnavljanje vodovoda. Pri seštevanju stroškov se je poka-
zalo, da Krničani niso računali le na sredstva, zbrana v akciji
Vala 202, ampak so marsikaj tudi sami postorili.
U. S.;
Vakcinacija lisic
To soboto bodo lovci v celi celjski regiji polagali v loviščih.
vabe s cepivom za cepljenje lisic proti steklini. Veterinarski ^
inšpektorat opozarja ljudi, še posebej otroke, naj se vab. ki'
so kužne 14 dni, ne dotikajo. V primeru, da bi posamezniki^
prišli v stik s cepilno tekočino, pa je treba takoj obvestitij
zdravstveno ali veterinarsko službo. Posebno pozorni naj|
bodo tudi vsi lastniki psov, ssj bodo lovci v prihodnje še!
poostrili nadzor. Akcijo cepljenja bodo ponovili še spo-|
mladi, s čimer želijo imunizirati vse hsice. ki so glavni?
prenašalec stekline od divjih živali na ljudi in domače živali, j
Na našem območju je bilo lani ugotovljenih 44 primerov]
steklih živali, zato je takšna preventivna akcija zelo po-!
trebna. j
»¥časjli sem jili
moral
odpravljati«
Stanko Amon sodi med
najbolj hvaležne dobavitelje
vina kleti v Imenem. Kmeto-
valec vinogradnik, ki ima
med drugim 28 glav živine in
200 prašičev je na svojih 1,70
hektarjih vinogradniških po-
vršin začel trgati 10. oktobra.
S pomočjo sosedov in sorod-
nikov so trse očistili v 14
dnevih. V imensko klet je le-
tos oddal 3,9 tone laškega ri-
zlinga in 600 kilogramov mo-
dre frankinje. V svojem ima
še rumenega plavca, bizel-
šte, žametno črnino pa še
kaj. Pozeba jo je letos zagod-
la, tako da količina ne bo kot
lani. pravi Stanko Amon. Za
odkup pa pravi: »Odkupne
cene so najbolj pereč pro-
blem, letos sem dobil zelo
malo čistega dohodka, tako
malo že dolgo ni bilo. Pozna
se, da je vedno manj denarja.
Privat sta prišla iskat samo
dva, včasih pa sem se jih mo-
ral otepati.«
Za svoje sode ga je prihra-
nil tisoč petsto litrov. »Ja,
vedno kdo pride, pa komu
dam kakšno pletenko, ja pa
prodal ga bom tudi še kaj,«
pove v smehu Stanko Amon.
DELO
vedno
v središču
dogajanj
KRAJI IN LJUDJE
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 11
Z naravo lahko človek živi kot kralj
01 e nek z Borisom Jagodičem, znanim celjskim zellščarjem _
poris Jagodic iz Celja je že kar nekakšna
^eiida na področju zeliščarstva, saj se
t vejo v zdravilstvu ukvarja že od majh-
^nog. Že kot otrok je s svojim dedom in
(O Vido preživel veliko časa v naravi in
seznanjal s prvimi zdravilnimi rastlina-
j Svoje znanje je potem poglabljal kot
jdcnt farmacije, ki je diplomiral pri pro-
jorju dr. Pavletu Bohincu. Danes je Bo-
j Jagodic tudi znan celjski »lekarnar«,
jtelj zdravilstva, kot sam pravi,
jobro pa je poznan tudi bralcem Novega
inika in poslušalcem Radia Celje, saj že
ibrih dvajset let deli nasvete, kako s po-
jočjo zdravilnih zelišč ostati ali postati
jrav. Pred pričetkom nove serije nasvetov,
jjih bo ponujal v našem časopisu, smo
jšega zeliščarja povabili na krajši po-
lenek.
jiakšno mesto ima zeliščarstvo na Slo-
tnskem?
pri nas ima zeliščarstvo že zelo dolgo tra-
icijo in nikoli, v nobenem obdobju ni bilo
Vinjeno. Slovenija je majhna dežela in
primerjavi z Nemci imamo pri nas veliko
i imen zdravilnih rasthn. V glavi imam
jo star recept za čaj, izvira pa s celjskega
fniočja, iz osemnajstega stoletja. Našel
m ga v stari zeliščarski knjigi, ki sem jo
ipil pri neki branjevki na celjski tržnici,
•gala je hste iz te debele knjige in vanje
vijala solato. Ko sem videl, v kaj zavija
oj pridelek, sem jo prosil, če mi knjigo
oda. Takrat sem dal zanjo vso svojo žepni-
I, žal pa je bilo že iztrganih najmanj sto
tov, tako da niti naslova knjige ne vem.
ipergament papirju je tale recept: Vzemi
ršč'co, jo deni v piskerc in jo skuhaj, pot-
ijo precedi skozi eno cujno in kar dobiš
daj od ene črne kure od frišne jajce samo
rumen, potlej spij in bo prec boljš, če
šlaš.«
Kot farmacevt in poznavalec zelišč ste
pisali že veliko lastnih receptov za bolj-
počutje in zdravljenje najrazličnejših
lezni. Kolikšna je ta zbirka?
ro niti sam ne vem, je pa tega zelo veliko.
I, v rubriki v Novem tedniku sem do zdaj
isal okoli dvesto petdeset zdravilnih rast-
in povedal, kaj in kako z njimi zdravimo,
/eliko pomoč mi je tudi monografija, kjer
opisanih sto dvainosemdeset zdravilnih
;tlin. V lekarni v Celju, kjer sem zaposlen,
imam lastno mini lekarno, kjer ponujam
riinšestdeset različnih rož oziroma recep-
iza zdravilne čaje. Enkrat tedensko, vsak
■ek od devete do dvanajste ure imam tam
ojo svetovalnico. Recepte sem si z vsa-
dnevnim študijem sam izmišljal. Tako je
stal tudi moj čaj, ki sem ga preprosto
iomenoval Čaj I in Čaj II. To je mešanica
lišč za sprostitev in pomiritev, številnih
Ui zdravijo auro: dvigajo splošno počut-
je od želodca do glave. Ta mešanica vsebuje
okoli dvajset rož.
Zeliščarjev je pri nas zelo veliko. Kdo se
pravzaprav lahko s tem ukvarja?
Res jih je precej in na žalost se s tem lahko
pri nas vsakdo ukvarja. Za to dejavnost pa
je potrebno znanje, zato naj bi se s tem
ukvarjali le strokovnjaki. Vedeti je treba, da
so lahko nekatere zdravilne rastline tudi
strupene, če jih užijemo v prevelikih koli-
činah.
Pri Angležih naprimer, je pitje čaja kul-
tura vsakdanjika, nekakšen ritual. Kako
je s to kulturo pri nas?
Pri nas se čaj pije v nujnih primerih, ta-
krat, ko človek zboli, sicer pa je kot družab-
ni napitek pri nas v navadi kava. Čaj je pri
nas le zdravilo ali pa tekočina, ki nas ogreje,
če nas hudo zebe. Minimalna količina teko-
čine pa je zdravju koristna, ta minimalna
količina pa je najmanj dva litra na dan.
Katerim zdravilnim rastlinam dajete
prednost?
Lipa, bezeg, meta, melisa, baldrijan, šent-
janževka, preslica, divji kostanj in, seveda,
njegovo veličanstvo česen. Česen je ena naj-
starejših zdravilnih rastlin, ki je prišla
k nam z Orienta. Stari zapisi govorijo, da je
bil česen pri gradnji egipčanskih piramid
glavna sestavina prehrane, zdravstvena zaš-
čita sužnjev, saj česen, med drugim, prepre-
čuje tudi grižo.
Rastlinski svet je zelo bogat, neizmeren.
So tu še neraziskana območja z rastlinami,
zelišči, ki jih še ne poznamo?
Veliko je še neraziskanega sveta. Zlasti je
neraziskano področje deževnega gozda
v Južni Ameriki, v porečju Amazonke. Se-
veda pa je ljudem neznano tudi tisto, kar se
nam ponuja pred nosom. V celju imamo
pradrevo, sveto japonsko drevo z imenom
gingho. To drevo, kije preživelo vsa onesna-
ženja narave raste v mestnem parku, v bliži-
ni bivše smučarske skakalnice. Listi tega
drevesa vsebujejo zdravilne snovi, ki vežejo
strupe v telesu in lajšajo težave pri cirkula-
ciji krvi v možganih.
Z družino ste velikokrat v naravi. Kak-
šen odnos imamo ljudje do bogastva, ki
nam ga p|onuja?
Z ženo in otroci nabiramo rastline, gobari-
mo, veliko se gibljemo v naravi. Opažam pa,
da ljudje z naravo ne znamo živeti, zato je
tako onesnažena. Umazane so tudi vode,
Ložnica je prava gnojnica. V naravo meče-
mo vse, kar se nam zljubr, kot da bi se sama
od sebe čistila, narava pa umira stoje zaradi
naše sebičnosti. Ljudje nimamo nikoli časa,
da bi utrgali kamilični cvet ali majhno mar-
jetico, kije tudi zdravilna rastlinica. Po dru-
gi strani pa nekatere zdravilne rastline izu-
mirajo, naprimer arnika, encijan, tavžentro-
ža ali griževnjak. Že sama narava je poskr-
bela, da bi človek lahko živel kot kralj, člo-
vek pa jo uničuje, ker živi pohlepno, brez-
dušno.
Poznamo vas tudi kot dobrega kuharja,
vaša zakladnica kuharskih receptov je
skorajda brezmejna. Kako ste postali tudi
kuhar?
Po sili razmer. Od desetega leta starosti se
ukvarjam s kuharijo. Že kot osnovnošolec
sem pomagal stari mami. Sčasoma mi je to
postal hobi. Doma imam kakšen poldrug
meter kuharskih knjig. Kot nalašč za te čase
pa je knjiga z naslovom Kuharska knjiga za
hude čase, z recepti, ki temeljijo na zelenja-
vi v kombinaciji z rižem, krompirjem, teste-
ninami, pa tudi z mesom. Za človeški orga-
nizem je dovolj^že sto gramov mesnih belja-
kovin dnevno. Četudi je zelenjava zelo zdra-
va, se nad vegetarijanstvom nisem nikoli
navdušil. Mesu se ne morem odreči. Sicer
pa sem velik ljubitelj gob in s tem v zvezi
tudi gobarjenja. Sicer pa se z mojimi kulina-
ričnimi prebliski lahko seznanjajo tudi po-
slušalci celjske radijske postaje. Vsak petek
postrežem s kakšnima izvirnim receptom.
Rad svetujem, rad kuham in rad dobro jem.
Ob dobri hrani pa se mi prileze tudi kozarec
dobrega vina. Najraje rumenega muškata.
Tudi vino je zdravo, seveda v zmernih koli-
činah. Kot vse ostalo.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Krizantem bo dovolj
v Vrtnarstvu Celje so tudi letos poskrbeli, da bodo gr
bovi ob dnevu mrtvih lepo okrašeni. Poleg ostalih okrasn*'
cvetlic bo v vseh cvetličarnah Vrtnarstva Celje in v vrtnei
centru v Medlogu naprodaj več kot sto tisoč krizantem, 00
tega tretjina velikocvetnih. Gojili so jih vse od julija
kupcem pa bodo ponudili tako posamezne cvetove kot tud.
ikebane. Sicer bo letos ponudba rož na slovenskem trgi-
manjša, saj je zaradi pomanjkanja deviz bistveno zmanjšan
uvoz iz tujine, blagovni promet s Hrv^aško pa je tako rekoč
ustavljen.
Krizanteme v Vrtnarstvu Celje vzgajajo v dveh rastlinja-
kih, njuna površina je 6 tisoč kvadratnih metrov in so zad-
njih nekaj let izvrstne kakovosti. V. Z., Foto: E. E.,
V Rogaški Slatini
vadbišče za golf
v soboto popoldne so pri
hotelu Soča v Rogaški Slati-
ni odprli vadišče za igranje
golfa. V vsakem primeru gre
za popestritev ponudbe tega
našega znanega zdravilišča,
hkrati pa seveda tudi za po-
nudbo, ki je še posebej zani-
miva za petičnejše obisko-
valce. Vadišče, ki so ga ure-
jali dobrega pol leta, je velja-
lo kolektiv zdravilišča Roga-
ška Slatina dobrih 500 tisoč
mark, gre pa izključno za
lastna sredstva, nam je pove-
del direktor tega vadbišča
Borut Podgornik.
Na otvoritvi je slovenski
minister za turizem Ingo Paš
povedal, da si Slovenija eno-
stavno ne more privoščiti tu-
rizma brez boljše in kako-
vostnejše ponudbe, ki lahko
privabi tudi tuje goste z de-
belejšimi denarnicami. Golf
že igrajo takšni ljudje in prav
gotovo bodo prihajali tudi
v Rogaško Slatino. Zdaj lah-
ko v Rogaški Slatini obisko-
valci igranje golfa že vadijo,
pravo igrišče z osemnajstimi
luknjami pa bo nared v bliž-
njem Jelšingradu do začetka
leta 1993. Zaključna dela je
prevzela avstrijska firma Ka-
novsky. Skupna dolžina
igralnih polj bo znašala 6215
metrov na površini 65 hek-
tarjev.
V Rogaškai Slatini bodo
pripravili tudi vrsto šol za
igranje golfa in to za vse sta-
rostne kategorije, utegne pa
se zgoditi, da bo v naslednjih
letih postal golf v Sloveniji
tako priljubljen kot je dan-
danes tenis.
JANEZ VEDENIK
KOMENTIRAMO
Bo davčna politika uničila
slovensko planinstvo?
še pred leti smo trdili, da
je najcenejša rekreacija Slo-
vencev prav planinstvo, kije
doživelo svojevrsten razcvet,
saj se je v Planinsko zvezo
včlanilo več kot sto tisoč pre-
bivalcev Slovenije. Planin-
ska društva so nastajala do-
mala v vsakem nekoliko več-
jem kraju, spodbudno pa je
bilo tudi to, da so marsikje
uvedli planinsko vzgojo že
v vrtce. Na številnih vrhovih
so s prostovoljnim delom
zgradili vrsto planinskih po-
stojank.
Krizno obdobje se pozna
tudi v tej dejavnosti. Pohod-
nikov je vse manj, kajti tudi
tovrstna dejavnost postaja
vse dražja. Cene v planin-
skih kočah in domovih, mi-
slimo seveda predvsem na
prehrano in pijačo, so prav
takšne kot v gostinskih loka-
lih v dolini. Niti slučajno no-
čemo karati upravljalcev teh
domov, saj z vso ljubeznijo
vztrajajo in delajo. Navse-
zadnje je treba vedeti, da so
njihovi stroški v primerjavi
s stroški gostincev v dolini
še večji, promet pa je v glav-
nem le ob koncu tedna. Gre
za to, da bo tudi na tem po-
dročju treba razmišljati
o primernejši davčni politi-
ki. V postojankah, do koder
se lahko pride le peš, bi mo-
rali imeti upravljale! vehko
večje davčne olajšave, kot
jih imajo sedaj, ko so v bi-
stvu izenačeni z vsako gostil-
no. Vprašanje pa je, ča naj bi
to veljalo tudi za tiste vrho-
ve, do koder se lahko pripe-
ljemo z avtomobili. Tudi
o teh stvareh razmišljajo
v Planinski zvezi Slovenije,
pošteno in prav pa bi bilo, če
bi se o tem čim prej domeni-
li. Kaj lahko bi se namreč
zgodilo, da bodo koče in do-
movi ostali zaprti, to pa bi
bila seveda velika škoda za
vse slovensko planinstvo.
JANEZ VEDENIK
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Bohor (1024 m) se od-
pravljajo iz PD Zlatarne-Celje
v nedeljo 3. novembra, odšli pa
bodo ob 8. uri z rednim avto-
busom.
Ormoška planinska pot je
še manj znani cilj, kamor odha-
jajo iz PD Zlatarne-Celje v so-
boto in nedeljo, 9. in 10. no-
vembra. Odšli bodo ob 6. uri
z Glazije. Prijave za oba pla-
ninska izleta PD Zlatarne-Ce-
lje sprejema Roman Turk (tel.
35-359) do 31. oktobra.
^selje smeh in sreča v očeh
ako je bilo na jesenskem srečanju minuli konec tedna na
Jšču vrtca v Žalcu. Pripravljeni kotički z naravnimi mate-
Za ustvarjanje, razstava likovnih del otrok in peka
^^lanja (na sliki) so privabih številne otroke in starše,
i^^ljc je trajalo kar do mraka.
njimi pa so se prijetno počutih tudi otroci, ki iščejo
.^^ in mirno otroštvo tudi pri nas. Za uspešno srečanje so
'^1'bole tovarišice vrtca, otroci in starši.       -p TAVČAR
NT&RC12. STRAN - 24. OKTOBER 1991

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Tik pred smrtjo je
človek še vedno živ
Mož, ki v skalah tlomuie - Franc Verko-Verč
Pod Lomom si je v skalov-
ju sklesal svoje domovanje.
Alpinist, judoist, zbiratelj
starin Franc Verko Verč iz
Topolščice živi tam z neča-
kom Borisom in čredo koz.
Pred skalno hišo je zgradil
športni center, kjer svoje
znanje prenaša mlajšim. Ve-
liko jih je, ki pravijo, da lju-
bijo naravo, le malo takš-
nih, ki so se ji pripravljeni
prilagajati, zares živeti
z njo. Verč, nenavadni mož,
ki ljubi nevarnost, pa je
tak...
Slepota na Piku
komunizma
43-letni Verč je znan
predvsem kot alpinist. Gore
pomenijo najlepši del njego-
vega življenja. »Ko sem bil
še smrkavec, sem zabijal
žeblje v stene, čeprav takrat
še nisem vedel, da je pleza-
nje za hobi sploh mogoče.
Začel sem s plezanjem po
domačem Lomu, tu, kjer
imam sedaj hišo. Takrat me
je opazil alpinist Franc Pe-
čovnik in me vzel s sabo na
severno triglavsko steno. Ta-
ko se je začelo,« pripoveduje
Verč, ki ga alpinisti radi vza-
mejo s seboj na odprave.
»V meni je določena suge-
stija, ki mi še posebej v go-
rah pride prav. Dostikrat se
je zgodilo, da so alpinisti, ki
sem jih imel za vzor, v dolo-
čenih trenutkih izgubili gla-
vo, jaz pa sem našel rešitev.
V nevarnih odpravah je sta-
vek »Saj imamo Verča zra-
ven!« postal že kar tradici-
onalen. Marsikdaj pa sem se
tudi znašel v položaju, ko bi
Gore pa znajo biti neu-
smiljene in tudi Verču ni bi-
lo vedno lepo. Ko je leta 81
z odpravo plezal na Pik ko-
munizma v Sovjetski zvezi,
je oslepel zaradi slabih
sončnih očal. »To se ni zgo-
dilo le meni, oslepel je še
Francoz Bernard Barta. Še
sedaj je slep! Čakal je na
pomoč helikopterja, ta pa
ni mogel priti, ker je preveč
pihal veter. Z nami pa je bil
nek kirurg, Ivan iz Moskve.
Kar sredi gore mi je operi-
ral oči. Takrat sem bil prvi
v navezi, lahko bi osvojil
vrh, pa mi je slepota to pre-
prečila. Vendar pa so mi re-
šili oči. Človek je vedno pr-
vi. Za osvajanje vrhov je
vedno dovolj časa...«, pri-
poveduje Verč, ki pravi, da
je četrt ure pred smrtjo člo-
vek še vedno živ.
tudi sam skoraj izgubil gla-
vo. Nekoč sva s prijateljem
plezala v Švici, v stenah
Eigerja, kjer je bilo pred na-
ma že 36 mrtvih. Imeli so na-
ju že za odpisana, pa saj res
ni dosti manjkalo! Tista ste-
na je tako previsna, da se, če
vržeš kamenček z nje, vsuje
cel plaz... Takrat stm skoraj
obupal. Prijatelju Ivču Kot-
niku sem dejal: »Ivč. zdaj bo-
va pa morala vzeli doping!«
Bilo je prvič, da sem to storil,
prej ga sploh nisem nosil
s sabo. Pa še takrat sva ga
imela čisto slučajno. V pla-
ninski postojanki je bila
zdravnica iz Tokia, ki mi je
dala recept. Pravzaprav
sploh ni šlo za pravi doping
- bilo je vmešano sadje z ma-
lo alkohola, zaradi katerega
tej mešanici pravim doping.
A tisti alkohol mora biti. da
ti razširi žile. Tisto naju je
tako okrepilo, da sva prišla
na vrh! Prva!« se z zadovolj-
stvom spominja šaleški po-
sebnež.
Pomagati tistim, ki
bi jih raje pohodil
čeprav Verč živi na sa-
mem, ima ljudi rad. »Tudi ti-
stim, ki me ne ali me niso
maraU, ponujam roko. Znam
odpuščati, vendar pa so ne-
kateri ljudje tako pokvarje-
ni, da jih ne moreš imeti rad!
Sploh pa je ena mojih glav-
nih filozofij, da prijatelja ne
spoznaš v nesreči!
Dostikrat se je že zgodilo,
da sem kot gorski reševalec
pomagal ljudem, ki so mi
naredili toliko hudega, da
bi jim morda raje stopil na
glavo! Pa tudi meni so že
pomagali takšni, ki jih ni-
sem poznal, prijatelji pa so,
ko sem bil v stiski, »dali ro-
ke od mene«.
Takšno je življenje! Devet
let sem bil poročen, lani sva
se ločila, ker sem doživel fi-
nančni polom. Sploh pa, ne
prisegam več na prstan. Se-
daj živiva tu z nečakom, mo-
jim Borisom. Včasih spiva
zunaj, skupaj delava naloge,
skupaj paseva...
Kdo mi ni prijatelj, pa sem
najbolje spoznal v lanskih
poplavah. Izpred hiše mi je
odneslo ribnik, pa tudi hiša
je bila zelo poškodovana.
Ljudje, ki so se prej hodili
k meni zabavat, me niso poz-
nali. Pomagat mi je prišla ne-
ka Brigita, lastnica agencije
SOS iz Celja, za katero do
tedaj sploh še nisem slišal.
Ko sem videl, da ima punca
v bistvu še manj, kot imam
sam, sem bil ganjen. A takš-
ni ljudje so redki!
Radi me imajo tudi tisti, ki
trenirajo v mojem športnem
centru na prostem. Sem tudi
trener juda, pa učitelj telo-
vadbe... Najbolj sem vesel,
ko uspe kakšnemu mojemu
gojencu priti v državno re-
prezentanco!«
Čisto brez dobrih prijate-
ljev pa Verč tudi ni. Njegov
najboljši prijatelj je pevec
Andrej Šifrer:
»Spoznala sva se pred leti,
ko je nastopal tu, v Topolši-
ci. Sorodni duši sva. Lahko
se pogovarjava ves dan, pa
ne bo zmanjkalo... Težko je
razložiti, ampak, Andrej je
velik človek!«
Dokler bom imel
cilje, bom živel!
»Mame nisem nikoU pre-
več maral, očeta imam pa še
vedno zelo rad. Saj vem, da
se o materah ne sme govoriti
grdo, a če je resnica...
Oče je star oseminosemde-
set let, pa ga še vedno vikam,
saj sem bil tako vzgojen. Se-
daj ga poznam bolje, kot se
pozna sam! Pa mu rečem:
»Foter, vi boste še sto let do-
čakali!« in mi kar vse verja-
me. Sedaj, na stara leta, gaje
prijelo, ženske je začel loviti!
Pri oseminosemdesetih si je
dal pobarvati lase! Igra fraj-
tonarico, gleda televizijo, pa
mu mineva čas. Dosti lepega
sva doživela skupaj! Sedaj to
doživljam z Borisom. Takšen
sem, kot je moj oče: Dokler
bom imel cilje, bom živel!
Vendar pa meni dosti pome-
nijo duhovni cilji, materialni
niso nič. Denar potrebuješ,
osrečuje te pa ne!«
To je torej posebnež Verč.
Na stropu njegove »dnevne
sobe« je izrek, ki razodeva še
enega številnih skrivnih ko-
tičkov v njem: Človeku, ki
spozna vso resnico, ne preo-
stane nič drugega, kot da se-
de na rob ceste in do smrti
joče!«
NINA-MARUŠKA
SEDLAR
Letuški taborniki v Kokarjali
Taborniki odreda Izpod zelenih Dobravelj so letos šotorih
v Kokarjah, kjer sicer domujejo celjski taborniki. Spoznava-
nje značilnih taborniških veščin so mladi iz Letuša dopolnili
s praktičnimi znanji ter med drugim sezidali krušno peč in
v njej spekli domači kruh. Njihov tabor so obiskali tudi
starši in najmlajši člani odreda, vtise s taborjenja pa so
zabeležili v časopisu Čriček.
Pikice na Pikinem odru so s svojimi nastopi dokazovale, da so prave Pike
Pikice za mir
Pike in Pikice z rdečimi
lasmi, pegastimi lički, ra-
zličnimi nogavičkami in
prevelikimi čevlji, ki so
pred dnevi zasedle Velenje,
so pokazale, da je ena naj-
bolj znanih nagajivk Pika
Nogavička velika prijatelji-
ca otrok.
Kulturni center Ivan Na-
potnik in Občinska zveza
prijateljev mladine Velenje
sta ves teden posvetila juna-
kom iz otroške domišljije,
največjo pozornost pa so na-
menih Piki Nogavički. Na
Pikin dan, v soboto, je bil
ves osrednji del Velenja na-
menjen Piki: Pikine torte,
Pikini kostanji, Pikine pala-
činke, Pikini avtomobilčki,
Pikin klovn... Otroci so se
lahko predstavili na Piki-
nem odru, se izkazah v Piki-
nih delavnicah, za konec pa
so prebrali otroške želje za
mir na Hrvaškem in po sve-
tu. Te želje je v zrak odneslo
200 Pikinih balonov.
V okviru Pikinega tedna
pa so v Velenju predstavili
tudi novo izdajo knjige o Pi-
ki Nogavički, ki jo je v treh
delih izdala založba Rotiš.
Knjiga je opremljena z igrivi-
mi ilustracijami Boža Kosa,
izšla pa je v zbirki Astrid,
kjer bodo poslej izhajale tudi
druge knjige »Pikine mame«
Astrid Lindgrenove. Gre
predvsem za knjige, ki še ni-
so bile prevedene v sloven-
ski jezik, izbor pa je pripravi-
la avtorica sama. Nova knji-
ga o Piki Nogavički je pri-
merna tudi za branje naj-
mlajših, v treh izdajah pa bo
izšla kot pred davnimi leti
prve knjige o neustrašni na-
vihanki     na     Švedskem.
L. OJSTERŠEK
Medvedek in
barvice za
prijatelja
Celjska občinska zve
prijateljev   mladine    '
v tem mesecu sprožila ak
cijo zbiranja novih ali do
bro ohranjenih igrač ij
šolskih potrebščin za ma
le begunce. V vabilu si
zapisali, da prihaja v celj.
sko občino vedno več be.
guncev, med njimi paj( ,
največ otrok, ki so polei '
toplega doma pustili do
ma najljubše igrače ii
barvnike.
Darovane predmete bo-
do zbirali vsak dan od Id.
do 12. ure, ob sredah p
še od 15. do 17. ure, v ob
činski zvezi prijatelje'
mladine v Gregorčičev'.
ulici 6 v Celju.
Akcija za mlade prijate
Ije bo trajala ves mesei
oktober, po potrebi pa še
Nekaj Izredno kvalitetnih barvnih fotografij smo
prejeli iz Šentjurja, poslal pa nam jih je Mirko Vreč-
ko, ki je tudi dodal dopis, da pozdravlja našo akcijo
FOTO LIFE. Takšnih dopisov smo prejeli še več in
veseli nas, da smo z akcijo vsaj malo »razmigali«
naše bralce - fotografe, za katere, priznamo, ne
najdemo vedno dovolj prostora. Žal tiskarska barva
vedno ne prenese fotografij v barvni tehniki, tako
da je nekaterih izdelkov, četudi kvalitetnih, vedno
ne moremo objaviti. To pa še ne pomeni, da ne
pridejo v poštev za bogate nagrade, ki jih prispeva
naš pokrovitelj, Studio Fonda.
Mirku Vrečko objavljamo kompozicijsko zanimi\/
motiv, posnet iz ptičje perspektive. Zaradi čistega
(travnatega) ozadja in drugačnega pogleda je motiv
fotografsko privlačen, arhivsko pa ne, saj je dojen-
ček premajhen, da bi ga prepoznali. Nagrado, brez-
plačno razvijanje filma in fotografij bo poleg Mirka
Vrečko pfejel še Tomaž Jeršič iz Trnovelj in B.
Fidler iz Vojnika.
Vsem, ki se pridružujejo naši akciji, naj še enkrat
velja priporočilo, da pod vsako fotografijo pripišejo
točen naslov avtorja, saj se nam večkrat pripeti, da
nagrade ne moremo podeliti, ker fotografija ni po-
polno opremljena. Vsi tedenski nagrajenci bodo
prejeli vizitke Studia Fonda za brezplačno razvija-
nje v naslednjem tednu.      _______
razno
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 13
HEVIZIJA RUMENEGA CE
lia svidenje v drugi stranici
\f(edavni razkol v SDZ,
ki seji pripisuje naj-
■ laslug pri projektu »In-
•ndent 91«, je tragičen
Ljjo toliko, kolikor je pri
.jstvari vmešana politična
Prvič, dr. Rupel napa-
\Peterleta zaradi zlovešče-
kjerikalizma. Premier mu
Uneri in pripravlja odlo-
L korak, da postavi dru-
p zunanjega ministra,
mgič, republiški javni
pc Drobnič neprikrito
Hya domobranske ideje.
0jo za njegovo odstavi-
■lačno podpisovati mnogi
^embneži. V takratni
p2 se opazi razkol med t. i.
jiici in tistimi, ki so petici-
\podpisali. Tretjič, SDZ
jtrezna sredinska stranka
\3jm0cnejsim intelektual-
cu jedrom in največ kariz-
fličnimi obrazi na lepem
f)tovi, da se fiasko na pr-
j »oh in sploh« volitvah
ij(0 ponovi, saj njen rating
>jtlišen, kot bi si ga zasluži-
Četrtič... in tako naprej.
Prva priložnost za katarzo
bil prvi povojni kongres
)Z-ja. Pred dogodkom so
m ter tja begali različni
'jiariji in najmanj, kar bi
lahko zgodilo, bi bil poli-
ti pokop predsednika
mke   dr. Rupla.   Zakaj?
Kot prvemu bi to nadvse
ustrezalo Peterletu, ki bi ta-
ko šibkega Rupla brez težav
odstranil. Veseli bi bili SDZ-
jevski desničarji, ki bi se ta-
ko znebili nonšalantnega in
Uberalnega leaderja. In ne
nazadnje, ploskali bi ultra-
desničarji in hipernarodnja-
ki, ki vidijo v Ruplu post-
boljševika. Omenjeno ozadje
je ostalo v zakulisju in stran-
ko je razbil nedolžen doku-
ment, imenovan Identiteta
SDZ. Ruplova frakcija jo je
ucvrla s kongresa takoj, ko je
mladi (pa že tako desno
usmerjen) ideolog Volasko
aktiviral minsko polje. Na
Ruplovo srečo so z njim po-
tegnili Bavčar, dr. Bučar, za-
konca Hribar in še nekaj
takšnih, ki so se jih v med
tem novopečeni NDS-SDZ
srčno nadejali.
Kljub temu, da ni nihče iz-
gubil, je dr.Pirnat s svojo
stranko moralni zmagovalec,
dr. Rupel pa s svojo zaenkrat
še frakcijo nepričakovan
kongresni dobičkar. V obeh
primerih je politični kapital
relativen. Kar pa ne velja za
tretjega, Janez Janša, ki je
ostal nevtralen, je od vsega
tega cirkusa potegnil še naj-
več. Deljena pa so razmišlja-
nja, kaj je o tem pridobila
slovenska politična scena in
kako bo takšen puč, kot je
kongres poimenoval dr. Bu-
čar, vplival na politično situ-
acijo v državi, ki ima več zu-
nanjih sovražnikov, kot bi si
lahko mislili. Morda drži, da
je razkol v SDZ v perspekti-
vi dobra naložba, vsekakor
pa ne zdaj, ko bi vsaj za kra-
tek čas prišla prav toleranca,
s tem pa ne mislim na homo-
genizacijo. Je že imel prav
tisti, ki je pripomnil, da bi
Slovenci, če bi lahko, uspeš-
no izvažali zavist. V boju za
oblast, in za to je v bivši SDZ
tudi šlo. kriterij nekakšnega
okusa običajno premosoraz-
merno pada. Metoda nekega
početja pa je le odgovor na
vprašanje, kdo je manj uma-
zan. Poteza je vaša.
Piše Bojan Krajnc
Koliko smo vredni?
Tako SI bomo ta vikenti railiici zastavljali vprašanja
v Moravskih Topllcab
Res je, da se mnogi tek-
mujoči ponavadi preventiv-
no oborožijo s preizkušenim
sloganom Važno je sodelo-
vati, ne zmagati. Roko na
srce, res ne mislimo iti
v Moravske Toplice, na 2.
festival oziroma tekmova-
nje radijskih postaj Slove-
nije (z izjemo velikega bra-
ta Radia Slovenija s Ko-
prom in Mariborom), po
kakšno nagrado. Je pa bo-
mo neznansko veseli, če
nam jo veliki Manitu na-
kloni.
To, da niti ne vemo, koliko
»kotiramo« v primerjavi z ra-
dijskimi izdelki ostalih radij-
skih postaj, je seveda glavni
razlog, da se podajamo pov-
sem v neznano, kajti lani na
pravem tekmovalnem sreča-
nju v Trbovljah nismo bili
zraven. Torej se doslej še ni-
smo mogli primerjati z nobe-
nim, razen seveda, kolikor
poznamo ali shšimo nekate-
re radijske postaje tudi na
našem slišnostnem območ-
ju. Pa tudi takšno videnje je
le naš zorni kot.
Zato v Moravske Toplice
v soboto in nedeljo odhaja-
mo zelo radovedni, kajti, ka-
kršenkoli rezultat bomo do-.
segli, v vsakem primeru bo
izjemno koristen za dobro
analizo. V ponudbo tekmu-
jočih zvrsti dajemo izdelke
v vseh šestih kategorijah. Da
se spomnimo: komentar,
kontaktno oddajo (Mali
»O«), glasbeno oddajo (z
Otom Pestnerjem), reporta-
žo (Iz domačih logov - trga-
tev), informativno oddajo/
kroniko, za katero bo na prvi
dan tekmovanje izžreban da-
tum med 30. 9. in 6. 10. 1991
in ekonomsko-propagandni
spot.
Resnici na ljubo poveda-
no, nismo se nič posebej pri-
pravljali, kar bomo ponudili
v primerjavi z ostalimi slo-
venskimi radijci, je pač zra-
slo na domačih radijskih zel-
nikih v začetku oktobra. Tu-
di nismo nič »peglali«, pa ne
zaradi tekmovalnih propozi-
cij, ki to prepovedujejo, am-
pak zaradi lastnega ponosa
in odnosa do svojega dela.
Na srečanju lokalnih radij-
cev v Moravskih Toplicah in
v organizaciji murskosobo-
škega Vestnika in Radia
(lanskega zmagovalca!) bo-
mo prestregli mnoga, zlasti
nerešena vprašanja, ki se po-
nujajo ob aktualnih usmeri-
tvah slovenske države na
medijskih »frontah«, od po-
deljevanja frekvenc do glo-
balnega in posebnega odno-
sa do Radia Slovenije kot
najmočnejšega nacionalnega
medija, ne pa izključno naci-
onalnega ...
Končno se radijci mishmo
to pot srečati tudi kot radij-
ski kolegi, včasih morda
v konkurenčnih razmerah,
še vedno pa kot kolegi in
iskalci najbolj pristnega in
sodobnega radijskega izraza
in podobe.  MITJA UMNIK
ŠKRATKI
Napovedovalki Jožici jo je
prejšnjo nedeljo hotel zago-
sti radijski Škrat in ji v napo-
vedi oddaje Čaj za dva s To-
netom Tavčarjem zamešati
priimek s Tonetom Čajčar-
jem. Pa mu ni povsem uspe-
lo. Jožica se je zadnji hip iz-
mazala. Sicer pa ima Škratek
take lapsuse za simpatične.
Na Dolenjsko smo ga ra-
dijci (očitno) tudi vzeli s se-
boj. Skratka namreč. Brez
povabila kajpak, zato je uža-
ljen rovaril po telefonski zve-
zi in jo enkrat uspešno preki-
nil. Drugič pa je, ne da bi
sploh bil v vinski kleti, kar bi
mu šteli v olajševalno okoliš-
čino, dvakrat spustil v eter
isto Natašino napoved o vin-
ski temi. Nataši pa je bil še
mošt prekisel!
Kaj Škratek, kaj Škratek!
To je majhno, prijetno, sim-
patično bitje v primerjavi
z netopirji, s katerimi sta se
hočeš nočeš morali soočiti
Nataša in Mateja v Kostanje-
viški jami, če sta hoteli pri-
praviti reportažo za njegovo
veličanstvo poslušalca. Bilo
jih je na stotine, netopirjev
namreč, ki so »napadali« čel-
no. Zato je iz jame izšlo ne-
kaj krikov. Vitezi pa nič...
Zakonca Stamejčič sta se
sredi oktobra odločila za za-
služeni dopust. Preživljata
ga pretežno doma, da jima
ne bi bilo dolgčas, pa je bolj-
ša polovica svojemu možu
pripravila izvirno delo. Iz po-
mivalnega stroja je namreč
Brane lahko ves teden kra-
spal vosek sveče, ki jo je kar
v stroju nameravala praha
očistiti skrbna Ivana.
• Robi Gorjanc-Jimmy se je
vrnil v objem redakcije. Po
večtedenski študijsko-do-
pustniški odsotnosti nas je
v četrtek prijetno presenetil
s prisotnostjo na delovnem
mestu. Njegovi sobni tovari-
ši, na čelu z Željkom Zule-
tom, pa so pripomnili: » Vrnil
se je le zato, da bo končno
zopet v Škratkih.«
Robi Gorjanc-Jimmy se
pobira po naporih preddi-
plomske mrzlice in se akli-
matizira na delovno mesto.
Kako je z njegovo teniško
formo, pa pravzaprav ne ve-
mo. Jimmy je skrivnosten in
kdo ve komu ho nenadoma
napovedal dvoboj. Morda
Tatjani Cvirn ali komu iz-
med družine Stamejčič, ki
vse bolj vneto vihtijo lopar-
je? Morda pa tudi naša Moni-
ka, v podobi Milene Poklic,
ne bi bila na odmet?
Naš redni ribiški dopisnik
je tehnični urednik Novega
tednika Franjo Bo gadi. Ker
že lep čas ni prispeval nobe-
nega ribiškega prispevka,
ugibamo, ali že dolgo ni ujel
nobene ribe ali je bila tista,
ki jo je ujel nazadnje, tako
dolga, da jo še danes meri.
otepali smo se po Kostanjevici
čeprav je slišnost Radia Celje omeje-
I, pa nam sodobna tehnika omogoča,
I lahko oddaje za naše poslušalce pri-
avimo tudi od tam, kamor glas naše-
radia ne seže. Minuli teden smo se
ločili, da se odpravimo v Kostanjevi-
in kostanjeviško obarvamo ves tor-
V radijski program.
Tokrat smo se odločili, da odidemo na
ren že dan pred oddajo, in izkazalo se
daje to zelo koristno. Ves ponedeljek
10 namreč porabili za to, da smo umir-
ao raziskali teren, vnaprej smo imeli
igovoijen le sestanek z direktorjem Ga-
^je Božidarja Jakca v Kostanjevici.
Najprej je kazalo, da bo naša torkova
Idaja potekala iz knjižnice omenjene
ierije, toda ves čas se nam je zdelo, da
bila to slaba rešitev za nas, ki smo
Hajo oblikovali, in za poslušalce, ki
»jim vse to namenih. V umirjenih in
»raj posvečenih prostorih knjižnice
•nreč ni mogoče peti, ni mogoče zbijati
I mogoče je le resno, poglobljeno
amljati.
1^ sreči smo imeli v načrtu obiskati tudi
istanjeviško jamo, v katero nas je po-
slal Domačin Slavko Sintič. In potem,
smo po ogledu odšli na kozarec mo-
'nas je Slavko povprašal, ah ne bomo
^povedali o Pforcenhausu, običaju, ki
^ Kostanjevico značilen že več kot sto
'v pustnem času. Slavko nas je povabil
'ižo, kjer se je ob kostanju in moštu
favil še harmonikar Franc, ki nam je
zaigral nekaj melodij, dve ste v torek lah-
ko slišali tudi v oddaji. Slavko nam je
obljubil, da bo v torek ob enajstih pripe-
ljal še nekatere sokrajane, ki aktivno so-
delujejo v pripravah omenjenega prazno-
vanja in, kar nam je bilo najbolj všeč, nič
ni imel proti, da torkovo oddajo pripravi-
mo kar v njegovi hiši, za mizo v kuhinji,
kjer je bil pri roki tudi telefon kot nujni
pripomoček za pripravo takšne oddaje
s terena.
Če imate kakšen namig, kam naj bi
odšli na teren v prihodnje, kaj se zani-
mivega kjerkoli v Sloveniji dogaja,
nam pišite in to sporočite. Če imate
kakšne pripombe, vas prav tako vabi-
mo, da nam to sporočite, kajti le skupaj
bomo lahko oblikovali program, ki bo
prijeten za čim širši krog poslušalcev.
In potem nam je bilo kar lažje. V knjiž-
nico smo šli le toliko, da smo pripravili
pogovor z ravnateljem Galerije Božidarja
Jakca Ladom Smrekaijem, ki je izjemen
poznavalec Kostanjevice in zaslužen za
to, da se lahko to mestece pohvali s tako
bogatim kulturnim utripom. Po pogovo-
ru z njim seje del ekipe odpravil k Sinti-
čevim, Mateja pa se je odločila, da se bo
z magnetofonom in kustosinjo Ido spre-
hodila po kostanjeviških galerijah. Njen
prispevek smo v program uvrstili po-
poldne. Mavrica je bila pri Sintičevih, pa
tudi vse ostale prispevke, ki so bili pos-
neti in smo jih v program spuščali s kase-
tofona, smo pošiljah kar od Sintičevih,
kar pomeni, da smo njihovo domovanje
okupirah ves torek. Bili so prijazni gosti-
telji in dragoceni zato, ker so nam pove-
dali številne zanimivosti, povezane s kra-
jem. Ker smo skupaj preživeli tudi pone-
deljkov večer, pa je torkova Mavrica,
v kateri smo se pogovarjali o šelmanju in
Pforcenhausu, izvenela sproščenejše, do-
mačnejše in prijaznejše.
In čeprav smo imeli oddajo iz Kosta-
njevice kar ves dan, smo na koncu ugota-
vlali, da vsega še nismo povedah, da bi
lahko še kaj pripravili oziroma da je tam
še vehko drobnih zanimivosti, ki jih bo-
mo izkoristili. Na primer, Nataša se je
navdušila nad tamkajšnjimi cigani. Ne-
kaj jih namreč še vedno živi nomadsko,
v šotorih, potujoč s konji po okolici in
bivajoč v gozdovih. Morda še pred zimo
jih bo obiskala z magnetofonom, prežive-
la z njimi dan in pripravila reportažo.
Tudi o vinski kleti v Leskovcu bi se dalo
še marsikaj povedati.
Takšno dvodnevno potepanje je potr-
dilo našo hipotezo, da sije včasih potreb-
no vzeti čas in počasi načrtovati oddaje,
spoznati ljudi in se jim približati ter ob-
časno »tvegati« tudi razkošno ekipo, da
odide na teren in pripravi oddajo. Upamo
le, da seje naš trud obrestoval tudi v va-
ših ušesih, kajti vse to počenjamo predv-
sem zato, da bi zadovoljili poslušalce.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: MATEJA PODJED
Harmonikar Franci nas je razveseljeval
s svojim mehom. Povedal je, da mu gre
bolj slabo od rok, ker frajtonarice ne
raztegne pogosto, končno pa smo, ko je
zaigral, ugotovili, da skromnost ni bila
na mestu.
^iiitičevih smo se kar utaborili in udomačili. Gospa Milena, hišna gospodinja,
^^^^ prijazno gledala, ko seje vključila še v našo oddajo, pa je dokazala, da je tudi
As^a in iskrivega duha. Nataši se je ob njenem pripovedovanju kar smejalo,
""fa Mitja in Bojan pa sta resno nadzorovala tehnično plat prenosa.
14. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
ŠPORT
Odhojkarice v super ligi
Boji nad mrežami se bodo pričeli v obeh slovenskih super ligah - Odhojkarice
Celja z novim pokroviteljem: YU STIP__
Celjanke so pod vodstvom Franca Ko-
vačiča v svoji prvi sezoni v slovenski
odbojkarski ligi (88/89) osvojile 2. me-
sto, naslednjo sezono pa še postale pr-
vakinje in celo uspele na kvalifikacijah
za vstop v II. ZOL-zahod. kjer so bile
lani odlične pete. Ko smo nestrpno pri-
čakovali celo napad na vrh te lige, je po
političnem razkolu logično sledil tudi
razpad v jugoslovanskih ekipnih tek-
movanjih.
V slovenski super ligi bo poleg Celjank
nastopilo še šest ekip: mariborska Palo-
ma Branik, ljubljanski Partizan Tabor,
Nova Gorica, Bled, Koper in Kočevje. Po
dvokrožnem sistemu bodo prve štiri še
enkrat odigrale mini-ligo za prvaka, preo-
stale tri pa bodo na enak način izločile
eno za izpad.
Trener Miha Cafuta, kije ekipo prevzel
v spomladanskem delu lanske sezone,
upa. da bodo prišli v končnico najboljših.
Težko bo s Palomo in Koprom, dosti laž-
je s Kočevjem in Novo Gorico, torej naj
bi bila YU STIP Celju najbolj enakovred-
na Tabor in Bled. »Ekipa je v glavnem
nespremenjena, okrepila nas je le poda-
jalka Lucija Bivšek iz ravenskega Fuži-
narja, žal pa nas je zapustila Polona Pi-
hler,  ki zaradi  študijskih  obveznosti
v Mariboru ne more obiskovati trenin-
gov,« pravi uspešni celjski trener. Za Po-
lono vemo, da pri njej glede nastopanja
za Celje ni nič dokončnega, kar seje potr-
dilo lani, zato ni izključeno, da bi se mor-
da kasneje še pridružila dosedanjim soi-
gralkam.
»S pripravami smo pričeh 13. avgusta«,
pravi Cafuta. »Liga se bo pričela pozno,
skoraj mesec kasneje kot ponavadi, zato
smo imeli obilo časa. Imeli pa smo težave
s telovadnico, kajti večina jih po poplavi
še ni obnovljena, zato 1. septembra, kot
je bilo v navadi, še nismo začeli z delom.«
»Celje bo tekme igralo v dvorani Srednje
tehniške šole ob 16.30, pripravlja pa se
tudi na Srednji ekonomski šoli.
»Liga bo zelo izenačena, tako da je kar-
koli težko napovedovati. Paloma ni tako
močna kot prejšnja leta, a je kljub vsemu
nesporni favorit za naslov. Glede zmag
v srečanjih ostalih ekip pa je možno prav
vse. Imamo dokaj neugoden žreb, saj bo-
mo v prvem delu le dvakrat igrali doma,
kar štirikrat pa gostovali, za nameček v 1.
kolu prav pri Palomi. Že v 2. kolu pa bo
v Celju gostovala ekipa Kopra, ki ima
zelo obetavno ekipo in ambicioznega tre-
nerja Rulofsa.« Ta se bo vsekakor hotel
oddolžiti Celjankam za poraz v sezoni 89/
90 v zadnjem kolu SOL, ki je odločil o no-
vem republiškem prvaku in sodelovanju
na kvalifikacijah za II. ZOL-zahod.
»Odigrah smo malo pripravljalnih te-
kem. Premagali smo Novo Gorico in Ro-
gozo, izgubili pa z Ljubnim. Imamo še
OK Celje
Klub je bil ustanovljen leta 1984 in na-
daljuje tradicijo Partizana Celje-mesto.
Največji uspehi: dve sezoni v I. zvezni
ligi (67/68 in 69/70), 5. mesto v II. zvezni
ligi - zahod (-90/91), nastop na polfinal-
nem turnirju za jugoslovanski pokal (90).
Predsednik kluba: Rado Planteu. Tre-
ner: Miha Cafuta. Tehnični vodja: Alojz
Terbuc. Ekipa: Simona Kovačič (19 let),
Regina Terbuc (17), Iris Ristič (22), Bran-
ka Koprivica (21), Ana Rusek (17), Bilja-
na Šikman (17), Andreja Gašper (21), Bo-
jana Gašper (21), Lucija Bivšek (18), Su-
zana Tratenšek (20).
precej napak v igri, vendar menim, da so
dekleta, čeprav brez Pihlerjeve, sposob-
na za podobne podvige, kot so jih dose-
gale v lanski sezoni,« je zaključil Miha
Cafuta.
D. Š.
POGLEDT
Poudarki iz govora
Milana Kučana ob podpisu
slovenslie olimpijsiie listine
... s podpisom slovenske
olimpijske listine smo storili
pomemben korak za svojo pol-
no nacionalno uveljavitev in
posebej za uveljavitev na
športnem področju. Hkrati je
to pomemben kamen, vgrajen
v temelje slovenske državno-
sti. Šport, tekmovalni in mno-
žični, ima na naših tleh lepo
izročilo, a tudi pomembno po-
slanstvo.
Imel je narodno-obrambno
in narodno-buditeljsko vlogo.
Skupaj s kulturo nas je kot
Slovence ohranjal na tem ne-
mirnem področju, pogosto raz-
petem med interese velikih
germanskih in romanskih na-
rodov. Daleč nazaj v čitalniško
dobo narodnega prebujenja se-
gajo korenine organiziranega
športnega delovanja Sloven-
cev. Najbrž je brez primere
v svetu dejstvo, da se je šport-
na zveza po volji svojega član-
stva znašla med organizatorji
oboroženega odpora zoper tuje
vojske, ki so mu hotele odvzeti
svobodo, identiteto in življe-
nje, kot je to bilo prav s sloven-
skimi Sokoh. To samo dokazu-
je, kako trdneje bil tudi šport
pri Slovencih zvezan z narodo-
vo usodo...
... Jugoslavija, v kateri in
s katero smo živeli doslej, je
imela v športnem svetu velik
ugled, ki so ga utrjevali tudi
slovenski športniki. V jugoslo-
vanskih reprezentancah so na-
stopih zato, ker je bilo to priz-
nanje njihove kvalitete, uteme-
ljene s športnimi dosežki, ki so
jih legitimiran za nastop med
n^boljšimi v svetu. Nastopali
so vselej tudi kot Slovenci, če-
prav so državni simboli skup-
ne jugoslovanske države zakri-
vali njihovo identiteto in s tem
tudi njihovo nacionalno uve-
ljavitev. Ne glede na to, da je
športni svet vedel za nacional-
no pripadnost najboljših slo-
venskih športnikov, je vendar-
le večina doživljala svojo naci-
onalno anonimno usodo enako
kot vrsta sijajnih športnikov
v reprezentanci S Z in Je I
ne večnacionalne držav^M
.. .OI so nedvomno^^
glednejše in najbolj zaifl
tekmovanje slehernega^M
nika. Mu mar sme politil^^
stvo da je rojen in pripa«
rodu, da živi v državi, jJH
mednarodnega PolitifUH
priznanja ali se celo zop^f^
vodi mednarodni politični^
kot, biti opravičljiv raziog
športniku ali tudi celemu
športnikov nekega naroda,
pre pot na olimpijsko, to^
bolj zaželjeno prizorišče in
movališče, kjer si stojita 5
sproti le človek-špurtnik.',
država, ne ideologija in nep;
pričanje?
Prav nič ne more spremes^
dejstva, da so slovenski še--
niki na naslednjih OI Slo:'
Prav nikomur tak nastop
bil v škodo, prav nikogar
ogrožal, bil pa bi vscr.
v korist krepitve in demok:^
zacije pa tudi humaniz^cj
svetovnega športnega ohi
stva. Morda bo temu prizmi
vanju dalo svojo težo in s tj
tudi prepričljivost in prodi
nost dejstvo, daje doslej na
sodelovalo 470 Slovencev,
so skupaj osvojili 35 odlš
- prvo Rudolf Cvetko v šahu
nju že daljnega leta Jj
v Stockholmu - in daje vsn
carskih športih od leta JS
v jugoslovanski reprezenta
sodelovalo 166 športnikov,
tega 163 Slovencev...
...Za Albertvillom in Ban
lono bodo gotovo še oijmj
ske igre. Morda in kljub vm
nekoč olimpijske igre dH
žel, čeprav se jim zdaj odrtB
tako Avstrija kot Italija, la
trdno verjamem, da boste s
venski športniki sodelovali
na igrah, ki prihajajo z našli
njim letom. To ste zaslužili
nastop vas promovirajo zi
vaši imenitni športni dosei
Ko bo na olimpijskem jami
ru vihrala slovenska zasti\
bo vihrala vam v pozdrav
nam v priznanje.
REKLI SO
Dr. Rajko Šugman, pre-
desnik Športne zveze Slove-
nije: »Težko je govoriti o ce-
ni, ki naj bi jo imel šport kot
celota. Izjemno vehko dela
nas čaka na poti do dokonč-
nega mednarodnega prizna-
nja in izoblikovanja tiste po-
dobe slovenskega športa, ki
nas bo pribhžala Evropi. Ve-
liko bo odvisno od predsed-
nika MOK Samarancha, saj
se položaj v Evropi skokovi-
to spreminja in avtoritativni
ter konzervativni organ kot
je prav MOK, bo moral pri-
sluhniti zahtevam mnogih
evropskih držav, ki si v naju-
glednejši svetovni športni
zvezi želijo enakopraven po-
ložaj in med njimi je tudi
Slovenija. Trdno sem prepri-
čan, da se bomo 18. novem-
bra na sedežu MOK v Laus-
sani s Samaranchom dogo-
vorili o načinu nastopa slo-
venskih športnikov na pri-
hodnjih 01. Toda to je le del
zahtevne naloge, kajti pred
nami so tudi številna evrop-
ska in svetovna prvenstva in
včlanitev 46 državnih stro-
kovnih zvez v mednarodne
športne federacije. S pred-
stavniki strokovnih športnih
zvez srno se dogovorili, da
slovenski športniki poslej ne
bodo več nastopali za Jugo-
slavijo. Naše vodilo pa je
kljub temu ostaja, da ne
smemo nikogar prikrajšati
za nastope na velikih tekmo-
vanjih. Zato se potegujemo,
da bi v prehodnem obdobju
tekmovali pod zastavo med-
narodnih zvez.«
Tomo Levovnik, predsed-
nik sveta za vrhunski šport
Republike Slovenije: »Pri-
prave za zimske olimpijsij
igre potekajo nemotea
Smučarska zveza Slovenij
je za tekme v alpskem smj
čanju, skokih, teku in biatlij
nu predlagala 15-članskoJ
stopstvo, cilje pa je prvasl
venska kolajna na OI. Z ust
novitvijo olimpijskega kora
teja Slovenije so formalt
pretrgane vse vezi z jugosl'
vanskim športom, toda v P'
hodnje bo na tej ravni šep
trebno sodelovanje, pr^
sem zavoj o nastopov na ^
Ne verjamem, da bo
vsaka nova država izol
vala svoj seznam olimpij*-"^
Z ZOI ne bo zadreg. ^
v drugih delih bivše Jugo-''
vije ni nikogar, ki bi la^^
v Albertvillu tekmoval J
športni plati, marveč je ^
na možnost ohmpijsko na^
lo, da je važno sodelov^^
Težje bo z Barcelono, v ^
disciplini - denimo v teku'
400 metrov - bodo trije'
štirje tekači izpolnili olinTj
sko normo, pravico do naS
pa bosta imela samo dva
v takšnih primerih bo po^
ben dogovor na ravni neK '
nje Jugoslavije.«        ^
Tečaji plavanja
Plavalni klub Neptun
v ponedeljek sprožil šir''
zastavljeno akcijo začet«
in   nadaljevalnih   teč«
plavanja. Prijave spreje"
jo  vsak  dan  na  baZ«'
v Golovcu (od 17.30 do j;
ure), tečaji so 20-urni. c^,.,.
pa 600 tolarjev in je pl^^^^f.
va v dveh obrokih. V f^^j,
tu sta tudi nadaljevalni
plavanja in vaterpola
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
13. kolo: Rudar - Steklar 6:2
(1:0), strelci: Smajlovič in
Cvikl po 2, Polovšak, Grajfo-
ner za domače, Neskič 2 za go-
ste; Koper - Ingrad Kladivar
4:1 (1:1), strelec: Pevnik. 14.
kolo: I. Kladivar-Ljubljana
2:1 (0:0), strelca: Turk, Grobel-
šek; Steklar - Vozila 0:0, Za-
gorje - Rudar 4:0 (1:0).
Vrstni red: Izola 22, Maribor
21, Naklo 19, Vozila, Ohmpija
18, Mura, Koper 16, I. Kladi-
var 15, Zagorje, Rudar (V),
Ljubljana, Potrošnik, Stekliar
14, Slovan, Svoboda 13, Nafta
9, Primorje 8, Rudar (T) 7,
Medvode 6, Jadran 5, Domžale
4.
II. Slovenska liga
9. kolo: Železničar - Dravi-
nja 1:1 (0:0), strelec: Gruden;
Partizan Hmezan - Ojstrica
1:2 (0;1), strelec: Kolar. Vrstni
red: Železničar 13, Ojstrica 12,
Korotan 11, Pohorje, Dravi-
nja, Turnišče 10, Pekre, Veržej
9, Impol, P. Hmezad, Rače, Ko-
vinar 8, Partizan (SG) 7, Sre-
dišče 3.
MHZ Celje
7. kolo: Hrastnik - CR Kr-
ško 2:2, Svoboda - Papirni-
čar 0:1, Kovinar - Era
Šmartno 1:2. Vrstni red: E.
Šmartno 12, CR Krško 9, Pa-
pirničar 7, Kovinar 6, Svo-
Jboda, Hrastnik 4.
Košarka
Slovenska liga
3. kolo - moški (rdeča skupi-
na): Celje - Rogaška 72:84
(38:35), strelci: Kahvedžič 26,
Pucko 18, Starovasnik 9, Kitek
7, Herman 6, Nidorfer 4. Drob-
ne, Stropnik 2 za domače, Ri-
tonja 27, Tabak 25, Kalinger 10,
Sušin 9, Petovar 7, Cerar 3, Ti-
šma, Kidrič 2: Elektra- Ilirija
97:98 (90:90, 47:44), strelci: Pi-
pan.GQlcž7^grešar, Tomic 15,
Lipnik 6, Mrzel 5, Dumbuya 2;
Podbočje - Comet 90:89
(47:48), strelci: Nerat 33, Šmid
21, Kožar 16, Železnikar 13,
Šrot 4, Lušenc 2.
4. kolo: Rogaška - S. Olim-
pija B 95:78 (36:43), strelci: Ta-
bak 29, Sušin, Ritonja 23, Ka-
linger U, Tišma, Sedminek 4,
Kidrič 1; Comet: Ilirija
102:105 (92:92, 83:83, 35:36),
strelci: Nerat 28,.Šmid 27, Ko-
žar 16, Lušenc, Železnikar 11,
Pučnik 5, Šrot 4; Podbočje
-Celje97:54 (33:36), strelci: Ni-
dorfer 18, Kahvedžič 10, Kitek
7, Stropnik, Starovasnik 6,
Drobnič 4, Herman 3; Medvo-
de - Elektra 85:82 (51:37),
strelci: Pipan 22. Tomic 17,
Gole 15, Lipnik 11, Plešej 6,
Dumbuya 5. Mrzel 4, Brešar 2.
Vrstni red: Medvode, Ilirija,
Rogaška 8, Elektra, Podbočje
6, Comet, Celje, S.Olimpija
B 4.
3. kolo - ženske: Slovan
- Kozmetika Afrodita 50:93
(26:45), strelke: C. Jezovšek 24,
Vodopivec 21, Jurše 13, A. Je-
zovšek 11, Kokolj 10, Pešič 6,
Potočnik 4, Čujež, Skegro 2.
Vrstni red: Jezica, Odeja, K. A-
frodita 6, Apis, Ilirija 5, Kranj,
Domžale 4, Jezica B, Cimos,
Slovan 3.
Kegljanje
Slovenska liga
AS liga - ženske, 1. kolo:
Konstruktor - Emo Celje
2273:2454. E.Celje. Grobelnik
450, Tkalčič 414, Filipčič 357,
Šeško 414, Kardinar 415, Petak
404.1, slovenska liga - moški,
1. kolo: Žalec - Rudar
4893:4774.
Odbojka
Slovenska liga
2. kolo - moški: Šempeter
- Izola 3:0, Topolšica - Maribor
B 3:2, Vizura Celje - Črnuče
2:3. Vrstni red: Šempeter, To-
polšica 4... Vizura O; ženske:
Ljubno - Pionir 3:0, Mislinja
- Topolšica Kajuh 3:2.
Rokometi
Slovenska liga
4. kolo - moški: Celje Pivo-
varna Laško B - Ormož 25:19
(10:12), strelci: Begovič, Vešli-
gaj 8, Ocvirk 5, Leskovšek 3,
Stropnik 1. Vrstni red: Gro-
suplje 8, CPL B, Dobova 6, Čr-
nomelj, Šešir, Krško, V. Nede-
lja, Kamnik, Izola, Radeče 4,
Ormož 3, Dol, Krog 2, Mokerc
1.
Namizni tenis
Super liga
2. kolo - moški: Sobota - In-
grad 8:1 (Horvat 1, Bezjak, Ma-
ras, Štrlič O). Vrstni red: Olim-
pija. Sobota, Maribor 4, Ilirija,
Merkur 2, Radgona, Ingrad,
Novotehna O.
Hokej j
SHL
4. kolo: Cinkarna - Medveš-
čak 20:2 (4:1, 11:0, 5:1), strelci:
Grčar 5, Grabler 4, Žolek, Bu:
latovič 3, Strašek 2, Perčič,
Ostrožnik, Žlof 1. Cinkarna
ima po teh odigranih tekmah
5 točk.
Streljanje
Slovenska liga
1. kolo - sever: S.Šlander
(Šemp):     Celje     1088:1095;
(S. Šlander: Ošep, Zagoričnik
366, Smrkolj 356, Celje: Ravni-
kar 376, Malec 374, Jeram 345).
I. Pohorski bataljon (Ruše):
Dušan Poženel 1050:1062
(D. Poženel: Dular 346, Matek
356, Lipec 360), Maribor:Kovi-
nar 1083:1019 (Kovinar:Rezar
317, Dečman 340. Kočevar
362).
HopsaJdI
Nogometna reprezentanca
Slovenije je včeraj odigrala
prijateljsko tckm.o z madžar-
skim prvoligašem ZTE. selek-
tor Bojan Prašnikar pa je dal
priložnost tudi velenjskemu
napadalcu Matjažu Cviklu in
Konjičanu Mladvnu Dabanovi-
ču. ki zdaj brani za moštvo Ma-
ribora. Na širšem seznamu je
bil tudi celjski vratar Goran
Stankovič (na sliki), ki pa ni
odpotoval na Madžarsko, a je
še naprej v najožjem krogu
kandidatov za prihodnje repre-
zentančne nastope.
* * *
Na rokometnem turnirju Al-
pe-Jadran sta v italijanskem
Trevisu priporočljivo zmagali
mladinski reprezentanci Slo-
venije, ki sta kot za šalo opravi-
li z vrstniki in vrstnicami iz
Avstrije, Italije in Švice. Mo-
ško reprezentanco Slovenije
sta vodila Celjana Tone Goršič
in Slavko Ivezič, najboljši stre-
lec turnirja je bil Pungartnik
s 30 goli, igrali pa so še Tomšič,
Lapajne, Novak (vsi CPL) in
Rozman (Velenje). Zaradi po-
škodbe je sodelovanje odpove-
dala Velenjčanka Hudejeva,
njena soigralka Oderjeva pa si
je v Trevisu pretrgala vezi na
palcu desne roke in seje v Ve-
lenje vrnila z longeto.
* * *
Nekdanji celjski rokometaš
Bojan Levstik je novi trener
Rudarja iz Trbovelj, ki je naj-
večje razočaranje super lige.
Levstik je z reprezentanco Ita-
lije na sredozemskih igrah
osvojil bronasto kolajno, letos
pa mu je potekel mandat koor-
dinatorja italijanskih rokomet-
nih selekcij.
* * *
Nogometaši Steklarja so bili
deset dni brez trenerja Jurjeca,
ki je moral v bolnišnico na
manjšo operacijo. Vadbo ekipe
je prepustil svojim pomočni-
kom, celjsko bolnišnico pa je
za krajši čas zapustil le prete-
klo nedeljo, ko je Steklar pope-
ljal do zmage proti Potrošniku,
v Rogaško Slatino se je iz Kra-
pine že vrnil branilec Horvat,
nič pa ne bo z napovedano
okrepitvijo v konici napada,
s^i seje drugi strelec lanskega
prvenstva Goran Prevolšek
v Avstriji težje poškodoval in
bo morda celo prenehal z igra-
njem nogometa.
Sonja Zidar (na sliki) je bila
na startu slovenske rokometne
super lige na bojni nogi s svo-
jim Velenjem, toda po dveh
kolih se je odločila, da bo za
matični klub zaigrala pod ena-
kimi pogoji kot druge igralke.
Zidarjeva je takoj potrdila, da
je najboljša igralka Velenja,
vendar pa se je poškodovala
prva strelka Hudejeva.
* * *
Pred sedmimi leti je Jure
Zdovc že kot stalni član kadet-
ske in mladinske reprezentan-
ce ter evropski pr\-ak med ka-
deti, brez odškodnine iz Come-
ta prestopa k Smeltu Olimpiji,
zdaj pa bodo Konjičani dobili
svoj delež za uveljavitev naj-
boljšega slovenskega košar-
karja. Ljubljančani so namreč
od Knorra dobih 140.000 dolar-
jev odškodnine, Cometu pa
bodo odšteU 10.000 DEM.
ŠPORT
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 15
>onižan, užaljen, ogorčen
,0ČJi uspehi celjske košarke so povezani z Zmagom Sagaillnom, ki Je moral
^ifl ilesetleijem zapustiti mesto ob Savinji - Brez nagrade ob 100-letnlcl športal?
^jiodom iz zveznih lig so
izgubili košarkarji, saj
iLelt Olimpijo že zapusti-
'ba reprezentanta Jure
in Radisav Čurčič.
lljančani so sicer še na-
• razred zase, zato pa je
I pod koši zabredla v glo-
krizo v Mariboru in Ce-
\- vseh treh okoljih je na
-rski klopi vidne uspehe
"gal Zmago Sagadin, ki je
^, igralsko in trenersko
,^čel prav v Celju.
\ Košarkarski zvezi Slove-
,se zavedamo, da sta oba
^ka centra zabredla v hu-
depresijo. Položaj je kriti-
^in nov padec bi pomenil
jgnčen zaton košarke. Mari-
je univerzitetno središče,
.tališčem ima vse osnovne
jpogoje za razvoj vrhunske
^ke. To velja tudi za Celje,
bogato košarkarsko tra-
jjo, uspehe in močno zale-
Vzroki za krizo celjske ko-
Ite so mi povsem razumljivi,
joliko manj za Maribor, to-
da v obeh okoljih so si na moč
podobni, čeprav vseh podrob-
nosti ne poznam: v zadnjem
desetletju je bil koncept dela
popolnoma neustrezen,
v upravi napačni ljudje in veli-
ko je personalnih »zaslug«, da
je Celje tako nizko in v boju za
obstanek. Denarja imajo ko-
maj za osnovno tekmovalno
dejavnost, vse gre strmo navz-
dol in bojim se, da bo košarka
v Celju propadla. Zelo slabo se
jim piše,« pravi Zmago Saga-
din, ki je leta 1978 s celjskimi
mladinci osvojil naslov jugo-
slovanskih prvakov in bil tik
pred uvrstitvijo v I. ZKL.
Olimpija je dolga leta igral-
ski kader črpala iz štajerskih
klubov. Lahko zdaj v Celju
pričakujejo pomoč iz Tivoli-
ja, ki je nosilec slovenske ko-
šarke?
»Mariboru smo že ponudili
tri igralce, brez oklevanja smo
pripravljeni priskočiti na po-
moč tudi Celjanom. Takoj.
Z igralci ali strokovmaki^oda
zelo žalostno je, da nimajo ma-
terialnih možnosti za sprejem
takšne pomoči, čeprav bi se
lahko pogovarjaU tudi o sofi-
nanciranju njihovih pro-
gramov.«
Celjski šport je bil zadnja
leta v krizi. Zakaj?
»V Celju so močno omejene
materialne možnosti. Nekaj let
so bih načrti preširoko zastav-
ljeni. Prodirali so hokej, ki je
strahovito drag šport, atletika,
rokomet, nogomet... Vsi so si-
Uh v ospredje in športni foru-
mi bi morali bolj selektivno
obravnavati posamezne pano-
ge in trezno oceniti možnosti
za učinkovito uveljavitev v šir-
šem prostoru. Naveza gospK)-
darstvo-šport seje začela krha-
ti in ted^ je postal padec celj-
skega športa neizogiben.
Najbolj je nazadovala ko-
šarka, kjer so se nezdravi od-
nosi stopnjevali in tudi vi ste
zapustili klub v čudnih oko-
liščinah?
»Po mojem odhodu je klub
prevzela skupina ljudi in ga kr-
marila deset let. Najbolj jim za-
merim, da ga zapuščajo v tre-
nutku, ko je povsem na psu.
Za sabo so pustih razsulo.
Ogorčen sem nanje, O imenih
ne bom govoril, ve se kdo je
odgovoren za krizo rezultatov
in odnosov. Nekaterih podrob-
nosti sicer ne poznam, toda
v celoti je bilo moje razmišlja-
nje vselej pravilno in pošteno.
Dejansko sem bil po letih zag-
nanega dela in velikih načrtov
iz Celja pregnan. Še danes
imam grenak priokus, ob bese-
di celjska košarka se mi kolč-
ne. Nikakor pa nisem ravnodu-
šen, v vsakem trenutku sem
pripravljen pomagati.«
V Celju smo lani praznovali
100-letnico športa. Podeljenih
je bilo 150 priznanj in 119 pla-
ket, a je v množici slavljencev
ostal pozabljen Zmago Saga-
din. So vam razlogi znani?
»Ne. Ne vem, zakaj takšen
podcenjevalni odnos, zakaj
sem v mojem rojstnem mestu
utonil v pozabo. Bolj ali manj
sem bil iz Celja pregnan v Ma-
ribor, čeprav sem s krogom so-
mišljenikov z vehko odrekanja
delal za piškav denar; trenerje
v lastni sredini običajno naj-
manj cenijo. Bil sem strahovi-
to prizadet. V obdobju razcve-
ta košarke določena skupina
ljudi z mano ni sodelovala. Na
oblast je prišla ravno po mo-
jem odhodu in zdaj je jasno,
kdo je imel prav. Na srečo se
postopoma umikajo, Celje v še
slabši položaj skor^ ne more
zaiti in v prihodnosti lahko
z mladimi močmi in marketin-
ško-poslovno organiziranostjo
spet skoči v kvalitetni vrh slo-
venske košarke, kjer razlike
niso ravno velike. Vsak trenu-
tek sem pripravljen pomagati
in rad bi pomagal.«
Zdaj ste trener Smelta
Olimpije in predsednik stro-
kovnega sveta KZS. Kaj po-
meni enotna SKL?
»Bojim se, da bomo šli po
avstrijskem vzoru v anonim-
nost in tretjerazrednost. Obdr-
žali bqmo kvantiteto in v tej
ihti pozabili na kvaliteto. Mno-
žičnost me posebej ne zanima,
moja problema sta stroka in
kvaliteta. Bolj se nagibam
k italijanskemu pristopu
k športu, ki je posel, atrakcija
in deloma tudi cirkus. Sloven-
ska košarka je na razpotju in
v dveh letih se bo odločilo: ali
bomo zdržali in šli v korak
z razvitim košarkarskim sve-
tom ali padli na avstrijsko ra-
ven in rekreacijo. Blizu smo
smrti, ni pa nemogoče preseči
povprečja.«
ŽELJKO ZULE
ŠPORTNI
KOLEDAR
jtrtek, 24.10.
igijanje
[flje: Emo Celje II-SCT II (ob
[dO, zaostali dvoboj 1. kola slo-
liske lige za ženske).
[hota, 26.10.
išarka
felje: Celje-Comet'(18), Vele-
i: Elektra-Rogaška (19.30, 5.
|o moške SKL); Polzela: Pol-
^Sl, Gradec (18.30), Laško: P.
liktHPtuj (17.30). Šentjur: Al-
IhSlivnica (18.30. 4. kolo II.
fL- moški).
pmizni tenis
Kije: Ingrad-Novotehna
MO v dvorani srednje šole za
bvinsko dejavnost, 3. kolo su-
Flige).
^gomet
Sadeče: PapirničaV-Kovinar,
ib: CR Krško-Svoboda (obe
90,8. kolo MNZ Celje).
ibojka
laribor: P. Branik-Vizura Ce-
18.00, 1. kolo ženske super
Brezovica: Olimpija B-To-
šica (18), Izola: Izola-Vizura
)e (19), M. Sobota: Pomurje-
"npeter (18, 3. kolo moške
'L); Topolšica: Topolšica Ka-
Branik B (17), Maribor:
Soza-Ljubno (14, 3. kolo žen-
■SOL).
■komet
l^lje: Celje Pivovarna Laško-
^Ifan (18), Litija: Usnjar-Ve-
{^'19.00, 5. kolo moške super
Maribor: Branik-Velenje
''olo ženske super SRL);
»sinik: Dol-CPL B (5. kolo
■'eSRD; Žalec: Žalec-Krško
kolo ženske SRL).
gelja, 27.10.
!etika
^'je: 5. celjski tek in prven-
' Slovenije v malem marato-
^^rt ob 13.00 pred dvorano
^9ljanje
Emo Celje-Adria (10.00,
ženske AS lige).
°9omet
Jfije: Rudar-Naklo. Koper:
'■-Steklar, Maribor, Mari-
ja; Kladivar (15. kolo SNL);
3ske   Konjice:   Dravinja-
Ruše: Pohorje-P. Hme-
Q kolo II. SND: Šmartno:
Jartno-Hrastnik (vse 14.00,
MNZ Celje).
Janša, Plut, Šesok, goool • • •!
Foto: EDO EINSPIELER
16. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
Ne zlomite jim Kril!
Vearan In Hana pogrešata Dubrovnik - Življenje v dveh kovčkih - »Potisnili so nas v mrak. Kot
podgane«
»Kljub premirju divjajo
v Dubrovniku hudi boji
med hrvaškimi silami in čr-
nogorsko-srbskimi rezervi-
sti, ki si med Cavtatom in
Platom skušajo utreti pot
do mestnega jedra. Dubrov-
nik je že več kot dvajset dni
brez vode, elektrike, vode
in zdravil, primanjkuje pa
tudi hrane. Vojska je z mi-
nometi napadla tudi staro
mestno jedro, granate so pa-
dale na obronke planine
Srda. Na območju Župe Du-
brovačke je zvezna vojska
z devetimi okopanimi tanki
začela obstreljevati staro
mesto...«
To so agencijske novice, ki
jih prebiramo v dnevnem ti-
sku in poslušamo po radiu.
Včasih se nam zde daleč. Pa
so tu. Pred našimi vrati. Kot
tistih dvajset tisoč beguncev
in več iz Hrvaške, ki so prišli
v Slovenijo iskat svojo ptico
miru.
Med prvimi, ki so se uspe-
le prebiti preko morja na
mirno kopno Slovenije so
Vesela Ercegovič z psemlet-
nim sinom Vlahom, Diana
Sinanovič s šestletnim Ve-
dranom in dvo in pol letno
Hano ter Marjana Ercegovič
s triletno Ivono in osemletno
Ano. Prvi dve sta zbežali
pred streli z morja, zraka in
kopnega k mami Lijani v Ce-
lje, Marjana pa zase in za oba
otroka še išče košček doma.
Jim bomo pomagali? »U ime
generacije,« kot poje Vedra-
nova pesem. Bomo pomagali
tudi Dubrovniku, da mu ne
bodo štrli kril in izkljuvali
srca?
Tista Vedranova pesem, ki
jo pojo tudi njegovi vrstniki
v Dubrovniku, v nadaljeva-
nju pripoveduje o tem, kako
bi morali otroci živeti brez-
skrbno otroštvo in kako bi se
morali dečki in deklice sed-
mih, osmih let družiti s knji-
go. Zato prosijo:
»Ne zlomite nam kril!«
Morali bi shšati tudi Vlahovo
pesem; »Mama, pripravi mi
posteljo, kmalu se vrnem iz
vojske v tvoj dom, samo da
zašije svobodna Hrvaška.«
Morali bi videti tudi črne
vlažne oči tega dečka, ki ta-
ko kot vsi njegovi vrstniki
pogreša očeta vojaka. Morali
bi videti njihove mame, ki so
morale zaradi neznosnega
položaja v Dubrovniku zapu-
stiti vse, kar so imele...
Žrtvovano mesto
Diana je medicinska se-
stra. Delala je v bolnišnici
v Dubrovniku, dokler je
zmogla. Vedran in Hana sta
ure, dneve in noči morala
preživljati v zaklonišču.
Njun očka mornar je daleč
na morju in mama ju ni več
mogla puščati sama, med-
tem ko se je sama razdajala
ranjencem. Zato so odšh.
Iskat svojo ptico. Ob prvi
priložnosti bodo odšli k oč-
ku na ladjo, ko se bo ta pri-
bližala Evropi...
Te ženske tudi razočarane,
besne, ker Dubrovnik, pri-
stojni zanj, niso dovolj nare-
dili za obrambo tega mesta
in ljudi. »Imamo najbolj mo-
derno zaklonišče v Dubrov-
niku«, opisuje pogoje v bol-
nišnici Diana,« pa smo ga ob
prvem zračnem alarmu, ki je
tedaj prvič veljal za vso Hr-
vaško, našh praznega, brez
opreme in vsega, kar je po-
trebno za nego in preživetje
bolnikov. »Vendar smo se
sestre vrnile po vse nujne
stvari na oddelke, da bi nudi-
le pomoč bolnikom. Tudi po-
rodnišnico smo potem nare-
dili v tem zaklonišču in vse
druge nujne ordinacije. Toda
zamislite si - delati brez vo-
de! Ko je vojska začela sti-
skati obroč nismo mogli po
ranjence in do tistih bolni-
kov, ki so nas nujno potrebo-
vali.
Toda naši možje bocjr
nih mesto in ljudi v .
čeprav so slabo, zelo
oboroženi. Najbolj se |
da bodo v mestu izbr^
bolezni«, trepeta modit,
sestra, ki pozna življe^j'^'
smrt, a se ne more otros«
sh, da je Dubrovnik žr
no mesto skupaj s prei
vred. Komu? Za koga
vem«, pravi.
Otrok bi moral
injekcijo insulina, pa '
mogli do tega zdravila I
stopila mu ga je stark
bližine, ki je zdravilo vbfj
gala otroku in ne sebi 5
mi je, da moram to t
vendar mislim in vscl
sem prepričana, da nij,!
bili pripravljeni na vsf,
in smo živeli v upanju, ,jj
starodavnemu Dubrovnjj
ne more nič zgoditi.
Bosta to kdaj zvedela;
dran in Hana, ki pogr.
svoj topli s soncem ol
in nekdaj mirni Dubrc
kjer je vsak kamen spo^
nik zase? To ve vsak dubm
niški otrok, ker ga takoj
duči mama, ker mu ba!;^
za lahko noč  pripo\
bajke s Straduna, Lo\ .
ca. Srda. In zgodbe o moi)
ki jih pripoveduje dedek]
more nihče več razbliniti,}
tudi seje ptica mirno mor^
potuhniti v srčkih teh ma]
otrok, da je ne bi ubili. %
ci to vedo in skrbno bol
pazili nanjo. Tudi »u imej
neracije.« ]
Marjana, Vesela in DiJ
so danes prepričane, da
»Ko smo prišle v Celje,
ske iz Dubrovnika, smoi
dneh mraka in teme videl
v eni od njih je bilo vse p
moji v Dubronviku pa;
v našem Dubrovniku,
Dubrovkinja zalog za de
petnajst dni. Tedaj je ki
morajo vse zasebne trgov
hiši. To je sramota in ka
Ampak nekega dne, ta dai
položiti račun za vse to.l
vrnemo v ljubi Dubrovni^
Želimo se čimprej vrniti v Dubrovnik, pa če ga bo potrebno na novo zgraditi, ga ne damo!
Pomagajmo
Dubrovniku!
Dubrovnik je eno najlepših mest na svetu, zašči-i
ten biser svetovne zakladnice, je ena najstarejših
luk na svetu in najlepša marina na najbolj modrem
morju, ki zdaj doživlja najbolj težke dni v svoji
tisočletni zgodovini. Srbski kornunistični okupa-
torji so ga obkolih z vseh strani. Želijo ga prisvojiti
in priključiti veliki Srbiji. Mnogi domovi gorijo,
v samo mestno obzidje pa se je stisnilo več kot 60
tisoč ljudi. Na mesto pritiska 14 tisoč barbarov, ki
stiskajo obroč in izčrpavajo ljudi.
Zato pomagajmo Dubrovniku vsi, ki nosimo
ptico svobode v sebi: posamezniki, delovne organi-
zacije, društva in skupnosti. Akcijo pomoči organi-
zira naša časopisna in radijska hiša skuoai s Sloven-
Za pomoč Dubrovniku smo odprli
posebno številko žiro računa:
50700-723/3-31198. Pomagajmo Dubrov-
niku! Zbrani denar bomo direktno naka-
zali na »Fond za spas Dubrovnika Sveti
Vlaho«, ki je ustanovljen v Zagrebu.
skim ljudskim gledališčem Celje, Zavodom za kul- ■
turne prireditve in Skupščino občino. V ta namen
bo v Celju več kulturnih prireditev.
Prva bo 3. novembra ob 19. uri, ko bodo v gleda-
lišču uprizorili uspešnico sezone Škrlatni otok, 10.
novembra ob 19.30 pa bodo v sodelovanju s hrva-
škim društvom dramskih umetnikov pripravili pri-
reditev za pomoč beguncev, na kateri bodo nasto-
pili znani hrvaški in slovenski umetniki in zvezde
estrade. Vstopnice bodo po 300 tolarjev.
Pod okriljem Karitasa bo 26. novembra v hali
Golovec koncert s številnimi znanimi pevci in vodi-
telji. Akcijo bomo zaokrožili s koncertom v Narod-
nem domu, ki bo 10. decembra ob 19,30, na katerem
bo nastopil trio Orlando iz Dubrovnika, ki je bil
ustanovljen na pobudo dubrovniškega festivala.
Z lokom nad prve si
Takole napenja tetivo hrvaška garda, ki zaradi vojnih
razmer v Logarsko dolino ni mogla pripeljati boljše selek-
cije, se pa je v streljanju pomeril njihov vodja Nenad
Slukič, sicer predsednik Lokostrelske zveze Hrvaške.
To niso povelja, ampak pozdravni nagovor Vi kija
Krajnca, poveljnika 8. PŠTC Celje. Ob njem je Vlado
Nendl, predsednik organizacijskega odbora prvega loko-
strelskega tekmovanja TO Slovenije.
Minulo soboto je bilo v Logarski
dolini prvo prvenstvo TO Slovenije
v lokostrelstvu. Za presenečenje je
poskrbela narava, ki je v lepo alpsko
dolino nasula prvega snega, kar pa
115 tekmovalcev ni motilo. Le toliko,
da so delno skrajšali tekmovanje na
dve disciplini, pa tarče so se namoči-
le bolj kot ponavadi, zato so jih puš-
čice na debelo prebadale.
Tekmovanje, ki naj bi postalo tradi-
cionalno, ideja pa je zrasla v Celju, sta
se udeležili tudi dve ekipi pripadnikov
Zbora narodne grade iz Hrvaške pod
vodstvom dv-
funkcionarjev
goslovanske lo*
daSlukičalnl*
Nastopilo jf'
zoči pa sta bil'
narodne garde-
ki TO Nova (i
T.iiih1i;inr»ni i^'
hrvaških gardi^
dolino podala*!
štru in Vinkov"
Sobotno lokt«
Zaradi snežne mokrote so puščice bolj predirale tarc^\
običajno, zato je bilo s puljenjem kar nekaj težav.    t
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 17
Ljf* prosita Hana in Vedran.
^ da odide-
iob prvi pri-
^-oje otroke.
,^jo za svoje
, ostali brez
jiarja, brez
iojska ropa
jša vse, kar
po toliko in
,111 si ustvar-
50 se v glav-
s turizmom,
ji ostali brez
svet pošilja-
omoč, naj se
ijini na svoj
a je vse kot
puščavi. Go-
1 je menda
vojna tudi
ESta? Ga raz-
itne. No, pb-
lelo tako od
o torej hoče
?«
edujejo žen-
it po tolikih
It v mestu in
Uiko kupim,
I so se nam,
[ovska hiša
bilo niti za
Iločitev, da
tej trgovski
s opeharili,
■ali nekateri
ase čimprej
Potisnjeni v mraif
»Celo svoje življenje sem
morala položiti v dva kovč-
ka, da bi se reših iz obroča
v Dubrovniku«, med solzami
gneva pove Marjana. »Du-
brovnik je kot slepo črevo
Hrvaške, ki ga pritiska z ene
strani sovražnik iz Črne go-
re, z druge strani iz Hercego-
vine in še z morja.
Toda Dubrovnik je bil
zmeraj hrvaški, naš bo in bo
naš ostal,« so odločne žen-
ske, ki vedo, zakaj se borijo
njihovi možje.
Tudi Marjana, ki je social-
na delavka, ženska, ki je vse-
lej znala pomagati in sveto-
vati drugim, danes pa ne ve
ne kod ne kam, obtožuje svo-
jo oblast, da ni dovolj poskr-
bela za ljudi v Dubrovniku,
ki so ostali brez najosnovnej-
ših živil in baterij. »Potisnili
so nas v mrak, v kot, v temo
kot kakšne podgane tam
v davnem 15. stoletju. Mo-
škim so potisnili v roke pu-
ško s šestimi metki in tako
so šli v boj. V mraku smo
potem dneve in dneve trepe-
tah, ali bo granata padla
v kuhinjo ali na vrt. Vsak
šum te prestraši. Misliš: čet-
nik je. Preden bi mu dopove-
dal, da nisi ne ustaš in ne
hadezejevec, ti prereže vrat.
Otroci so pretreseni in posle-
dice bodo nosili celo življe-
To ni regularna vojska,
kot je bila na primer pri vas
v Sloveniji. Nas koljejo čet-
niki, ki požigajOj uničujejo
in odnašajo v Črno goro.
Vse hiše v neposredni bliži-
ni Dubrovnika so požgane.
Kaj bo z našo, ki smo jo gra-
dili z lastnimi rokami, ne
vem. Vem samo to, da so lju-
dje, ki to počno, ubogi na
duhu in umu. To so ljudje
brez doma in družin, brez
kulture in tradicije, ki smo
jo mi negovali in zibali sto-
letja, tisočletja. Ampak mi-
slimo, to je tista zadnja bil-
ka upanja, da zato, ker ruši-
jo, ropajo, kradejo in odna-
šajo, ne nameravajo ostati
in da bomo mi na svoji zem-
lji ponovno zgradili domo-
ve. Če ne mi, pa naši otroci
ali njihovi potomci.
nje in to je tisto, kar me naj-
bolj jezi«, nemočno benti
Marjana, ki si želi samo eno:
čimprej videti in objeti svoj
Dubrovnik in ptice miru na
modrem morju in Stradunu.
Pod zastavo Libertasa,
zdaj tudi ta nič več ne pome-
ni, se bodo še vrstile dubrov-
niške poletne prireditve! Za-
to: Marjana, Vesela, Diana,
pogumno! Radi vam bi po-
magali. Pomagajmo Dubrov-
niku! MATEJA POD JED
Foto: EDO EINSPIELER
nke

bilo tudi po športni plati najbolj kom-
pletno lokostrelsko srečanje v tem letu
v Sloveniji, še posebej v članski kate-
goriji. Ekipno je zmagal pokrajinski
štab TO Nova Gorica s 1209 krogi, na
drugo mesto so se uvrstili predstavni-
ki TO Ljubljane s 1195 krogi, na tretje
mesto pa domačini-organizatorji TO
Celje z dvema krogoma manj kot dru-
gouvrščeni Ljubljančani. Seveda so
padle pripombe, da »močvirnikom«
snežna mokrota pač bolj leži kot do-
mačim.
MITJA UMNIK
FOTO: EDO EINSPIELER
Nenad Slukič: »Prijetno ste
nas presenetili s povabilom
in že sedaj vam obljubljam
revanž; upam, da v svobod-
ni Hrvaški.«
i^^odi v maskirnih uniformah slovenske TO so bili nadvse zanimiva
''^gom odete Logarske doline.
Cvetje bo
pregnalo zlo
Jaglenka M. Leban iz Celja Je načrtovalka parkov In
slikarka lastnih doživetij
Gospa Jaglenka je
ženska s trojnim obra-
zom, prav nič zagonet-
na, odprta, življenja
polna in topla, kultivi-
rana.
Takšna kot ona je tudi
njen dom, ognjišče in
trdnjava hkrati, kjer pre-
življa svoje stiske, osmi-
šlja svoja hotenja, sanja,
se bori. Tu v zatišju, pol-
nem cvetja, slik, knjig,
med ploščami, skupaj
z otrokoma in psičko
Pando živi tisti del živ-
ljenja, ki je samo njen.
Odloži masko in vehe-
mentno postavi na ogled
obraz s tremi različnimi
izrazi. Te skušam ujeti
na papir, pri tem mi po-
maga Jaglenka sama.
Rišem sence in svetlobo
njenega življenja. Svet-
lobe je več, razprši se po
prostoru, vse polno je is-
kric, duhovitih in sem
pa tja kakšna žalostna,
bolj zato, da lahko reče,
da življenje ni samo
cvetje brez trnja.
Načrtovalka
zelenih površin
Veliko svojega daru je
Jaglenka prinesla s se-
boj, s svojimi geni
v srečni kombinaciji.
»Vse je v meni,« pravi.
Rodila se je v meščan-
ski družini v središču
Zagreba, na trgu bana
Jelačiča. Starši so ji dali
doto, pa ne v denarju, ki
bi ga že tisočkrat porabi-
la, temveč v bogastvu
duše.
»V družini so bili arhi-
tekti, slikarji, vsa moja
družina je ustvarjalna.
V meni so vcepili kultur-
ni odnos do sočloveka,
ljubezen do teatra, lite-
rature. Z njo smo se uk-
varjali vsi, pesmi je pisa-
la moja mama in v sred-
nji šoli sem na veliko pi-
sala tudi jaz. Vsi pa smo
neskončno ljubili nara-
vo in najbrž sem vso to
ljubezen do nje tudi jaz
prinesla že s seboj. Rast-
la sem v mestu, kjer je
bilo prepovedano stopiti
na travo in odtod morda
želja po zelenem, po
cvetju, ki sem ga v par-
ku samo občudovala,
zdaj ga pa kreiram.«
Tako Jaglenka nekdaj
in danes, ko uresničuje
Senekov izrek, ki pravi:
»Tisto, kar ne uspeš do-
biti od drugega, vzemi
od sebe samega.« Tega
se je držala, najprej je
končala agronomsko fa-
kulteto, letos pa je na
gozdarski fakulteti (obo-
je v Zagrebu) magistrira-
la nalogo: ureditev stare-
ga zdraviliškega parka
na Dobrni.
Jaglenka svoje znanje
prenaša tudi na druge,
v Zagrebu (trenutno ne
zaradi vojnih razmer)
predava na fakulteti.
Vse to počne iz silne
potrebe po zelenem, po
naravi, ki ji osmišlja živ-
ljenje. Zdaj že petnajst
let živi v Celju, zaposle-
na je v Vrtnarstvu
v Medlogu in je srečna,
ker lahko z ljubeznijo
opravlja svoj poklic.
Uresničuje svoja hote-
nja, pri tem koristi zna-
nje, ki si ga je nabrala
v šolah in potovanjih po
svetu ter ga prilagaja na-
šim razmeram. Načrtuje
zelenice v urbani sredini
in vrtove ob individual-
nih hišah.
Ureja interiere, obli-
kuje zelenje v festival-
nih dvoranah, njena lju-
bezen pa so parki, kjer
s   strokovnega   vidika
Z laiki pa ima težave.
Ko je dala v Slovenj
Gradcu podreti stara
drevesa, bi jo skoraj ka-
menjali. Jaglenka pa je
kot načrtovalka videla
bodočo podobo parka,
zato ji takšna mnenja
ne gredo do živega. Ve
kaj hoče in tako tudi
naredi.
upošteva staro ter doda-
ja novo. Tako ima za sa-
bo revitalizacijo parka
v Dobrni, Šoštanju, Slo-
venj Gradcu, Topolščici
in Novem Celju. S stro-
kovnjaki sorodnih ved
se dobro razume, ker ce-
nijo njeno znanje in bo-
doča videnja.
Moje slike - to
sem jaz
In če je Jaglenka v po-
klicu načrtovalka veli-
kih zelenih površin, je
pri svojem slikanju mi-
niaturna slikarka notra-
njih doživetij, kijih izra-
ža z detajli iz narave. To
so trenutki, ki jih vidi in
v nočeh brez spanja vrže
na papir. Doživetja dalj
časa nosi v sebi, lahko je
to tudi dolgo obdobje,
potem pa v eni noči na-
pravi več slik. Cel ciklus
za razstavo v parih dneh.
Ulovi blesk rože v travi,
majanje vej v vetru, cve-
tenje hortenzije, nesta-
bilnost perunike, zahod
sonca.
Zadnje čase jo privlači
shkanje na steklo, odkri-
la je tretjo dimenzijo, ki
omogoča globinska vi-
denja.
Jaglenkimi vzorniki
so impresionisti in ha-
iku poezija, ki opeva na-
ravo, zato tudi ni zgolj
naključje, da se je že
pred petindvajsetimi leti
začela učiti ikebane.
Udeležila se je prvega te-
čaja za ikebano v Evro-
pi, in bila je prva, ki je to
šolo, izražanja s cvetjem,
uvedla tudi pri nas.
Z ikebano izražamo raz-
položenja, pravi, pri nas
pa se je zadnje čase ta
»Na svoje slike sem
ljubosumna, ne dam jih
rada od sebe, ker so del
mene. V poklicu vnov-
čim znanje, slike pa so
moja intima in nesreč-
na sem, če se na razsta-
vi najde, kdo bi mojo
sliko kupil. Moja lepota
na slikah je lahko za ne-
koga grda, meni pa je
lepa in zato se tako tež-
ko ločim od nje.«
umetnost profanirala
v navadno aranžiranje.
Ikebana je umethost,
aranžiranje pa je spret-
nost, dodaja Jaglenka,
ki silno ljubi prvo - ike-
bano. Zadnja leta izraža
svojim najbližjim z njo
svoje občutke, vse dru-
go pa je zaklenila v pre-
dal spomina.
Srečna kot
ženska in mati
»Navadna ženska sem,
le da imam določene po-
trebe bolje izražene od
drugih,« pravi in se širo-
kosrčno zasmeji. »Zelo
sem srečna kot ženska,
ker se mi zdi, da je njej
dano več kot moškemu.
Vse, kar je moškega pa
lahko dodam in storim
sama. Moškemu ni dano
materinstvo, nam žen-
skam je in zato smo bo-
gatejše. Svojima otroko-
ma sem prijateljica in
naš tim je sijajen. Sedem
let sem bila doma, go-
spodinjila sem (bila sem
slaba gospodinja) nera-
da, uživala pa sem v ma-
terinstvu in to je dota, ki
jo poklanjam otrokoma.
»Zanju in za sebe se
v življenju bori. Pri tem
se drži Kantovega rekla:
»moraš, dakle možeš,«
pove Jaglenka v mate-
rinščini, ki jo goji in
ohranja v svojem domu.
»Srečna sem doma, tu
sem svoja, tu so moje
male stvari, ki jih lju-
bim. Uživam v družin-
skih slovesnostih, v po-
govoru z domačimi,« ob
dobri glasbi pa se spro-
sti in z njo blaži žalost,
ko njeno ožjo domovino
skrunijo barbari.
Jaglenka je najprej
Hrvatica, potlej šele
aklimatizirana Sloven-
ka, Celjanka.
Ker je en sam cvet za-
njo ena sama sreča, ver-
jame v to, da bo cvetje
pregnalo zlo. To njeno
simbohko pa naj si vsak-
do razloži po svoje.
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
EDO EINSPIELER
18. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
PISMA BRALCEV
ODMEVI        I
Politični
samomor
šentjurslce
skupščine
Rad bi javno odgovoril ta-
ko tistim- Šentjurčanom, ki
mi očitajo krivdo za polom
demokracije in DEMOS-a
v Šentjurju, kot tudi vsem
tistim, ki me še vedno spra-
šujejo, zakaj sem bil odpokli-
can. Upam, da je to zadnjič.
-K pisanju so me vzpodbu-
dila tudi dogajanja na zadnji
skupščini. Odborniki so na-
mreč gladko zavrnili predlog
predsedstva, da bi medstran-
karska skupina pregledala in
ocenila obtožbe, ki so kar de-
ževale ob izrekanju nezaup-
nice, oziroma zaupnice pred-
sedniku skupščine in izvrš-
nemu svetu. Prav tako od-
bornikov niti približno ni za-
nimalo zakaj sta odstopila
predsednik zbora združene-
ga dela in sekretarka skupš-
čine. Odločitvi, da bo odslej
župan neprofesionalec in da
bo to funkcijo opravljal člo-
vek, ki je po svojem delov-
nem mestu pravzaprav
uslužbenec izvršnega sveta,
pa pomenita, da sta princip
bipolarnosti oblasti ter par-
lamentarizem dokončno šla
po gobe. Gre za očiten poli-
tični samomor skupščine in
legalizacijo »pučistične«
oblasti. Če ob tem še upošte-
vam, da se celo nemirno-
uporni duh šentjurske
skupščine, edini liberalni de-
mokrat, zelo trudi javno do-
kazati svojo vdanost pred-
sedniku IS, potem je na dla-
ni, da je bil prvi odpoklic žu-
pana v šentjurski zgodovini
res nujen!
Demosova volilna zmaga
v Šentjurju je bila gladka, iz-
borili smo jo politični opo-
rečniki, ki pa smo žal bili
v politiki praviloma začetni-
ki. Prav potrebovali smo ek-
sperta, profesionalca, ki smo
ga vse prelahko našli v seda-
njem predsedniku IS. Ta
nam je kot izjemno samoza-
vesten avtokrat naravnost
demostriral uspešnost funk-
cioniranja oblasti, ki jo naj-
lepše označuje pridevnik
boljševiška. Po prav krat-
kem postopku se je otresel
tako svoje bogate partijske
preteklosti kot tudi odvisno-
sti od DEMOS-a; vzel je
v službo na občino predsed-
nika SKD in SDSS, baje ku-
pil predsednika SKZ-LS,
z opozicijskimi veljaki pa je
bil že tako od prej v vzornih
odnosih. Kupčije, poznan-
stva, prijateljstva in zveze so
se dah naslutiti. Njegovi biv-
ši politični zavezniki repu-
bhškega ranga, resda neka-
teri sedaj že preverjeni krš-
čanski demokrati, so si
v Šentjurju podajali kljuke
in kazalo je. da ne zaman.
Vsaj skupščina je bila več-
krat očarana s poročili o po-
membnih razgovorih, kate-
rih vsebina je praviloma
ostala navadnim smrtnikom
prikrita. Za pomembne do-
sežke gotovo ni šlo, saj je šel
razvoj občine naprej svojo
zgodovinsko (rakovo) pot.
Ko se mi je posvetilo, da
DEMOS v Šentjurju ne more
odločati več o ničemer, je bi-
lo že prepozno. Pisanje po
časopisih o dokazljivih neza-
konitostih v zvezi s plačo
predsednika IS, o mahinaci-
jah in izsiljevanjih ob prora-
čunski debati ah o samovolj-
no odtujenih 400.000 DEM
proračunskega denarja, so
bili samo neuspešni poskusi
omejiti samovoljnega pred-
sendika IS v DEMOS-ove
volilne okvire. Učinki so bili
ravno nasprotni, kar je po-
menilo, da smo se vsi, ki smo
tu in tam malce razmišljali
po svoje, prav hitro znašli
v izolaciji. Odborniki pa, ne-
kako bolestno obremenjeni
s hotenjem pomagati svoji
hirajoči občini, so bih vse
bolj prepričani, da bodo svo-
je poslanstvo lahko uresniči-
li le z vdano podporo pred-
sedniku IS, ne glede na nje-
gove metode.
Vrhunec te fatamorgane je
bila skupščine 24. julija; ko-
pica izmišljotin in polresnic
je bila dovolj, da so me oce-
nili kot kamen spotike na
njihovi mesijanski poti do
šentjurske renesanse. Odpo-
klic je tehnično bil izveden
demokratično, vsebinski ra-
zlogi pa so bili izrazito oseb-
ni in pisani na kožo predsed-
niku IS.
Odnosi v družbi se v de-
mokratičnih razmerah seve-
da odrazijo tudi v funkcioni-
ranju oblasti. To seje zgodilo
v Šentjurju: v občini Kram-
bergerjevega volilnega zma-
goslavja je zasuk v avtoritar-
nost in dogmatičnost verjet-
no zgodovinska nuja in mor-
da celo navsezadnje ustrezna
rešitev. Krivdo, oziroma za-
sluge zanjo pa si lahko mirne
duše porazdelimo. Trdim, da
moj delež pri tem ni večji od
povprečnega.
FRANC KOVAČ,
Šentjur
Nebodigatreba
na Uršuli
v zvezi s pismom Marka
Zidanška, ki je bil v tej rubri-
ki objavljen dne 10/10-1991
pod naslovom »Drameljska
resnica«, sem pričakoval od-
govor in pojasnilo gradbene-
ga odbora za izgradnjo vodo-
voda ter spornega rezervoar-
ja pri cerkvi na Uršuli. Moj
namen ni nadaljno polemizi-
ranje ozadja dogodkov, kijih
g. Zidanšek kronološko opi-
suje. Kljub temu gospoda Zi-
danška, ki je tako informiran
glede ozadja dogodkov pri
izgradnji rezervoarja prosim,
da mi pojasni samo eno
stvar, ki me zelo zanima:
kdo je naročil »pleskar-
ska dela rezervoarja« z od-
padnim strojnim oljem oz.
drugim podobnim materi-
aloma.
Večino vas moti samo po-
stavljeni rezervoar, nihče pa
ne vidi ali pa noče videti pro-
padajočega objekta zraven
cerkve, ki je baje tudi cerk-
vena last in po mojem laič-
nem mišljenju bolj kvari vi-
dez okolice okoli cerkve kot
sam »nesrečni« rezervoar.
Mislim, da bi se z dodatnim
nanosom zemlje na rezervo-
ar in posaditvijo okrasnih gr-
movnih rastlin na njemu le-
ta lepo vključil v okolico
cerkve. Propadajoči objekt
je pa namreč tudi lepa podo-
ba g. drameljskega župnika,
da ne omenjam cerkvice, ki
stoji blizu odcepa z glavne
ceste na Uršulo, saj ima stre-
ha zvonika lepo vidne odpr-
tine in izgleda, kot da bi kdo
na njega veselo izvajal kano-
nado.
Gospodu Kovaču iz Šent-
jurja pa predlagam, da svoj
predlog, ki ga je podal
v prejšnji številki Novega
tednika, glede akcije zbira-
nja sredstev za prestavitev
rezervoarja, razširi še na zbi-
ranje sredstev za obnovo
propadajoče stavbe zraven
cerkve. Tako bi okolica cerk-
ve na Uršuli bila res vredna
svoje lepote, katero občudu-
jemo vsi, ko se vozimo po
hitri cesti proti Mariboru.
S spoštovanjem.
ZDRAVKO MASTNAK,
Celje
Poslovnost ali
mafijaštvo
Ko sem prebrala o tej zade-
vi v NT, sem upala, da bo le
kakšna reakcija. A žal se ni
nihče oglasil. Franci Podgor-
šek je pozabil omeniti, da se
gospod Jurančič vozi v Mari-
bor in obratno z avtom, ki si
ga je kupil z denarjem na ra-
čun podjetja. Tudi bencin se
plačuje z istim denarjem,
kljub temu pa ima verjetno
povrnjene potne stroške.
Prepričana sem, da tako lepo
ne gre niti celjskemu župa-
nu. Zadnji čas je že, da -se
razčisti, za koliko je bila
oškodovana občina Celje,
zdravstvo, na račun v Čate-
ških toplicah, po vsem tem
pa še socialno varstvo, kajti,
če bi bili dajah točne podat-
ke o osebnih dohodkih, več
kot polovica delavcev ne bi
dobila otroških dodatkov.
Z napačnimi podatki so raz-
polagali v računovodstvu,
potrjevala pa jih je socialna
delavka G.H., čeprav je ve-
dela, da podatki niso točni.
Upam, da bo vse to komu le
prišlo do živega in bo na vse
skupaj resno reagiral ter ne
bo nasedal napačnim bese-
dam g. Jurančiča, ki zavaja
ljudi. G. Jurančič je prodal
tudi kavč, še preden je prišla
novinarka, tako, da ga res ni
mogla videti. Kavč je bil
kupljen in prodan, za ta de-
nar a je bil prirejen piknik
v Savinjski dolini. O pikniku
pa kaj več v naslednjem ča-
sopisu. Prav zanimivo bo
prebrati, kaj se je tam doga-
jalo, čudim pa se le temu,
kako to, da Milan Lešnik ni
v Nočnih cvetkah. Morda za-
to, ker je sekretar pri CMI,
pa ga je iz kaše potegnil di-
rektor tega podjetja.
J.M. Celje
PREJELI
SMO
Stališča do nove
zdravstvene
zakonodaje
Novi zakon o zdravstve-
nem varstvu in zdravstve-
nem zavarovanju (če bi bil
sprejet kot je v osnutku) bo
najbolj in usodno prizadel
vse sladkorne bolnike. Di-
abetiki, ki smo na insulinu
ah tabletah in hodimo redno
na preglede, zdravila potre-
bujemo za normalno življe-
nje, sicer je naše življenje ne-
posredno ogroženo. Brez
zdravil ne moremo živeti!
Sladkorna bolezen je hudo
kronično obolenje, ki jo ima
človek do smrti. Sladkorna
bolezen je tudi socialna bole-
zen. Zato v nobenem prime-
ru ni prav, da ta bolezen ni
uvrščena v 22. čl. osnutka za-
kona, pod točko I.
V Republiki Sloveniji je
danes registriranih 60.000
sladkornih bolnikov.
Sladkorna bolezen se
v zadnjem času pojavlja ved-
no pogosteje tudi med mla-
do populacijo. A ker je ta bo-
lezen neozdravljiva, pred-
stavljajo okoli 80% sladkorn-
bih bolnikov upokojenci, ki
pa so v slabem gmotnem po-
ložaju. Če se bo gmotni polo-
žaj ljudi tako slabšal in si lju-
dje ne bodo mogli privoščiti
ne zdravil ne zdravnika ne
diete in ne zdravstvenih sto-
ritev, bo imelo to hude posle-
dice za bolnike in prav tako
za zdravstveni proračun.
Navedli Vam bomo cene
nekaterih osnovnih zdravil
in pripomočkov, ki jih slad-
korni bolniki potrebujemo
za normalno življenje. Vse
cene so še stare. Pričakuje
se, da bodo nove višje za cca
40%.
Sladkorni bolniki bi mora-
li po novem zakonu plačeva-
ti zdravljenje bolezni in nje-
nih posledic ter vsa potrebna
zdravila, od katerih so bolni-
ki stalno odvisni do konca
življenja. Participacija bi po
novem (upajmo, da ne bo
sprejet zakon kot je v osnut-
ku!) znašala od 5% do 50%,
kar bi zelo prizadelo sladkor-
ne bolnike, saj smo zelo po-
gosto potrebni zdravljenja
tudi zaradi posledic te bolez-
ni. Socialno stanje večine
sladkornih bolnikov je v ve-
likem obsegu slabo. Smo ab-
solutno proti plačevanju
participacije za diabetike!
Sladkorni bolniki v Repu-
bliki Hrvatski, Avstriji, Itali-
ji in Madžarski imajo zdrav-
ljenje diabetesa in vseh po-
sledic te bolezni vključno
z zdravili in drugimi pripo-
močki v celoti brezplačno.
Taka zakonodaja nam je
torej samo v škodo! Po drugi
strani pa si prizadevamo za
bolj kvalitetno in popolno
življenje, za zgodnejše odkri-
vanje bolezni, itd., a vse to
žal_ le na papirju!
Če bi bil zakon sprejet v ta-
ki obliki kakor je osnutek, bi
se zelo povečala invalidnost,
velika bo zasedba bolnišnič-
nih kapacitet in posledica te-
ga bo večja umrljivost slad-
kornih bolnikov. Lahko se
ob vsem tem vprašamo, ali je
to cilj nove zdravstvene za-
konodaje? Ali je to cilj nove
svobodne in demokratične
ureditve Republike Slove-
nije?
Zaradi vsega navedenega
zahtevamo od vseh pristoj-
nih organov v Republiki
Sloveniji, da se sladkorna
bolezen uvrsti v 22. člen za-
kona o zdravstvenem var-
stvu in zdravstvenem zava-
rovanju.
22. člen zakona naj se
glasi:
Z OBVEZNIM ZDRAV-
STVENIM ZAVAROVA-
NJEM PRI ZAVODU ZA
ZDRAVSTVENO ZAVARO-
VANJE SLOVENIJE JE ZA-
VAROVALNIM OSEBAM
ZAGOTOVLJENO PLAČI-
LO ZDRAVSTVENIH STO-
RITEV:
- V CELOTI,
- PREPREČEVANJE,
ODKRIVANJE IN ZDRAV-
LJENJE SLADKORNE BO-
LEZNI, NJENIH POSLE-
DIC, VKLJUČNO Z ZDRA-
VILI IN PRIPOMOČKI.
Lahko pa se ustrezno opre-
deli sladkorna bolezen v 23.
členu zakona. Tudi Republi-
ka Slovenija je dolžna spre-
jeti določbe evropske dekla-
racije, saj se opira na SAN-
TVINCENSKO DEKLARA-
CIJO in EVROPSKO DI-
ABETOLOŠKO FEDERA-
CIJO, ki govori konkretno
o zdravljenju sladkorne bo-
lezni.
Oblasti in javnosti sporo-
čamo:
Mi nočemo le golega pre-
živetja, mi hočemo več kot
to!
Tudi mi hočemo normal-
no živeti!
SAŠO MIKLAVEC,
predsednik Društva za boj
proti
sladkorni bolezni, Ljubljana
»Nemogoče je
mogoče« tudi
v Blagovnem
centru IVIerx
Morda je komu naslov ne-
prijeten, ali pa ga spomni na
poslovne uspehe naslovne
hiše, ki je slogan izdala. Upa-
mo, da nam ne bo zamerje-
no, ker uporabljamo isti slo-
gan v podobnem pa ne po-
slovnem življenju tudi za
»MERX« Blagovni Center.
Tam seje zbrala ekipa kame-
leoniziranih veljakov, ki so
pod krinko oblasti in poobla-
stil, ki naj bi temeljile na za-
konu, po svoje začela krojiti
usodo tega kolektiva. Ni ma-
lo primerov, ko se delavci
v strahu za svojp »službo«
brez besed prepuščajo ohi
čitvam velikega klana v
stavi:  Venčeslav  Zajp,^-
Emil Hedžet, Albin Sai>
in Albert Lebič. Ta četve?^
k tem pa je treba prištetf,^
nemalo majhnih rib, ve^fj"*
oblači po Blagovnem
brez kontrole in vsaka njiJ.^
va beseda mora biti zak
Če nekdo tega ne upošt^^".
se znajde na črni listi in zgl^
ne ga kazen - tudi deW
knjiga. ^
Mar je logično, da tako h
dotakljivo posamezniki i^j^
stava teh veljakov - oblast^
kov vlečejo in sprejem^
v službo svoje najožje soroj
stvo, mar je logično, da U
skrbijo za to, da nabavijo
dem najmodernejših avte
mobilov, za »šefe«, ki siij]
zaželijo, ne vidijo in ne čutji
pa, kaj se dogaja v kolektiv!
Namen tega sestavka ni, j
bi brez argumentov kritiEjj.
li vodstvo Blagovnega cet
tra, brez dvoma pa je namen
da opozorimo, da vse dobrj
ne, ki jih imajo, izvirajo j
dela delavcev Blagovne«
Centra, na katere pozabljajo,
saj očitno mislijo, da so san
sebi namen. Zatrjujemo d
se motijo.
Ne med pr\dmi in ne met
zadnjimi je primer FRANCj
KERKA, dipl. oec. smer logi
stika, ki so ga pred osmim
leti, ko so formirali in organi
zirali skladišča kot nujno po
treben kader angažirali zi
vodjo enote, v kateri je mori
postaviti na noge na podlag
stroke slonečih načel delovs
nje skladišč. Osem let je red
mo tako, »zvesto služili
v bivšem in sedanjem siste
mu edinemu cilju, da bi stro
ka tudi na tem področju uv(
Ijavila svoja spoznanja.
Kerku dipl. oec. ni znan
(tega mu tudi »oblastniki ni
so znali povedati) kako to, d
je brez razgovora, brez, dal
mu kdor koli očital slabo d(
lo, slabo kvaliteto dela a
slabo vodenje kot vodje em
te, dobil dne 4. 10. 1991 Od
ločbo, s katero je bilo odlo«
no, da ni več na delovne
mestu »vodenje poslovi
enote« temveč se ga razpoi
di na delovno mesto »izteij
va zapadlih terjatev«. Tai
na razporeditev je sicer nez
konita, saj delovnega mes
v Blagovnem centru spl(
ni, za FRANCA KERKA, {
je tudi žaljiva, saj so v n
vrženi vsi njegovi napori, (
bi delovni organizaciji po
magal do urejenih skladišf.
Nezakonitost razporeditve
bo sicer Franc Kerk, dipl
oec, dokazoval ob naši po
moči po redni pravni poti, Ž
sedaj pa se sprašujemo, kak
dolgo bodo tisti, ki so si O
spremembi sistema prilasti
moč in oblast, lahko tako d(
lali z delavci, pa tudi s tist
mi, ki so vodili delovni pr*
ces na posameznih P
dročjih.
V procesu osamosvajali
Republike Slovenije in o
zatrjevanju, da pri nas vlad
pravni red med drugim tu(
na področju delovnih razrTif-
rij, lahko z gotovostjo trd^
mo, da to ne velja za MER'^
Blagovni center, kjer so eoi
ni zakon, kot je že omenjer'^
direktor Venčeslav Zalezina
ki je bil vse od Sekretar.)-
ZK, do predsednika Izvršn'
ga sveta v prejšnjem sis'^^
mu, Alberta Lebiča, ki se J'
premikal iz funkcije na fun^
cijo v prejšnjem sistemu. °
PISMA BRALCEV - ROMAN
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 19
Albina Sajnkar in Emila
'^teta sploh ne govorimo.
I?f i^omu ni jasno, da je ne-
''^mi^ega v despotovim
J, Jovnega centra, smo mu
voljo z podrobnejšo ra-
£[jeniu načinu dela
idmi. še posebej z ljudmi,
<^ člani NEODVISNO-
^ pa bo treba narediti ko-
'saj smo vendarle plura-
■■(.^a in demokratična dr-
Slovenija.
foliko v premislek vsem
.[gvcem Blagovnega cen-
; pa tudi tistim, ki jim ni
^no, kaj se dogaja. Morda
jjhko tudi občinska oblast
;.ledala, kaj se tam dogaja.
- VLADO STOJNSEK,
^sednik Konfederacije
,^.ih sindikatov - Neodvis-
nost, Celje
ospodu Janezu
me ju!
spoštovani gospod Janez
vjjej, predsednik Društva
Ivarstvo okolja Celje!
Cenim vaše pogosto ogla-
jnje v javnosti, še posebej
ujovem tedniku. Prizade-
le si za ohranitev in var-
U okolja, kar je za našo
mlado državo in zdravje nje-
nih državljanov še kako po-
membno.
Če želite, da bodo imele
vaše besede še večjo težo,
sprejmite moje dobro mišlje-
no opozorilo oziroma nasvet:
Opustite kajenje! Kot verjet-
no veste, je kajenje eden iz-
med faktorjev, ki pomemb-
no vplivajo na okolje, še po-
sebej na zdravje ljudi v bliži-
ni kadilcev. Metode in načini
odvajanja kajenja so verjet-
no tudi vam poznani.
Svoje priporočilo uteme-
ljujem s podatki, objavljeni-
mi v American College off
Nuclear Physisian (1986).
Strokovnjaki so ugotovili, da
predstavljajo tri škatlice po-
kajenih cigaret enako nevar-
nost kot 18 radiografij pljuč.
Pri 1 mili remu radiacije se
pričakovana življenjska do-
ba zmanjša za minuto in pol.
Ena cigareta pa je enaka sed-
mim miliremom, torej si
z njo skrajšate življenje za 10
minut.
Prepričan sem, da boste
v svoje dobro upoštevali mo-
je priporočilo in vam želim
dolgega življenja.
Vaš
Prim. dr. JOŽE ARZENŠEK
Odprto pismo
organizacijskemu odboru
za izgradnjo kabelske TV
v krajevni skupnosti Lava
Spoštovani!
Glede na ponudbo za do-
končanje izgradnje kabelske
TV, ki smo jo prejeli v tem
mesecu, vam postavljam ne-
kaj vprašanj in upam, da bo-
ste na njih tudi odgovorih.
Zakaj ste se lotili izgradnje
kabelske TV, če ste imeli
v naši KS premalo plačanih
priključkov oz. premalo na-
ročnikov? V naši krajevni
skupnosti ni novih zazidal-
nih parcel, fluktuacija kraja-
nov v blokih pa tudi ni tako
velika, da bi lahko računali
na večje število novih naroč-
nikov.
Kako ste si lahko dovolili,
da so se dela izvajala nepro-
fesionalno?
Kdo je dovolil nabavo in
priključitev na omrežje spre-
jemne postaje na Pucovi 5,
ki pa deluje celo nelegalno?
Po pogodbi naj bi bila dela
končana v 180. dneh. Od
vplačila je poteklo že več kot
leto in pol.
Ali se vam ne zdi, da bi nas
kot sofmancerje morali
sprotno obveščati o nastali
situaciji? Prvič že po prete-
ku roka za izgradnjo kabel-
ske TV.
Menim, da ste zelo nepo-
šteno ravnali, ko se niste po-
svetovali s krajani, ki so
priključke že vplačah!
Kako ste lahko nabavili in
nelegalno priključili na
omrežje sprejemno postajo
na Pucovi 5, ko pa še celotno
omrežje za kabelsko priklju,-
čitev niste napeljali v naši
krajevni skupnosti? Pri
vsem tem pa še sprejemna
postaja na Golovcu ni pla-
čana.
Ali nas niste namenoma
zavedli s prenizko zastavlje-
no predračunsko vrednostjo
izgradnje, samo da bi prišli
do kabelske TV?
Zato vam postavljam še
naslednje vprašanje: »Koli-
ko aneksov še bomo morali
podpisati, da boste dokonča-
li svoje neprofesionalno za-
stavljeno delo in da bomo ti-
sti, ki smo že vplačali prik-
ljučke tudi gledali kabelsko
TV?«
JOŽICA FARČNIK
Nelegitimnost
Zbora
združenega dela
v zvezi s polemiko, ki se
odvija v dnevnem časopisju,
o položaju in legitimnosti
Zbora združenega dela v Re-
publiški skupščini, je treba
dovolj jasno povedati:
Zbor združenega dela je
globoko nelegitimen. Pogla-
vitno načelo demokratičnih
volitev na katerem temeljijo
demokratično izvoljeni par-
lamentarni sistemi, je načelo
enakosti volilne pravice. To
načelo je tudi ustavno nače-
lo. Pomeni pa, da določene-
mu segmentu prebivalstva
ne more biti dan privilegij,
da dvakrat voli svoje poslan-
ce, medtem ko drugi seg-
ment prebivalstva te pravice
nima. Zaradi tega je že sam
obstoj Zbora združenega de-
la v nasprotju z načeli enako-
sti volilne pravice.
Drugo, kar je treba pove-
dati pa je to, da je v Zboru
združenega dela Republiške
skupščine ob volitvah prišlo
do zelo vehkega razpona gle-
de na odstotek glasov, ki so
jih dobili delegati tega Zbo-
ra. Več kot 50% glasov v tem
Zboru so namreč dobili sa-
mo trije delegati. Nato pa od-
stotek glasov za posamezne-
ga delegata rapidno pada.
Od skupnega števila 80 dele-
gatov je kar 58 delegatov (tj.
72,5%!) prejelo manj kot 30%
glasov. 26 delegatov je dobi-
lo celo manj kot 20%. Pet de-
legatov pa celo manj kot 10%
glasov volilcev v svojih volil-
nih enotah. Iz teh podatkov
je razvidno, da Zbor združe-
nega dela kot celota sploh ne
more reprezentirati svojih
volilcev in je tudi zaradi tega
dejanjsko nelegitimen.
Omenimo naj še to, da tri-
domnega sistema v Parla-
mentu ali pa nekaj podobne-
ga kot je Zbor združenega
dela, ne pozna nobena drža-
va na svetu.
DEMOS
LJUBLJANA CENTER
dr. Andrej Umek
ZAHVALE -
- POHVALE
Hvala za izlet
čutim potrebo in dolžnost,
da se javno zahvalim za pri-
jeten izlet in srečanje 28. sep-
tembra, ki ga je priredilo
šentjursko Društvo za po-
moč duševno prizadetim
osebam za svoje člane.
Mimogrede naj omenim,
da je šentjursko društvo eno
izmed najaktivnejših v Slo-
veniji. Združuje tudi člane iz
občine Šmarje, ker ta nima
svojega društva. Da je bil
izlet dobro organiziran ima
največ zaslug prizadevni
predsednik društva Peter
Jeršič. Že takoj na začetku
nas je pozdravil harmonikar
Kladnik iz Hruševca pri
Šentjurju, ki je neutrudljivo
raztegoval meh. To je bila tu-
ra, ko smo v nekaj urah veli-
ko videli in doživeli. Najprej
smo se ustavili v Olimju, kjer
nam je g. pater povedal zna-
menitosti o tej cerkvi. Nato
nam je pokazal še najstarejšo
lekarno v Evropi. Nato smo
se zapeljali v gozd, kjer ima
svojo čarovniško počitniško
hišico upokojeni ravnatelj
osnovne šole v Podčetrtku
Jože Brilej. Le nekaj metrov
stran in že smo bili na Ježov-
nikovi domačiji, kjer smo
občudovali farmo jelenov.
Še ogled prostora, kjer gojijo
šampione in že smo se poslo-
vili od kozjanskih lepot in se
odpeljali na Lisco. Tu na
družabnem srečanju ni
manjkalo dobre volje.
Pohvala velja tudi obema
Izletnikovima voznikoma za
previdno vožnjo. Poslovili
smo se v večernih urah z že-
ljo, da se kmalu spet sre-
čamo.
HILDA LOKOVŠEK
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD
ANICE ČERNEJEVE p.o.
Celje, Kajuhova 5
razpisuje delovno mesto
vodje računovodstva
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega raz-
merja mora kandidat izpolnjevati še naslednje po-
goje:
- višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- sposobnost vodenja in organiziranja dela.
Kandidata bomo imenovali za dobo 4 let.
Prijave z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi razpisa
na naslov: Vzgojnovarstveni zavod Anice Černejeve
Celje, Kajuhova 5. O izbiri bomo kandidate obvestili
v 8 dneh po sprejemu sklepa.
GIP »INGRAD« Celje
Lava 7, Celje
razpisuje
javno dražbo za prodajo
garsonjere v Škvarčevi 12 v Celju, ki bo 4. novem-
bra 1991, ob 8. uri zjutraj v sejni sobi Komerciale
podjetja na Lavi 7 v Celju.
Garsonjera je prazna, leži v pritličju objekta in meri
23,27
POGOJI:
Izklicna cena je 463.671,30 tolarjev; zdražitelj je za-
vezan plačati še razliko v ceni skladno s povprečnim
• indexom za stanov, gradnjo za oktober 1991 ter
prometni davek.
Kavcija je 10% izklicne cene in jo morajo interesenti
položiti na ŽR podjetja št. 50700-601-14193 GIP »IN-
GRAD« Celje od dneva dražbe.
POLJUBI SMRTI
Spomini Ceiiaua KaHa Kuneja

1926
Kolesariti sem začel leta 1925, ko je bilo kolesarstvo
^'^inas še slabo razvito. Prvo kolo sem kupil od nekega
Mehanika Nenada, kije bil v službi v Nemčiji. Za turno
'Ob firme Frankfurterte Torpedo Werke sem odštel
•500 stari jugoslovanskih dinarjev.
Bii sem tretji kolesar v Zagradu, kjer je bilo takrat
'^rog sto prebivalcev. Vožnje s kolesom me je naučil
^oj prijatelj in sošolec Franc Feldin; kmalu sem postal
'Ober kolesar in naslednjih pet let sem se na vsako pot
'spravil s kolesom.
Potem me je začel privlačiti motociklizem. Sprva sem
'^oziral za navadnimi kolesi, na katera so bih motorčki
'pritrjeni. Razmišljal sem, da bi si provoščil kaj podob-
'i^Sa, a mi je mojster Veber razložil, da to ni v redu.
■ovedal mi je, da šef celjske zobne poliklinike dr. Vrho-
prodaja lahek, 110-kubični in še dobro ohranjen
"^otor znamke Peugeot, ker bi si rad kupil težjega.
'-Jnenila sva se za kupčijo. Veber me je učil voziti in šele
'Osem znal rokovati z njim, sem odštel 3000 dinarjev in
^ofor odpeljal.
motor je imel samo eno prestavo, zmogel pa je
''krog šetinštirideset kilometrov na uro. Če je v šobo
^šia kakšna smet, seje kar ustavil. Takrat je bilo treba
■obo odviti, odpihniti smet in jo spet priviti nazaj. Pri
opravilu sem postal pravi mojster,
^^^koč sem se s tem motorjem odpravil na daljšo pot
M^bljano na velesejem. Če mi ne bi preveč nagajal, bi
^^ral priti na cilj v dveh urah (s kolesom sem potrebo-
približno štiri ure). Do Črnuč je šlo kar hitro, od tam
^prej pa je bila cesta vedno bolj kotanjasta - več pro-
p^^a na obrobju Ljubljane je pač opravilo svoje, čeprav
/■fiuče takrat še niso bile predmestje, pa tudi Ljubljana
' biVa precej manjša.
,^ najvišjo hitrostjo sem torej drvel po teh kotanjah,
naenkrat pa je glasno zaropotalo in že meje odneslo
sec/eža. Sprednja debela jeklena vzmet, ki ima vlogo
^ortizerja, se je odlomila in pritisnila na blatnik, ta pa
^^^prednji plašč. Kolo seje v trenutku ustavilo, jaz pa
..'^ obsedel v prahu. Verjamete ali ne - niti praske
Jpm imel. Motor sem odpeljal k mehaniku, nato pa
^^sel na sejem Ljubljana v jeseni. Domov sem vozil
^•^ej bolj previdno.
Podoben padec sem doživel že enkrat prej - ko sem
s hitrostjo približno 40 km na uro drvel po ovinkasti
cesti s Starega gradu. Res sem vso pot zvonil, a za riekim
ovinkom seje znašla na cesti gruča ljudi, ki me očitno ni
slišala. Zavrl sem, kolikor seje dalo, in odpihnilo meje
mednje. Spet sem obsedel v prahu. Bal sem se, da sem
koga poškodoval, a na srečo je bilo vse v redu. Tudi
meni ni bilo nič, najbrž bi se precej bolj poškodoval, če
bi vozil bolj počasi.
Leto 1931
Ko sem se dodobra navadil tega lahkega motorja, sem
si zaželel močnejšega. Mehanik Veber me je s svojim
500-kubičnim motorjem znamke Ariel odpeljal v Ljub-
ljano. Užival sem v vožnji, saj je števec pokazal kar 80
km na uro, za pot pa sva potrebovala manj kot uro in
pol. Pri mehaniku Kaplu sva barantala za angleški
motor B. S. A. 175 m'^ na tri ročne prestave, precej nizke,
vendar novejše kot pri peugeotu. Pogodili smo se za
3500 din, tako da mi je v denarnici ostalo le še 150 din.
Za vožnjo do Ljubljane in za posredovanje nisem Vebru
dal ničesar - verjetno je kaj dobil od prodajalca. Nalili so
mi še poln rezervoar bencina in potem sva se odpeljala
vsak s svojim motorjem.
Mojster Veber je nekaj časa potrpežljivo vozil poleg
mene, potem pa je odbrzel naprej, ne da bi se pozanimal,
zakaj ne pospešim. Vse do Trojan sem vozil počasi, le
kakih 30 km na uro, potem pa je motor nenadoma
oživel, tako da sem ga v bolj ostrih ovinkih že kar
s težavo obvladal. In potem seje zgodilo...
Pripeljal sem v kraj Brode, malo naprej od Vranskega.
Tik pred elektrarno je cesta naredila precej oster ovi-
nek, na zunanji strani pa je stal velik obcestni kamen.
Ceste nisem dobro poznal, zato sem precej prehitro
pripeljal v ta ovinek, za zaviranje pa je bilo tudi že
prepozno. Sredobežna sila meje z motorjem vred vrgla
v obcestni kamen. Tudi tokrat meni ni bilo nič, motor pa
jo je vsaj na prvi pogled - odnesel le z zvitim okvirjem in
zmečkano hupo.
Uslužbenca v elektrarni sem poprosil, naj mi nekako
pomaga poravnati okvir, da bi se lahko pripeljal do
Celja. Obljubil sem mu pošteno plačilo.
Možak je kar spretno poprijel za delo, kljub temu pa je
trajalo več kot eno uro, da je bil okvir kolikor toliko
poravnan. Za delo mi je računal 150 dinarjev - ravno
toliko sem še imel v denarnici. Motor sem porinil na
cesto, malo naprej od elektrarne, da se mi ne bi smejali,
če ne bi hotel takoj vžgati. Res so bili vsi poskusi zaman,
zdelo se mi je, da motor ne dobi bencina, zato sem odprl
plovec. Bil je čisto v zadnji zarezi, tako da je bencin
lahko počasi odtekal in je bil tank že povsem prazen.
Kaj pa zdaj? Ob nedeljah so vse trgovine, kjer so proda-
jali bencin, zaprte, pa še brez denarja sem ostal.
Žalostno sem ugotovil, da lahko pot nadaljujem le peš,
motor pa potiskam ob sebi.
Po skoraj treh urah sem motor pririnil do Žalca, kjer
je bila trgovina z bencinom odprta tudi v nedeljo.
Mudilo se mi je že, saj so črni oblaki in vedno močnejše
grmenje naznanjali skorajšnjo nevihto. Trgovcu sem
povedal, kaj se mi je zgodilo, in ga poprosil za dva litra
mešanice. Zapisal si je moj naslov in mi dal položnico
z zneskom. Spominjam se, da je liter mešanice takrat
stal 9 dinarjev.
Nevihta je bila že čisto blizu. Motor me je na srečo
takoj ubogal in odhitel sem proti Celju. Naliv me je
dohitel tik pred domom, tako da me še ni povsem
premočil. Mehaniku Vebru pa nisem ostal dolžan, ko
sva se prvič srečala sem mu povedal, kar mu gre: »Lepo
si me pustil na cedilu takrat v Ljubljani. Gotovo ti je
prodajalec mojega motorja dal v redu napitnino in te ni
zanimalo, da bi dobil sekaj od mene. Pa si me pustil, naj
se zgodi, kar se hoče. Če bi me bil spremljal, bi tudi od
mene kaj dobil, tako pa ne dobiš nič.« Šla sva vsak svojo
pot. Če bi se mi kaj takega še kdaj zgodilo, bi mi ver-
jetno popolnoma zamrlo veselje do fnotociklizma.
Skupaj z očetom leta 1937.
20. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
OTROŠKI VRTILJAK
Čaroznanke in
mirovne pesmi
v knjižnici
v okviru meseca knjige so
razen predstave, filmov in raz-
stave o Piki Nogavički v oddel-
ku za otroke celjske Osrednje
knjižnice pripravili tudi sreča-
nje s celjsko pesnico Bino
Štampe-Žmavc. Pesnica je
otrokom predstavila svojo pes-
niško zbirko Čaroznanke, bra-
la jim je mirovne pesmi, otroci
v čitalnici knjižnice (ki je bila
polna) pa so se z Bino zapletli
tudi v prijeten klepet o njenem
delu.
Za tiste otroke, ki so sreča-
nje zamudili pa: jutri, v petek
ob 17-ih bo Bina Čaroznanke
predstavljala malim šolarjem,
ves mesec pa si lahko v knjiž-
nico pridete ogledat tudi film
o Piki Nogavički.
N.-M. S.
Jesenski spis
Jeseni se dan skrajša in noč
podaljša. Listje spremeni barvo
in počasi odpada z drevja. Vedno
bolj mrzlo postaja. Jeseni nabira-
mo gobe. kostanj in pripravljamo
ozimnico.
V soboto smo odšli v gozd.
Tam smo videli veliko zanimive-
ga. Videli smo srno, ki je tekla
čez gozdno jaso. Ko smo hodih
po gozdu sem ter tja, smo nena-
doma nekaj zaslišali. Ustrašili
smo se potem pa smo videli, da je
bila le veverica. Bila je zelo lepa.
Rep je imela svetlo rjav, ostali
deli telesa so bili tudi svetlo rjavi.
Ko smo prišli domov, smo sku-
hali kostanj in vložili gobe. Zve-
čer, ko smo gledali televizijo,
smo jedli kostanj, ki smo ga na-
brali popoldne. Želim si, da bi
velikokrat šli na izlet v gozd.
KATJA ŽOHAR, 5. a
OŠ Frana Roša
Daleč si "^'^"^''^
Daleč si... dežela. Vendar ne
tako daleč, da te ne bi mogla vi-
deti in ne bi mogla živeti v tebi.
Vse to si lahko zamišljam. Vse
tam je lepo in mirno. Po vsej de-
želi vlada mir in ljubezen. Nobe-
nih pravil ne poznajo. Nobenega
trpljenja in sovraštva. Pri njih
obstaja le ljubezen. Nihče ni z ni-
komer grob in nihče nikomur ne
ukazuje. V družinah ni nikoli
prepirov, alkohola in cigar še ne
poznajo. Toda tudi ta svet bodo
nekoč pokvarile tovarne. Zaradi
njih se bodo začeli prepirati. Ne-
kateri bodo trpeli, drugi ne bodo
imeli denarja, tretji bodo popiva-
li in kadili.
Res mi je žal te dežele, saj sta
v njej nekoč vladala mir in ljube-
zen. Sedaj nam je ta dežela zelo,
zelo daleč.
URŠA POTOČNIK, 7. b
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI
V novi razred
Začelo se je novo šolsko leto.
Zdaj sem že v petem razredu os-
novne šole. Marsikaj se je spre-
menilo. V šoli so namestili alarm-
ne naprave proti vlomom, spre-
menili so potek dela, tako, da
imamo sedaj tri semestre in dobi-
mo spričevalo samo ob koncu
šolskega leta. Tudi zvonca ni več
in moraš imeti uro, da veš, kdaj
se prične pouk. S tem, ko sem
prišel v peti razred, imam tudi
več dela in obveznosti, kajti ima-
mo že predmetni pouk. Vsako
uro se preselimo v drugo učilni-
co in nas uči druga tovarišica. Od
vseh predmetov mi je najbolj
všeč angleščina.
BOŠTJAN HRIBERŠEK, 5. a
OŠ Frana Roša
CELJE
Pika in Evrazij
Nogavička na
oliisku
Prejšnji četrtek je bil otroški
oddelek celjske Osrednje
knjižnice še bolj poln kot po-
navadi. Na obisk so prišli glav-
ni junaki švedske pisateljice
Astrid Lindgren: Pika Noga-
vička, njen oče Evrazij in Tina,
deklica z otoka Taka-Tuka.
Celjskim otrokom so s pomoč-
jo diapozitivov pokazali, kako
je v drdjni Švedski, kjer je do-
ma »mama« Pike
Otroci so bili navdušeni '
prvič »čisto zares« vi(i,
morskega kralja (ki je ^;
jazen mož) in neustrašno J
(ki je konja in gospodg/
pustila doma).
Evrazij Nogavička
Marjan Marinšek) nam je
izdal, da bo pri nas kmal!''
zbirka najlepših knjig j}
Lindgren, razmišlja p^^''
o tem. da bi v Sloveniji ^-J
vilo Čira Čara.
____4
Hej, dopisovale
Danes bomo ostah na do
čih tleh. Ker ste v šoli
zelo zaposleni, vam tokra;
bo treba pisati v tujih jeziu
brskati po slovarjih,
smo naslove, po katerih
bolj sprašujete. Pa pozdrj
vaše idole tudi v našem imj
saj so nekateri od njih ie
naši gostje (časopisni ali p,
dijski).
TATJANA MATEJAš-TAJi
Hečiminovičeva 15
41000 Zagreb
SANK ROČK
Tavčaijeva 1
Velenje
MAULIN ROUGE
(Matjaž Kosi)
Opekarska 12b
61000 Ljubljana
VLADO KRESLIN
Mucherjeva 8
61000 Ljubljana
AUTOMOBILI
(Marko Vuksanovič)
Ajševica 44c
65000 Nova Gorica
Pospravljamo sadje, narisala Maja Založnik, 1. r. OŠ
Edvarda Kardelja, Slovenske Konjice.
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernilc
Gimnazija Center - Celje
Parka za vse in vsakogar
Prišla je jesen in
z njo deževni, nepri-
jetni dnevi. Rumeno
hstje odpada z dre-
ves, iz dimnikov se
kadi, vsak dan je
hladneje. Za takšne
dni je primerna še
vedno modna in ne-
pogrešljiva
PARKA!
Kroji park so le
malo spremenjeni,
ali pa ostajajo isti:
široki, enostavni,
z velikimi žepi ob
straneh in dolžino
do kolen. Spremi-
njajo se le barve! Za
nas mlade so pri-
merne parke vseh
barv: rdeče-svetle-
temne. rumene, vi-
jolične, svetlo rjave,
pa tudi barve zemlje
in siva.
Napravljene so iz
materialov, ki so pri-
merni za dež in
mraz, posebno tiste
parke, ki so podlože-
ne. Na sliki je parka
jesenske, rjave bar-
ve, ravnega kroja.
Rokavi so široki,
pasje malce nabran.
Parka je praktično oblačilo za mlade, saj jo lahko nosijo jeseni,
podložene pa tudi pozimi in pomladi.
VALENTINA HUDOVERNIK
[PRVA LJUBEZEN
Komaj trinajst let mi je bilo,
a ljubila sem te,
ljubila tako močno.
Spominjam se, «
ko z roko v roki sva hodila
in ob jezeru se ljubila.
Da, še sedaj tako srečna bi bila,
če usoda ne bi tega prekinila.
Spominjam se,
kako sva se pred diskom poslovila
in se zmenila, da naslednji dan
se bova spet dobila.
Ko pa komaj sem domov prišla,
zazvonil je telefon.
Mislila sem, da kličeš ti, a bil je on.
Je povedal mi, da imel nesrečo si
in da tvoje srce za nikogar več ne gori.
Nisem mogla razumeti, da te več ni,
in ne razumem še zdaj,
zakaj usoda tako kruta je.
Ko stojim ob tvojem grobu,
spominjam se na tisti dan,
ko si prerano stopil vanj.
Da. komaj trinajst let mi je bilo,
a vendar ljubila sem te,
ljubila tako močno. ALTHEA
r^AGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
ALI LAHKO
KITI UTONEJO?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do troka, 29. oktobra.
V prejšnji Atkini zanki je bila prva neznana beseda
OTOK, če pa si tej besedici dodal le eno črko na
začetku si dobil drugo neznano besedo, ki je POTOK.
Nagrado prejme: Vesna Verbič, Šalek 93, 63320 Ve-
lenje.
GLASBA
NT&RC
24. OKTOBER 1991 ~ STRAN 21
irva kaseta ansambla Zupan
Po dveh letih nastopanja
jnsambel Robija Zupana
Iranskega posnel prvo ka-
0 z naslovom Mami za
iznik. Na kaseti je dva-
jst melodij. Avtor desetih
(odja ansambla Robi Zu-
ii,dve pa sta izpod peresa
nov ansambla Eve
ijnčan in Emila Samca,
iste sta napisala Marjan
ire in Jelka Žlaus.
ikladbe so .posneh v stu-
iMetro v Ljubljani. Ton-
mojster je bil Iztok Čer-
producenta pa Matjaž
ak in sam Robi Zupan,
(eto ie založila Agencija
1-Žitnik.   Ansambel   ob-
ljublja vsaj dve promociji
nove kasete na Vranskem in
Taboru, sicer pa čakajo, da
jih kdo povabi. Ker so že na-
stopih v televizijskem
Videomehu, upajo, da bodo
lahko zaigrali tudi v novolet-
nem programu slovenske te-
levizije.
In kako je z nastopi? »Tudi
nam jo je zagodla vojna
v Sloveniji,« pripoveduje
Robi Zupan. »Odpadle so
številne prireditve, pa tudi
jeseni je bilo prireditev na
prostem manj kot običajno.
No, zdaj pa je že hladno...
Pomagali smo si z nastopi
v bližnji Avstriji, kjer so nas
lepo sprejeli in upam, da se
bomo tam tudi obdržah. Pa
tudi Novo leto bomo delov-
no preživeli v Avstriji.«
Robi pravi, da se zavedajo
težav, ki spremljajo vsak an-
sambel na začetku poti. »Za-
to pa bomo delali in delali,
ljudje pa naj odločijo, kaj si
mislijo o naši glasbi,« pravi
Robi.
Nova kaseta, na kateri pre-
pevajo Sonja Zupan, Matjaž
Mrak in Eva Kranjčan, igrajo
pa Emil Samec, Dušan Pol-
šak, Jože Žlaus in Robi Zu-
pan, prinaša prijetne melodi-
je. Kar nekaj je takšnih, da se
bodo ljubiteljev domače
glasbe zagotovo »prijele«. Po
daljšem času se je tako spet
pojavil ansambel, ki bo razši-
ril krog že uveljavljenih an-
samblov na celjskem ob-
močju in v katerega se uvrš-
čajo imena kot so Slovenija,
CIK, Klaužar, Ašič, Zeme,
Šumak...
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
OPOTARNICA
Gasilni izhod
Mini konkretni učinek za-
'Jijave denarja z boni sem
izil, ko se je v bližnji oko-
iiznenada pojavilo napro-
i dovolj deviz in uvoženih
faret, medtem pa so trgov-
izgubili razsodnost in za-
i navijati cene "nad nez-
'sno. In kot so me svoje
se učili v šoli, to ne pome-
nič dobrega. Sicer pa so
ioii od mene zahtevali tudi
Bije marksizma, zgodovi-
' Jugoslavije in samou-
^vljanja, poleg tega pa sem
'diskih nalogah pač nepre-
^0 hvalil Zakon o združe-
'11 delu, bratstvo in enot-
s( in seveda vehkega mar-
k da sem zvozil. Tudi to,
'sem bil vzgajan v duhu
faiov proletarske politike,
'^vju sedaj lahko bolj ško-
^ot koristi. Vrlo važno! Pa
^^s takšni naslovi niso
'iboij priljubljeni, ter so
^njeni, zbrisani in celo
^^ptani, tako da lahko ve-
jo spričeval, ki se valjajo
na dnu omare, odsto-
J"" kakšnemu muzeju. In
se človek lahko še za-
po takšni inventuri?
°^ateri se oprimejo matere
Y'p3tike in potem ...
'^^čunica je v teh časih, ko
^^^vilke vsak dan menju-
?' postala prava ljudska
'''3; saj so nekateri, ki se
'"'"o spomnijo lanske po-
^J^, denimo izračunali ob
"'ijem deževju, da je bolje
^Sniti težke žaklje ozimni-
zgornje police kletnih
^^2, do kamor morebitni
friorda ne bo dosegel,
^^^dno dolg je bil tisti vi-
ko smo si na glavi raz-
f^' jajca in se zraven kro-
J^'^ ne glede na rasno pri-
^ost dureka. kar bi ležer-
^^^''užbeni  psihoanalitiki
označih za tipično de-
enco. Pa ni bilo čisto ta-
^ivo je bilo nenadno po-
Pise Aleš Jošt
manjkanje kisika, ki kot ve-
mo človeka spremeni v ne-
kakšno smejalno gmoto, za
katero je značilno tudi upa-
danje psiho-fizičnih spretno-
sti. Kar nekaj dni se je zdelo,
da živim na osemtisočaku in
šele jesenski dež je zrak zo-
pet osvežil.
Za muziko pač ni ostalo
dosti prostora, ogledal pa
sem si predstavico eksperi-
mentalnega gledališča »F«
v Vodnem stolpu. Da ne vem
niti naslova, je posledica prej
omenjene nadmorske višine,
moram pa priznati, da je be-
sedilo teklo gladko in razum-
ljivo, resnobnost pa me je
kar malo presenetila. Ženska
lika, ki sta se cufala za mo-
škega, sta bila za dijaška leta
(srednješolsko gledališče)
presenetljivo zrela in pri-
vlačna, kar je dalo dogodku
potrebno mero teatralnosti,
ki je ni mogel potacati niti
fotoreporter, čeprav si je za
to še kar profesionalno hlad-
no prizadeval. Prisrčno. Tu-
di Javna traja je imela prilož-
nost vaditi v omenjenem pri-
zorišču. Bilo je lepo. V Klju-
bu obljubljajo ta teden zače-
tek koncertne sezone z do-
mačimi Baby zdravo.
Obilo zdravja želim novo-
rojenčkom, njihovim star-
šem pa, da bi se imeli še na-
prej radi.
Tamburaši z Obsoteija
Kulturno življenje Rogat-
ca je predvsem v znamenju
domačega Tamburaškega
orkestra, enega redkih
v tem delu Slovenije.
Tamburaši so se zbirali
v tem nekdaj še imenitnej-
šem trgu že pred drugo sve-
tovno vojno. Po njej so se
spet sestah, a pravega poleta
ni bilo vse do konca sedem-
desetih let. Čeprav zdaj upo-
rabljajo zahtevnejši kvartni
sistem, mladi tamburaši radi
posedijo s starejšimi in sku-
paj zaigrajo po Farkaševem
sistemu.
Odkar je pred dvema leto-
ma utihnil domači pevski
zbor, so tamburaši skupaj
z dramsko skupino steber
Kulturnega društva Anton
Stefanciosa, ki je dobil ime
že pred drugo svetovno voj-
no po uglednem kulturniku
in ustanovitelju knjižnice.
Mlade tamburaše poleg lju-
bezni do tamburic povezuje
tudi živahna družabnost.
Tamburaški orkester v se-
danji sestavi deluje tri leta.
Največ zaslug za to ima Agi-
ca Vuk. Vseh deset glasbeni-
kov je iz Rogatca, bližnjih
Slak in Žahenberca. V orke-
stru igrajo: berde - Jani Bo-
žak, čelo - Gorazd Vrtnik,
prva bugarija - Marija Vuk,
druga bugarija - Vojka Vuk,
prvi brač - Ida Trebše in
Mirko  Zidar,  drugi  brač
- Peter Očko, prva bisernica
- Agica Vuk, druga bisernica
- Milanka Križanec ter tretji
brač - Zvezdana Trebše.
Orkester je vsekakor pri-
jetna popestritev življenja
v kozjansko-haloškem svetu,
ki se tu stika s kulturo hrva-
škega Zagorja.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Srečanje orgličarjev v Trebnjem
v soboto, 26. oktobra bo
v Trebnjem prvo slovensko
srečanje godcev, ki igrajo na
ustne harmonike ali orglice.
Organizatorja zanimivega
srečanja sta ZKO Slovenije
in Zveza kulturnih organiza-
cij Trebnje. Odziv je bil do-
ber, saj seje prijavilo 24 glas-
benikov, od tega trije dueti,
dva pa bosta zaigrala kar
z ansamblom.
S celjskega območja bodo
nastopili Albin Kolar iz Pon-
graca pri Grižah, Jože Kolar
s Stranic pri Frankolovem,
Toni Planovšek iz Nazarja,
Jernej Jurkošek iz Celja in
skupina iz Žalca Egon Koder
z orglicami, katerega bodo
spremljali Mladen Melanšek
z bas kitaro. Samo Legvart
s kitaro in Uroš Bostič z bob-
ni. Stane Peček iz organiza-
cijskega odbora je povedal,
da bo letošnje srečanje orgli-
čarjev samo pregled in ne
tekmovanje, po srečanju pa
se bo sestala posebna komi-
sija, ki se bo dogovorila
o tem, kako s takšnimi sreča-
nji v bodoče. Želje so velike,
saj želijo sčasoma ta mah in-
strument spraviti celo v glas-
bene šole. Ob orgličarjih bo-
do nastopili tudi nekateri
gostje, tako da se obeta zani-
miv večer glasbenikov, ki
igrajo na orglice. Prireditev
se bo začela ob 18. uri.
T. VRABL
• Vedno veseli Aleksander
Jež pripravlja novo kaseto
s pomenljivim naslovom Lizi-
ka, kje bo tvoj Floki ponoči
spal. Kaseta naj bi izšla prihod-
nji teden.
• Z daljne Floride se nam je
z razglednico in lepimi pozdra-
vi javil kralj orglic Andrej Blu-
mauer. Med drugim je zapisal,
da ga bodo v posebni reportaži
1. novembra na Bavarskem
Radiu med 17. in 19. uro pred-
stavili in zavrteli skladbo Slo-
venija 91, to pa je melodija
o Celju, ki bi jo Andrej moral
izvajati na letošnjem Svetov-
nem slovenskem kongresu.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. BAILA ME - GYPSY KINGS (8)
2. EVERVTHING I DO I DO IT FOR YOU - BRVAN ADAMS -M)
3. STAND BY LOVE - SIMPLE MINDS ' (5)
4. MY FOOLISH HEART - PAULA ABDUL 3
5. UNFORGETTABLE - NATALIE AND NAT KING GOLE (2)
6. TIME, LOVE AND TEDERNESS - MICHAEL BOLTON 6
7. THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEY (9)
8. NEAR WILD HEAVEN - R.E.M. 7
9. SPENDING MY TIME - ROKETTE 8
10. CALLING ELVIS-DIRESTRAITS 1)
DomaČe zabavne melodije:
1. MOJ MORNARČEK - HELENA BLAGNE (7)
2. ŠUM DEŽJA - DAMJANA IN HOT HOT HOT (4)
3. RECI, RECI - BIG BEN (8)
4. POLEPŠAJ Ml TA DAN - IRENA VRČOVNIK (3)
5. CIGO - PLAY ON (6)
6. SVET NI LE TVOJ - YUNK (2)
7. SVETILNIK LJUBEZNI - ČUKI (10)
8. SEDEM DNI - POP DESIGN (1)
9. TI Ml ODLAZIŠ - TAJCI (8)
10. SVOBODNO SONCE - SLOVENSKI BAND AID (1)-
Narodnozabavne melodije:
1. VRNI SE-ZEME (8)
2. RAD ZAPOJEM TI SLOVENIJA - MARELA (5)
3. NAJLEPŠE JE PRI NAS DOMA - ALPSKI KVINTET (6)
4. MEHKE STEZE - BRATJE POLJANŠEK (4)
5. IMAM TE SRČNO RAD - BISERI (3)
6. NAJINE SANJE - BURNIK (7)
7. MAMI ZA PRAZNIK - ZUPAN (2)
8. DOMA ME ČAKAJO - BRATJE IZ OPLOTNICE (9)
9. STARA HARMONIKA - KMETEC (5)
10. SLOVENSKA PESEM - SIMON LEGNAR -(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih
melodij:
PANDORA'S BOX - OMD
ENTER SANDMAN - METTALICA
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
UUBI ME - ŠANK ROČK
NE ODPIRAJ DEŽNIKA - EKPORTA
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NE ODHAJAJ - JOŽE ŠUMAH
RAD SEM KDAJ MED PRIJATELJI - ŠTAJERSKIH 7
Nagrajenca: Zinka Golouh, Efenkova 13, Celje
Romana Škrlec, Obrežje 21, Zidani most
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Vodnikovi ulici v Celju.
22. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
_ZA RAZVEDRILO
Gneča v VVestminstrski opatiji
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
Obiskovalci z vsega sveta,
ki se trumoma valijo v bri-
tansko prestolnico na ogled
neštetih znamenitosti, obi-
čajno ne prezrejo Westmin-
strske opatije: mogočna cer-
kev, v kateri Angleži že sto-
letja kronajo in pokopavajo
svoje vladarje, se veličastno
dviga proti nebu nedaleč od
poslopja parlamenta in slav-
nega Big Bena. Poleg kraljev
in kraljic so v njej pokopano
tudi mnoge pomembne
osebnosti - od državnikov in
politikov do znanstvenikov
in književnikov. Slednji ima-
jo v južnem delu prečne la-
dje svoj poseben, takoime-
novan; ■Pesniški kotiček".
Kljub vsej mogočnosti je
svetišče premajhno, da bi
lahko v njem hranili posmrt-
ne ostanke vseh. ki so vredni
britanskega spomina, zato se
jim Otočani že stoletja od-
dolžijo nekoliko drugače: le
najvidnejšim mojstrom ve-
zane in nevezane besede je
po smrti izrečeno priznanje
tako. da njihovo ime vrežejo
v si^ominsko ploščo v tem
delu katedrale. Tradicija se-
ga daleč v leto 1556. ko so
odkrili spomenik Geoffreva
Chaucerja. avtorja Canterbu-
rvjskih zgodb.
Pesniški kotiček
Pesniški kotiček ostaja
eden najprivlačnejših delov
katediale. V minulih stolet-
jih so \' njem ovekovečili več
kot sto pisateljev, pesnikov
in dramatikov. Najprej so
s spominskimi ploščami
obložili stene južne prečne
ladje, ko je zmanjkalo pro-
stora, so imena mojstrov pe-
resa vrezovali v plošče na
tleh.   V   ugledni   literarni
druščini so med drugim
Charles Dickens. Thomas
Hardv. sestra Bronte. John
Keats. Lord Bvron in Wilh-
ani Shakespeare, ob njih pa
tudi nekateri priznani bri-
tanski igralci kot na primer
David Garrick in od 23. sep-
tembra letos dalje tudi. Sir
Lawrence Olivier. Slednji je
zasedel enega izmed redkih
praznih prostorov na tleh
v neposredni bližini Shake-
spearovega spomenika.
Ob odkritju spominske
plošče Sir Lavvrenca Oliviera
so se velikega igralca spom-
nili njegovi stanovski-kolegi.
med njimi kar trije nosilci vi-
teškega naslova: Sir John
Gielgud, Sir John Mills in
Sir lan McKellen, pa tudi
drugi znani igralci kot na pri-
mer Alan Bates. Peter OTo-
ole in Ed\vard Fox. Kamnito
ploščo z Olivierovim ime-
nom je odkril njegov veliki
tekmec Sir John Gielgud.
Sir John Mills je recitiral
Shakespeara. Alan Bates pa
je prebral odlomek nekega
časopisnega članka. Nak-
ljučne gledalce - turiste, ki
so prišli v Westminstrsko
opatijo gledat vse kaj druge-
ga kot kopico znanih igral-
cev, je nepričakovana »pred-
stava« nadvse presunila in bi
igralce rade volje počastili
z aplavzom, pa je ob koncu
zmagal občutek, da v kate-
drali vendarle ni mogoče po-
četi vsega, kar pade človeku
na pamet.
Prostorska stiska
Spominska plošča Sir
Lawrenca Oliviera zaseda še
zadnje prazno mesto v Pes-
niškem kotičku. Vsake lepe
stvari je enkrat konec in Bri-
tanci so se pred nedav^nim
zavedli, da jim zmanjkuje
prostora in da kmalu ne bo-
do mogli obeležiti nobenega
mojstra peresa več. če si ne
bodo česa izmislili. Kako
dolgo so stikali glave, ostaja
javnosti skrito, rezultat na-
penjanja možganov pa se zdi
prav bister: odločili so se, da
bodo dve okni v katedrali
spremenili v spomenik, ka-
mor bodo vrezovali imena
svojih »največjih modernih
književnikov«. Tradicija se
bo torej lahko nadaljevala.
Takoj po svetli ideji o ste-
klenem spomeniku pa so se
nad Britance spet zgrnili čr-
ni oblaki in začela se je bitka
za to, kdo bo prvi napisan na
novem oknu.
Izbor literarnih velikanov,
vrednih Pesniškega kotička,
je ena izmed najspornejših
nalog westminstrskega de-
kana. Formalnih kriterijev
ni. upoštevati je treba samo
zahtevo, da bodo morali biti
izbranci tudi čez sto let pri-
ljubljeni in brani. Kdo bo to-
rej prvi ovekovečen na no-
vem prostoru v Pesniškem
kotičku? največ možnosti za
visoko priznanje imajo trije
mojstri besede: viktorijanski
pisatelj Anthonv Trollope.
dramatik Oscar Wilde in
škotski biograf James Bos-
well.
Pristaši Trollopove druž-
be se neutrudno zavzemajo
za svojega kandidata in ne
pozabijo poudariti, da jim
daje prednost velika politič-
na podpora. Med člani Trol-
lopovih navdušencev je tudi
gospa Norma Major, žena
britanskega premiera, če-
prav je pravi Trollopov za-
svojenec predvsem njen
mož. V Trollopovi družbi
hitijo naštevati tudi pisate-
ljeve verske kvalitete in ra-
zlagajo, -da je pisal o cerkvi
na zelo resen način-.
Oscarja Wilda podpira ga-
laksija literarnih in gledali-
ških osebnosti; na njiliovi
strani je tudi Wildov vnuk
Merlin Holland. ki je prepri-
čan, da dramatikovo nagne-
nje k istemu spolu ne bo ne-
gativno vplivalo na izbor.
Tretji književnik, katerega
ime se utegne svetiti na vrhu
novega spominskega okna
v Westminstrski opatiji, je
škotski biograf iz osemnaj-
stega stoletja James Bos-
well.
Kako dolgo še?
v Westminstrski opatiji bi
nadvse radi nadaljevali tra-
dicijo Pesniškega kotička in
so prepričani, da bosta viso-
ki stekleni okni nudili dovolj
prostora za še trideset novih
obeležij, kar bi zadostovalo
za nekaj desetletij, če bodo
imena hteratov vnašali v ka-
tedralo z običajno hitrostjo
enega književnika na leto ali
dve.
Bodice
krivcev tam kjerj,
če ni nič liri v.
Kjer se dolgo upof
Ija liomolce, je tg,
začeti uporabi
pamet.
Najnevarneje je, ^
človeku nasilje »pi
no na kožo« - v (
lici.
Srbija in Črna g
zatrjujeta,   da n
v vojni - čudno,
kdo ne izjavi, k2
bombe letijo iz AXp;]
Kadar vojaška in m
litična roka u/nival
druga drugo, se sproj
ca - »Internacionalj^
umazanija«.
Očitno je Bi^
vzhod prepustil svo
»vojni        monopol
- Balkanu.
Pravijo, da je usodi
zapisana   v zvezdni
- toda vse pogosk}
so te »zvezde« na poli
tičnem nebu.
MARJAN BRADM
KITAJSKA
Piše JANEZ JAKLIČ
4. nadaljevanje
Kakih sto kilometrov od
svete gore se nahaja meste-
ce, ki je še pomembnejše kot
gora in to ne samo za Kitajce,
temveč za celotni človeški
"od. To je Qufu, rojstni kraj
Cilozofa  Konfucija.  Njegov
nauk temelji na tradiciji in
oosnemanju   starih  izročil.
Strogo poudarja in upošteva
lerarhično   lestvico,   tako
ružinsko, kot tudi državno.
■ .mfucij je bil mnenja, da je
'oralno moč živeti le v dru-
ni in družbi. Po njegovem
jra človek težiti k popol-
.,sti zaradi trajnosti in na-
! edka družine in države,
.or močno poudarja držav-
iške kreposti, je konfuci-
em sam po sebi postal dr-
žavna religija. Vendar taka
eligija, kiji manjka mistični
ilement in ni mogla zadovo-
ljiti ljudskih množic. Na Ki-
tajskem  so  se pravzaprav
spojile tri religije in se strnile
celoto, ki je ni moč razvoz-
jati.
Kaj je pravzaprav Kitajec?
Ali je konfucionist, taoist, ali
budist? Vprašanje, na kate-
rega se ne da odgovoriti.
Taoizem je zelo različen od
konfucionizma. Uči namreč,
da biva prvotno počelo brez
oblike imenovano Tao, ki je
stalni vzrok vsega dogajanja
in pojavnega sveta. Tao je
v bistvu pokoj. Preko poko-
ja, premišljevanja, najde
svetnik pot do prvotne biti.
Da pride do te enotnosti, se
mora odpovedati vsemu, tu-
di sebi, vsaki želji in strem-
ljenju. Ker pokoj pomeni
enako, kot sprejeti usodo in
seji podvreči, svetnik ne po-
sega v življenje drugega člo-
veka, da ne bi izkrivil njego-
ve usode. Očitno je, da sta si
taoizem in budizem precej
podobna. Taoizem je budiz-
mu, ki je prišel na Kitajsko
po ustaljenih trgovskih po-
teh na nek način pripravil
pot. saj jima je skupna želja
ubežati praktičnemu življe-
nju. Ta spoj dveh misli, ki se
med seboj dopolnjujeta, je
povzročil izreden vzpon ki-
tajskega budizma v prvem ti-
sočletju. Ko pa je kitajska
misel izgubila stik z indijsko
in je bil tu budizem prepuš-
čen samemu sebi, je polago-
ma zapadel v nekakšen pri-
mitiven taoizem. Prevlada
določene rehgije nad drugi-
mi je bila skozi zgodovino
odvisna od trenutnih potreb
in naklonjenosti vladajoče
dinastije. Vzrok za religiozno
sliko Kitajske danes pa je
treba iskati tudi v obstoje-
čem socialističnem režimu.
V mestu Qufu še vedno ob-
stajajo vrtovi in stare zgrad-
be povezane z imenom Kon-
fucij. Konfucijev tempelj
predstavlja skupina starih
zgradb, ki po velikosti in le-
poti zaostajajo le za zgradba-
mi prepovedanega mesta.
Sledi hiša Konfucijeve dru-
žine, katere del je preurejen
v precej drag hotel. In potem
so tu še Konfucijev! vrtovi,
kjer je pokopan ta veliki ki-
tajski filozof. Z dvesto hek-
tarji je to območje, polno sta-
rega drevja, najstarejše in
največje še delujoče grobiš-
če na svetu.
Odhod iz Vanzhoua. ki je
pravzaprav železniška posta-
ja za Qufu. je bil za naju pre-
cej problematična zadeva.
Od simpatične pekingške
študentke sva izvedela, da
gre vlak za Shanghai šele ob
enih zjutraj. Ko se v večernih
urah prodajalka vozovnic ni
in ni hotela zmeniti za najine
povratne vozovnice, kuplje-
ne v Budimpešti, v katere je
bila vključena tudi relacija
do Shanghaja, sva se rahlo
ogorčena namestila v razdra-
pani čakalnici. Trdno sva bi-
la odločena, da bova z najino
vozovnico, ki je tu nihče ni
hotel priznati in še manj ra-
zumeti, sedela na prvem vla-
ku za Shanghej. Vlaki so vo-
zili in množica ljudi je priha-
jala in odhajala. Ljudje so se
menjali, sedeli v čakalnici in
čepeli pred njo. Jedli so. hr-
kali in pljuvali, kot da pro-
stor že sam po sebi ne bi bil
dovolj umazan. In končno je
nastopila ura, mislim da je
bilo enajst zvečer, ko se je
železniškim uslužbencem
zazdelo, da je čakalnico po-
trebno izprazniti. In nastal je
problem, kajti midva nisva
in nisva hotela zapustiti tega
»posvečenga« prostora. Ma-
hala sva s svojimi kartami za
vlak, ter se prerekala z želez-
niškimi uslužbenci, ki so kar
po vrsti prihajali k nama,
gledali najine nerazumljive
papirje, ter krilili z rokami.
Minilo je dobre pol ure pre-
mirja. Preživela sva ga, dre-
maje, na klopeh izpraznjene
čakalnice. Nato je prišla de-
legacija železničarjev, med
njimi pa je bila tudi policaj-
ka. Poleg karte je bilo po-
trebno pokazati tudi potni
hst. Zopet smo govorili, kri-
lili z rokami, ter se prepirali
ne da bi drug za drugega
sploh vedeli, kaj govorimo.
Zopet je sledilo premirje, na-
to pa so pripeljali nekoga, ki
je znal pisati angleško v lati-
nici, samo pisati, ne pa tudi
govoriti! To je bil brezupen
poizkus, kajti očitno niso ve-
deli, da je moja slaba šolska
ocena jezika temeljila pred-
vsem na pomanjkljivem poz-
navanju angleške pisave.
Končno so našli nekega štu-
denta, ki je za silo govoril
angleško. Sledilo je prevaja-
nje, dokazovanje, gledanje
papirjev, pa zopet ponavlja-
nje in končno sva lahko,
v skupno zadovoljstvo, vsto-
pila na najin vlak. Na mah
postaji, ki skoraj nikoli nima
opravka s tujci, je ponovno
zavladal mir, tako da so
uslužbenci ponovno utonili
v svoj običajni lenobni dre-
mež. Vztrajati in pokazati Ki-
tajcu, da je tvoj čas še bolj
raztegljiv od njegovega, je
postala najina deviza v pri-
merih, ko so že vsi drugi na-
čini prepričevanja odpove-
dali.
Nadaljevanje prihodnjič
RAZVEDRILO
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
NASVETI
Sajenje sadnega drevja in podtaknjene!
Pripravlja
dipl. ing. Ida TepeJ
v oktobru moramo opraviti
nekaj reči, da bomo prihodnje
leto laže kmetovali in vrtna-
rili.
Na zavetnih legah bomo sa-
ldih še ta mesec sadno drevje.
Tudi tisti, ki namerava šele pri-
hodnje leto posaditi drevo, si
naj jamo naredi v tem mesecu,
j Za drevo naredimo jamo
Iv obliki pravokotnika. kvadra-
fta ali kroga. Oblika jame ni po-
membna. Važno pa je, da je
jama dovolj široka in dovolj
globoka. Široka naj bo en me-
ter in globoka vsaj pol metra.
Ena stranica naj torej meri vsaj
en meter, če je jama oglate
oblike. Če je okrogla, mora biti
premer jame malo več kakor
en meter.
Jama je za drevo to, kar je za
človeka dom. V tesnem stano-
vanju večnadstropnice se člo-
vek počuti utesnjenega. V pro-
storni hiši na deželi, kjer je do-
volj prostora, je bolj sproščen.
Za vsa živa bitja tega sveta ve-
lja, da potrebujejo ustrezno ve-
Uk življenjski prostor. Tudi
drevesu moramo dati prime-
ren prostor pod soncem.
Morda boste letos izkopali
staro višnjo. Pametno je. da
prihodnje leto na to mesto po-
sadite ja^-ano aH hruško. Ne
sadite na izpraznjeno mesto
drevesa, ki ima koščice! Tudi
v sadovnjaku je treba koloba-
riti.
Ko kopamo jamo, mečemo
zemljo, ki je temne barve na
poseben kup, zemljo iz nižjih
plasti, ki je svetlejše, rjave bar-
ve pa na drug kup. Jamo skop-
Ijemo   najmanj   do   globine
50 cm, bolje pa je, če je globoka
60 cm.
Marsikomu se zdi to neumno
češ, saj drevo raste tudi
v manjši jami. Res je. Raste,
vendar slabo. Zato začne poz-
no roditi. Mi pa želimo iz tega
drevesa še sami pobirati plo-
dove; n6 sadimo ga le za svoje
vnuke.
Nekateri vrtičkarji naredijo
jamo, ki jc komaj kaj večja kot
klobuk. Vanjo potlačijo kore-
nine drevesa, nanje namečejo
zemljo in jo zahodijo, da s tem
drevo pritrdijo v tla. Tako rav-
nanje je napačno.
Kadar pripravljam jamo za
drevo na svojem vrtu, se mi
vselej dogaja enako. Ko priha-
jajo mimo sosedje, me sprašu-
jejo;
»Kopljete bazen?« Tisti bolj
nagajivi pa: »Grob kopljete, ali
ne?« S tem hočejo reči, da je
jama prevelika. Mene pa so iz-
kušnje naučile, da zarodi dre-
vo eno leto prej, če mu dobro
posteljem. Če pa ne, čakam
pač leto ali dve dalj na plo-
dove.
Ko je jama narejena, zmeče-
mo na dno zemljo temnejše
barve. Naredimo kup. Okrog
kupa potrosimo par kilogra-
mov mineralnega giiojila
NPK. Pripeljemo samokolnico
hlevskega gnoja, da ga name-
čemo ob rob jame. Rabimo še
vedno komposta, ki ga nasuje-
mo na vrh kupa. Na tako pri-
pravljen kup razprostremo ko-
renine drevesa. Po tem nasuje-
mo dobre zemlje še par centi-
metrov čez korenine, nato pa
namečemo v jamo še svetlo
rjavo zemljo. Postavimo kol,
ob katerega bomo privezali
drevesce in drevo zalijemo.
Pred sajenjem drevo pripra-
vimo za sajenje. Porežemo mu
korenine vse do tja, kjer se po-
kaže na prerezanem mestu
svetla točka. Režemo tako dol-
go, dokler ni prerezan del več
rjav. Rjava barva pomeni, da
so korenine odmrle.
Belkasta, svetla barva je bar-
va zdravega lesa. Vse do zdra-
vega lesa je treba obrezati ko-
renine. Nato jih pomočimo
v brozgo ilovice, hlevskega
gnoja in vode. Šele tako pri-
pravljeno drevo posadimo.
Med kolom in drevesom nare-
dimo zanko, da se drevo v ve-
tru ne bi drgnilo ob kol.
. Naj zberem vse, kar sem po-
vedala o sajenju drevja v kra-
tel^ seznam. Kaj torej rabimo,
če želimo posaditi drevo:
- jamo, ki meri najmanj en
meter v širino in dolžino ter
pol metra v globino,
- sadno sadiko, torej dreves-
ce, ki ga kupimo v drevesnici,
- vrtno orodje: lopato, moti-
ko, gnojne vile, samokolnico,
vedro,
- dva do tri kilograme mine-
ralnega gnoja NPK,
- eno samokolnico hlevske-
ga gnoja,
- eno vedro komposta,
- kol in vrvico,
- vedro mešanice ilovice,
vode in hlevskega gnoja,
- vedro vode za zalivanje.
Če imamo na vrtu dobre sor-
te ribeza, kosmulje. joste, robi-
de aU križancev med robido in
malino, ki se mu pravi tajberi,
naredimo sedaj potaknjence.
Izberemo prostor v vrtu, ki
ni preveč na hladnem in pre-
pišnem mestu. Na tako zavet-
no mesto prinesemo par veder
dobre vrtne zemlje pomešane
s kompostom. Naredimo
manjši kup in v ta kup pota-
knemo reznike, ki smo jih na-
rezali iz prej omenjenih rastlin.
Z dobrimi vrtnimi škarjami
odrežemo enoletno šibo kakih
trideset centimetrov pod vr-
hom. Po tem odščipnemo vrh
kakih pet centimetrov pod
zgornjim brstom. Rez naj bo
tik nad zgornjim brstom.
Spodnji del pa odrežemo tik
pod spodnjim brstom. Po tem
potaknemo šibo v pripravljen
kup. Ribez razmnožujemo na
ta način.
Enako kot z ribezom lahko
naredimo z vsemi lesnatimi
rastlinami, ki rodijo jagodiča-
sto sadje torej s kosmuljo, taj-
beri, robido, josto.
Tako pripravljene enoletne
šibe se prav rade ukoreninijo.
Le to se moramo prisiliti, da
jih celo leto pustimo pri miru.
Ne razkopavajmo kupa in ne
glejmo, ali se bo kaj ukorenini-
lo ali ne. Marsikdaj si s to rado-
vednostjo pokvarimo uspeh
svojega dela. Včasih že izgleda,
da se iz nobene šibe ne bo nič
izcimilo. Nenadoma pa z vese-
ljem ugotovimo, da so skoraj
vse pognale liste. To pa je že
skoraj zanesljiv znak, da so se
tudi ukoreninile.
Prihodnjo jesen, ko bo listje
odpadlo, bomo te potaknjence
že lahko presadili. Bolje pa je,
da jih še čez zimo pustimo pri
miru in jih pokrijemo s prepe-
relim hlevskim gnojem. Če ga
nimamo, pa jih zavarujemo
pred mrazom z odpadki rast-
hn. Presadimo pa jih naslednjo
pomlad.
Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje
iVIODNI KLEPEl
Pripravi}^
VLASTA CAH-ŽEROVNik
v našem uredništvu Novi
tednik-Radio Celje, Trg V.
kongresa 3a, Celje, čakata
unikatni, ročno pleteni pulo-
ver in poslikan svileni šal na
nagrajenki meseca septem-
bra. V tajništvo torej vabimo
Nado Čerenak, Kersnikova
28, Celje in Ksenijo Košto-
maj. Ulica Frankolovskih žr-
tev 15, Celje, ki sta si prislu-
žili nagradi Modnega klepeta
meseca septembra.
V soboto, 26. oktobra, pa
bomo v Opoldanski mavrici
Radia Celje ponovno gostili
Modni klepet. Vse hladnejša
jutra in večeri, pa tudi
kaj stopinj nižje temperg^J'
preko dneva, nam kar §3
po sebi narekujejo terrio
govora. O zimski modi,
čilih za hladnejše dno,
predvsem pleteninah, b.
skupaj z Vlasto Cah-Ži
nik nanizali nekaj nasv
in zanimivosti. Seveda i
bimo tudi vas, da se
oglasite z vprašanji in p
logi, saj bo naše klepetar,"
o modi le s tem takšno, k
kršnega si želite tudi vi.
Uredništv
Jesen in »on«
Zadnjič smo se lotih moč-
nejšega spola, oziroma nove
mode, ki so jo modni stilisti
letos pripravili za naše mo-
ške. Ostali smo pri pulover-
ju, ki gaje moda tokrat okra-
sila z zapletenimi reliefnimi
in žakardnimi vzorci, za
družbo pa mu je pripeljala že
nekaj let nekoliko odrinjeno
jopico. Moška jopica z letni-
co 91/92 je silno podobna ti-
sti iz 60. let, kar pomeni, da
ni več pretirano opletajoča,
gumbi se pomikajo navzgor,
torej je tudi vratni izrez
manjši. Iz iste druščine bi ve-
ljalo omeniti še volneni blu-
zon ali montgomery, ki lah-
ko športnemu fantu uspešno
nadomesti blazer.
No, pa smo že pri oblačilu,
ki je v letošnji jesensko-zim-
ski modi med glavnimi pro-
tagonisti. Njegove linije so
tokrat prečiščene, ramena
rahlo poudarjena, zapenja-
nje enovrstno, barve pa in-
tenzivnejše kot lani in pred-
lani. Sešit je iz tradicionalnih
moških tkanin - tweeda, vol-
nenega krepa ali chambraya,
v letos tako oboževanih vzor-
cih pepita in Principe di Gal-
les. Seveda je lahko tudi eno-
barven, pazite le, da bo!
zraven izbrali odgovarjajo
srajco! Letošnja moda p«
laga, da je nekaj odtenfc
svetlejša, vendar iz iste bal
ne skupine, kot blazer. K(
že verjetno veste, se je nj(
ovratnik nekoliko podaljS
manšeti pa nikakor ne sme
gledati izpod vrhnjega ob!
čila več kot centimeter i
dva!
Ker pa nobena prava m-
ška moda še vedno ne obst
ja   brez   karakteristične!
modnega dodatka - kravat
se za hipec pomudimo še p
njej. Naj vam bo prav alin
letošnja kravata je precej Si
ša, njena linija sledi oblil
steklenice, vozel je m^h
zato pa so vzorci večji in ž
vahnejši. Kašmirski motiv
geometrija, črte in cvetje^
poigravajo na svetlih, včasi*
celo  »zlato-srebrnih« svilP
nih osnovah. Vendar, pi*
vidno! Kravata brez zadP
kov razkriva vaš okus,zna^
in vaše modno znanje. C
slednje ni »na nivoju«, je b<>
Ije,   da   eksperimentirali
s cvetlično kravato in kock*
sto srajco raje prepustite boj
poučenim!
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Težave s sluhom
v levem ušesu mi nepre-
stano šumi in nanj tudi slabo
slišim. Težave so se pričele
okoU Božička leta 1982 v Li-
biji, kjer sem začasno delal.
Ko sem prispel tja, sem bil
dva tedna močno prehlajen,
bolela me je glava. Prehlad
je minil, z levim ušesom pa
nekaj ni bilo prav. Pojavilo
se je šumenje. Po vrnitvi do-
mov, čez dobrega pol leta,
sem obiskal zdravnika, toda
stanje je ostalo nespremenje-
no. Čez dve leti sem bil tudi
v bolnici zaradi vrtoglavice
in občasnega bruhanja. Bil
sem na številnih pregledih.
Marjan Knez
vendar ne morejo zdravniki
nič določenega ugotoviti,
pravijo le, da gre za poklicno
bolezen. Ali mi lahko poma-
gate?
K.S. iz Šentjurja
Mnogi ljudje občutljivejše
reagirajo na spremembe kli-
matskega področja, čemur
botruje tudi spremenjeno
magnetno področje zemlje.
Zaradi tega ste se tudi pre-
hladih. Pogosto mi je uspelo
v telesu vzpostaviti ravno-
vesje energij, zato vas pro-
sim, da me pokličete. Poma-
gam vam lahko tudi pri teža-
vah v zvezi z vrtoglavico in
bruhanjem.
ZDRAVILNE RASTLINE
Žafran
v družino perunikovk spada tudi rod žafranov, ki
zajema kakih 80 vrst in vse so doma v Prednji Aziji in
v Sredozemlju. Iz podzemskega gomolja požene šest
listov cvetnega odevala, v katerem razlikujemo zunanje
liste od notranjih. Zunanjim listom nasproti stojijo trije
prašniki, sredi med njimi pa je vrat pestiča s trodelno
brazdo.
Pravi žafran (Crocus sativus L.) je starodavna zdravilna
rastlina in in so jo že uporabljali v staremveku. Še danes
ga gojijo predvsem v južni Franciji in Španiji, pa tudi
v Turčiji, Italiji, v Indiji in na Kitajskem. Kot pri mnogih
drugih starodavnih kulturnih rastlinah tudi tukaj ne poz-
namo divje rastočih rastlin, pa tudi njegova domovina ni
zanesljivo znana, čeprav domnevamo, da izhaja iz Grčije
ali Turčije.
Pravi žafran cvete v jeseni. Veliki vijoličast cvet se
pojavi sredi ozkih togih listov, ki so malo daljši kot cvet. Iz
cveta nekoliko izstcT^ia oranžni vrat pestiča. ki je globoko
razcepljen v tri brazde. Pravi žafran nima nikoli plodov in
semen, ker ima triploidno število kromosomov in nima
zato niti normalnih pelodnih zrn, niti normalnih jajčnih
celic.
Med cvetenjem se gomolj v zemlji izčrpa, nad starim
gomoljem se po odcvetanju razvije nov gomolj. Nekdaj je
bil žafran dragocena začimba in barvilo za pecivo in razne
druge jedi. V ta namen so uporabne samo kaka 2 cm dolge
brazde. Za 1 kg začimbe je potrebno nabrati in predelati
kakih 100 tisoč cvetov. Če pomislimo, kolikor časa in
truda je za to potrebno, je umesten pregovor »drag kot
žafran«.
Žafran ima nekoliko pekoč okus ter lahen in prijeten
vonj. Brazde vsebujejo zelo zapletene zdravilne snovi:
rumeno, vodotopno barvilo, ki ima diterpensko strukturo
in spada med karotinoide, potem grenko snov pikrokro-
cin, ki s hidrolizo razpade na aglikon in na specifično
dišečo snov zafranal. Ta je tudi glavna sestavina eterič-
nega olja, ki ga je pri žafranu odstotek. Potem so še tukaj
razni sladkorji, voskasta maščoba in v sledovih še malo
poznan alkaloid.
Vse te snovi delujejo kompleksno in imajo rahel pomir-
jevalni in analgetični učinek. Pomirja krče in bolečine kot
opij in se uspešno uporablja pri oslovskemu kašlju, krče-
vitemu napadu kašlja, in napetemu trebuhu zaradi plinov.
Rumeno barvilo crocetin ima protilipidni učinek, kar so
dokazali tudi na poizkusnih živalih.
Danes žafranove brazde uporablja le še ljudsko zdravil-
stvo in sicer kot tinkturo in kot čaj. Brazde so v večji
količini strupene. Za čaj lahko vzamemo le 5 do 10 brazd
in jih poparimo z skodelico vrele vode. Pokrijemo in
pustimo, da se čaj ohladi. Nato precedimo in popijemo
večkrat na dan požirek čaja pri bolečem napihovanju, ali
trdovratnemu kašlju. Prevelika količina zaužitih žafrano-
vih brazd povzroči hudo zastrupitev. Srce začne razbijati,
nastopi hud glavobol, ki ga spremlja bruhanje in omotič-
nost. Pride do ohromitve osrednjega živčevja, ki se spre-
vrže v kolaps z uremijo. To spremlja še krvavitev iz nosu,
maternice, ust, vek in krvava driska. Koža in sluznice
zastrupljenca postanejo rumene. Zato velja za žafran, da
ga lahko uporabljamo le v malih količinah kot barvilo
v kulinariki, če pa ga uporabljamo v zdravilne namene, ne
smemo dnevno zaužiti več kot 1,5g žafranovih brazd.
BORIS JAGODIC
S prispevkom o žafranu naš dolgoletni sodelavec
Boris Jagodic zaključuje serijo o zdravilnih rastli-
nah. V prihodnjih številkah Novega tednika bo
odgovarjal na vprašanja bralcev o tem, kako olaj-
šati različne težave ali ozdraviti bolezni z zdravil-
nimi zelišči.
^^IZIJSKI SPORED
mm-
24. OKTOBER 1991 - STRAN 25
NHC
TELEVIZIJSKI Sppn.
26. STRAN - 24. OKTOBER 1991
jUMACIJE

24. OKTOBER 1991 - STRAN 27
28. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC

mm
24. OKTOBER 1991 - STRAN 29
#ACiJE
30. STRAN - 24. OKTOBER 1991

MALI OGLASi - INFORM^
u OGLASI - INFORMACIJE
NT&RC
24. OKTOBER 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 24. OKTOBER 1991
NT&RC
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• Če ti trda prede, je
krasno, če se imaš kam za- i
teči. Danica K. iz Gaberja je '
v ponedeljek, 14. decembra
dopoldne prihitela k svoje-
mu sosedu Radovanu, ker
jo je napadel nek drugi,
manj prijazen sosed. Da bi
prijazni sosed zaščitil svojo
sosedo Danico, je poklical
na poUcijo in s tem nazna-
nil neprijaznega soseda, ki
mu je ime Dušan R. Duško
bo moral k sodniku za pre-
krške.
• Iz bifeja Friškovec
v Trnovljah so v torek spo-
ročili, da se tam nahaja mo-
teči element, ki kali prijaz-
no popoldansko gostilni-
ško vzdušje. Moteči ele-
ment v tej množici je bil
Anton M., Trnoveljčan, ki
je bil preglasen. Ker je
skrunil javni red in mir, jo
bo Tone mahnil k sodniku
za prekrške.
• Edvard K. iz Celja je
sicer kar v redu dedec, pra-
va nadloga pa postane ta-
krat, ko se ga preveč nacu-
ka. Takrat si celo dovoh, da
v lastni hiši razgraja in
zmerja lastno ženo. Ta se
znajde tako, da Edija prija-
vi na policijo. Tako je bilo
v sredo zvečer, ko so ga uti-
šali in umirili pohcisti in
mu napisali napotnico za
sodnika za prekrške.
• Moška domišljija je
včasih brezmejna. V iska-
nju najprimernejšega sred-
stva za fizični napad na
svojo ženo seje Janko G. iz
Vin odločil za kabel pri-
merne debeline. Z njim je
bil v svoji kaznovalni vne-
mi tako učinkovit, da se je
morala ženska zateči po po-
moč v bolnišnico. Janko,
fejtebodi! Ostalo bodo rekh
na sodišču.
• Sobotni večer je bil za
stanovalce v bl9ku v Uhci
Cvetke Jerin v Štorah prav
neprijeten. Tisti spodaj so
se ježih nad onimi zgoraj,
ki so razgrajali in razbijali.
Policisti so potem ugotovi-
h, da je bil glavni kahlec
javnega reda in miru Milan
Š., ki se je sicer poboljšaj,
stik s sodnikom za prekr-
ške pa mu vseeno ne uide.
M.A.
Zaprli bodo križišče smrti
Ignorantski oilnos Republiške uprave za ceste
O tem, koliko prometnih
nesreč, žal tudi s smrtnim
izidom, se je zgodilo na zna-
menitem gotoveljskem kri-
žišču na žalski obvoznici
oziroma na odseku magi-
stralne ceste Celje-Ljublja-
na, smo že mnogokrat poro-
čali. Tudi krajani Gotovelj
so na problem že večkrat
opozarjali.
Marca so ustanovili pose-
ben odbn ki naj bi odgovor-
ne končno prepričal, da je
treba križišče primerno ure-
diti, vendar zaman. Tudi več
kot tisoč zbranih podpisov
ni pomagalo. Križišče bodo
zato 31. oktobra demonstra-
tivno zaprli. O tem smo se
pogovarjali s članom odbora
Henrikom Krajncem.
H. Krajnc: »Križišče oziro-
ma cesto bomo z obeh smeri
zaprli ob 15. uri. Za 31. okto-
ber smo se odločili zato, ker
je to dan pred dnevom mr-
tvih in bo na cesti tudi naj-
več prometa. Saj ne gre za to,
da bi gnjavili ljudi, ki se vozi-
jo po njej, pač pa predvsem,
da bi odgovorne opozorih na
zares velik problem. Ve se
pa, kdo je to: Repubhška
uprava za ceste.«
Ste bili v svojih zahtevah
morda premalo odločni?
H. Krajnc: »Mirno trdim,
da ne, toda kadarkoli smo
opozarjali na problem, smo
naleteli na ignorantski od-
nos. To velja tako za republi-
ške organe kot tudi za občin-
ske, tu na sekretariatu za
varstvo okolja in urejanje
prostora. Kar naprej so nekaj
obljubljali, storili pa niso ni-
česar.«
Z zaporo prometa boste
prav gotovo povzročili pro-
metni infarkt. Kaj zahteva-
te od odgovornih?
H. Krajnc: »Predvsem to,
da nam mora Republiška
uprava za ceste zagotoviti
ustrezno dokumentacijo za
dela. določiti mora roke, iz-
vajalce del ter financerje. Za-
pora je nepreklicna, kajti
predolgo smo že odlašali.
Napovedovali smo jo že za
15. avgust, ker pa smo verjeli
obljubam, smo jo preklicali.
Toda še sedaj nimamo nika-
kršnih zagotovil, da se bodo
zadeve začele normalno ure-
jevati.«
JANEZ VEDENIK
Begunci
v Šentjurju iq|
Žalcu       l|
v žalski občini je j^:,
v začetku oktobra jj^
ubežnikov s Hrvaške, seri
pa jih je še 140. V šentjurS
občini jih je po podatku!
Rdečega križa 73. Prišli s
iz vseh kriznih območij §(!
sednje republike, večino,
ma pa so pri svojcih in pf,
jateljih. Podobno je bji
dolgo tudi v Žalcu, kjerj^
le zadnje dva tedna beležijo
večje število beguncev, J^j
tam nimajo sorodnikom
Večinoma so starejši Ijudj.
in matere z otroki.      jM
V šentjurski občini
guncem pomaga predvserr,
Rdeči križ, otroke pa sku.
šajo vključiti v osnovnošol.
ski pouk. Precej jim ponij.
ga tudi Kmečka zvezj
- ljudska stranka, ki
zbrala večje količine hrane
Pomoč so zbirali tudi v ok
viru cerkva, saj v občini ne
deluje Karitas. Pomaga jim
tudi Center za socialno
delo.
V Žalcu pa so na pobudo
izvršnega sveta imenovali
poseben odbor za nastani,
tev in preskrbo beguncev,
ki dela po lastnem progr^.
rriu in po programu repu.
bliškega štaba.
T.T., B.J
Celjsifi
Ifomunaici
pripravijeni na |
zimo
Kljub temu, da je zim
služba draga, se standard
tem področju v zimi, ki prii
ja, ne sme znižati. To je glav
vodilo celjskih komunalcev
Program zimske službe
potekal enako kot lani, kos
službo v Celju ni bilo posebi
zapetljajev. To pomeni, da b ;
do ceste, po katerih vozijo <
tobusi oziroma servisne ces
plužili že pri desetih centin
trih snega, in to podnevi in p
noči ter ob nedeljah in praa
kih. Ostale ceste bodo zaij
plužiti. ko bo na njih petnii
centimetrov debela snež
odeja in ko bo še vedno sne
lo. Te ceste bodo plužili san
podnevi. Pločnike bodo zao
plužiti pri petih centimeO
zapadlega snega. V prvo prio
teto so za letošnjo zimo uvrst
tudi vseh enajst parkirišč, sk
terih bodo, če bo potrebn
sneg tudi odvažali. Za letos«
zimo so si v Komunali oziroi
enoti Ceste-kanalizacije izbo
li prostor, kjer bodo lahko o
lagali napluženi sneg. To odi
gališče naj bi bilo v Liscah,'
kaj o pa še na dovoljenje Niv«
Celje. Problem bo letos soU
je zaradi znanin političnih ri
mer v Tuzli ne bo mogoče k
povati, uvožena in portoroS
sol pa je veliko dražja. SicerI
ekologi opozarjajo na zm'
nost pri posipavanju s soi
Z novimi, sodobnimi posip*
bi porabili manj soli kot z'
starelimi, vendar pa so tu P
sredi finančne težave, saj ^
narja za nakup nove opr^J
ni. V letošnji zimi celjski *
munalci še ne bodo rnogli'
dovoljivo poskrbeti za poojl
de oziroma stopnice, ki vod'
do njih. Ker ni denarja zaij'
ditev nadstreškov, so našli d'
no rešitev tako, da bodo 1
vseh podhodih namestili ta''
ki bodo opozarjale na po'^
co, do zime pa bodo vsi pod^
di opremljeni z ročaji za ^
nejšo hojo.
M-
Bodo teharsKi Hudodelci kaznovani?
Celjski javni tožilec je dal v po-
nedeljek zahtevek organom za no--
tranje zadeve po katerem je orga-;
nom odkrivanja naloženo, da se i
identificirajo storilci in žrtve voj-
nih hudodelstev v zvezi z množični-1
mi poboji v povojnem taborišču nai
Teharjah.
Ta hudodelstva so v veljavni zako- ^
nodaji zajeta na podlagi mednarod-|
nih konvencij. Gre za ovadbo zoper;
zaenkrat še neznane storilce, med j
drugim tudi za ovadbe svojcev žrtev j
teh zločinov. Storilce je torej treba,
odkriti, opredeliti njihova dejanja,!
identificirati žrtve in pri nekaterih]
dejanjih po potrebi pritegniti tudi
preiskovalnega sodnika. I
Kot je povedal Milan Birsa, naj hi\
bila v tem postopku razjasnjena let
kazniva dejanja vojnega hudodel-'
stva nad vojnimi ujetniki, ki po-
mednarodnih konvencijah ne zasta-,
rejo, torej postopek ne bo vključeval!
ravnanja s civilnimi osebami v te-:
barskem taborišču, saj ta kazniva]
dejanja po petindvajsetih letih zasta- \
rajo. Javni tožilec je še povedal, da;
bo v tem postopku treba določiti sta- i
tus vojnih ujetnikov v taborišču Te-.
harje in ali bo v postopku veljala^
povojna ali novejša zakonodaja, ka-i
tere predpisi so milejši v primerjavi
s predpisi v prvih povojnih letih.
Vsekakor pa z uvedbo preiskave ob-
stajajo precejšnje možnosti, da bodo
storilci kaznivih dejanj na Teharjah
za ta dejanja odgovarjah oziroma da
bodo kaznovani. Do zaustavitve po-
stopka lahko pride z zakonom o am-
nestiji teh kaznivih dejanj, ki ga lah-
ko predlaga slovensko Predsedstvo
oziroma sprejme Skupščina R Slo-
venije. O vsebini zahteve o preiskavi
pa, zaradi interesa preiskave, za jav-
nost še ni mogoče govoriti.
M. AGREŽ
Strojelom v termoeleiftrarni
v četrtek, 17. oktobra zvečer je prišlo do strojeloma na ventila-
torju za izsesavanje dimnih plinov iz kotla na bloku IV Termo-
elektrarne Šoštanj. Ogled je opravila komisija UNZ Celje. Ugo-
tovila je, da so tega dne zaposleni slišali nenavadne zvoke in
zaznah tresljaje, zato so ventilator ustaviU, po čiščenju pa so ga
spet spravih v pogon. Čez približno dve uri,^ob 20. uri, je prišlo
do strojeloma. Po oceni strokovnjakov TES je pri tem nastala
škoda za okoli 400 tisoč nemških mark. Skupaj s strokovnjaki
slovenskega ministrstva za notranje zadeve, so naslednjega dne
pri pregledu razstavljenih delov našli več mehanskih poškodb
na ventilatorju. Potrebne bodo še dodatne analize pri Zavodu za
raziskavo materiala. Sicer pa ne bi bilo napak, če bi v TEŠ
analizirali tudi odgovornost za nastalo ogromno škodo.
M.A.;
PROMETNE NEZGODE
Poškodovan otrok
Na semaforiziranem prehodu
za pešce na Ljubljanski cesti
v Celju se je v ponedeljek, 14.
oktobra zjutraj pripetila nezgo-
da, v kateri je bil hudo telesno
poškodovan otrok.
Ivan Šket (68) iz Celja je vozil
osebni avtomobil po Ljubljanski
cesti v smeri proti Čopovi ulici.
Ko je pripeljal do semaforizira-
nega prehoda za pešce, je vozišče
pri zeleni luči prečkal šestletni
A. Z. iz Celja. Voznik je otroka
zbil po vozišču in ga pri tem hu-
do telesno poškodoval.
Trčil v kolesarja
Na lokalni cesti izven naselja
Rakovlje se je v ponedeljek, 14.
oktobra pripetila nezgoda, v ka-
teri sta bili ena oseba huje in
ena lažje telesno poškodovani.
Iz smeri Braslovč je proti Pa-
rižljam vozil tovorni avto 19-letni
voznik Iztok Pristan iz Rakovelj.
Izven naselja Rakovlje je dohitel
dva kolesarja ter ju začel prehite-
vati. Pri tem je najprej z blatni-
kom oplazil kolesarja Franca Ko-
vačeca (47) iz Rakovelj in ga lažje
telesno poškodoval. Nato je do-
hitel še kolesarja Mihaela Juršiča
(50) iz Rakovelj, ki se je pri trče-
nju oziroma padcu hudo poško-
doval.
Trčenje v Pesjem
v torek, 15. oktobra zjutraj se
je pripetila nezgoda na regi-
onalni cesti Šoštanj-Velenje
v kraju Pesje.
Iz smeri Šoštanja je proti Vele-
nju vozil osebni avto 27-letni
Mehmed Omerovič iz Šoštanja.
V kraju Pesje je v desnem ovin-
ku zapeljal na levo polovico vo-
zišča v trenutku, ko je iz nasprot-
ne smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila Mirko Lakič (40) iz
Velenja. Med voziloma je prišlo
do trčenja, pri čemer se je voznik
Omerovič hudo telesno poškodo-
val, voznik Lakič pa lažje. Za
voznikom Lakičern je nato pripe-
ljal še voznik osebnega avtomo-
bila Branko Salobir (36) iz Vele-
nja, ki je, kljub zaviranju, trčil
v Lakičevo vozilo. Voznik Salo-
bir ni bil poškodovan.
s tovornjakom
v kolesarja
v četrtek, 17. oktobra zjutraj
se je pripetila nezgoda na
Aškerčevi ulici v Celju.
Janko Žibret (44) iz Celja je vo-
zil kolo po Mariborski cesti proti
Aškerčevi ulici. Pri hotelu Celeia
je pri prehodu za pešce, pred ka-
terim je stal tovornjak, namera-
val zapeljati preko cestišča. To je
storil v trenutku, ko je voznik
tovornjaka, 37-letni Branko Meh,
z vozilom speljeval. tako da je
kolesar trčil v prednjo desno
pnevmatiko tovornjaka. Pri pad-
cu se je kolesar hudo telesno po-
škodoval.
Z avtom v beton
v petek, 18. oktobra zjutraj se
je zgodila nesreča na lokalni ce-
sti Zagrad-Skalna klet.
Andrej Pavšar (18) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Zagrada proti Skalni kleti. Ko je
pripeljal v oster desni ovinek, je
zapeljal na levo polovico vozišča,
nakar je trčil v betonski nosilec
mostu čez Voglajno, nato pa za-
peljal po nasipu proti Voglajni,
kjer se je vozilo ustavilo. V ne-
zgodi se je voznik lažje telesno
poškodoval, hude telesne po-
škodbe pa je utrpela sopotnica,
Štefanija Pavšar (75) iz Celja.
Z avtom v otroka In
v hišo
Na lokalni cesti v kraju Žepi-
na se je v nedeljo, 20. oktobra
popoldne pripetila nezgoda,
v kateri sta bili dve osebi huje
telesno poškodovani in ena laž-
je, Nastla škoda znaša okoli 350
tisoč tolarjev.
Po lokalni cesti je iz smeri Pro-
seniškega proti Žepini vozil
osebni avto 50-letni Ivan Ocvirk
iz Arclina. V ostrem levem ovin-
ku je zapeljal na desno bankino,
po kateri je vozil približno 15 me-
trov, nato pa je zapeljal na trav-
nato površino in peljal proti sta-
novanjski hiši, pred katero se je
igral petletni M. I. iz Straže na
gorci. Vozilo je otroka zadelo in
ga zbilo po tleh. Po trčenju
v otroka je voznik s sprednjim
delom vozila trčil še v vogal sta-
novanjske hiše. V nezgodi se je
voznik lažje telesno poškodoval,
otrok M. I. in sopotnica v oseb-
nem avtorhobilu, Jožefma
Ocvirk (49) iz Arclina pa sta bila
hudo telesno poškodovana.
M.A.
MINI KRIMIČI
Obutev za na fronto?
v soboto, 12. oktobra popoldne
sije osumljeni poslovodja proda-
jalne Planika v Velenju sposodil
(rent-a-car) kombi. Potem je
v vozilo naložil okoli štirideset
parov težkih planinskih čevljev
in se odpeljal preko južne meje.
Možakar se še do danes ni vrnil,
obstaja pa velika verjetnost, da
ga nikoli ne bo nazaj. V firmi so
namreč našli lažno odpremnico
za blago, namenjeno kupcu
v Bosni. In zakaj se je osumljeni
Zoran Č. odločil za težko, toplo
obutev? Prihaja zima, zato so niz-
ki čevlji za fronto neprimerni.
Izginula kipca
Iz kapelice sta v kraju Dol suha
pri Mozirju naenkrat izginila dva
nabožna kipca, vredna okoli 50
tisoč tolarjev. Neznanec, ki ju je
ukradel v sredo, 16. oktobra je ali
zbiralec starin ali pa zaslužkar na
račun sakralne dediščine, vseka-
kor pa je tat, za katerim krimina-
listi celjske UNZ poizvedujejo.
Mladoletni zbiralec
orožja
Policisti iz Mozirja so v sredo,
16. oktobra »razorožili« mlado-
letnika iz Mozirja. Pri njem doma
so našli malokalibrsko pištolo
hišne izdelave, pištolo kal. 7,65,
predelano zračno puško v malo-
kalibrsko in nekaj plinskih nabo-
jev. Orožje in strelivo so mu za-
segli.
Aktiven na begu
v noči na 17. oktober je bil
ukraden tovornjak MAN. reg. št.
CE 301-530 s prikolico, last Kme-
tijske zadruge Laško. Vozilo so
kasneje našli v Kopru, kraje pa je
osumljen Franc R., kije bil v tem
času na begu iz zaporov v Murski
Soboti. V času bega naj bi imel
na vesti še več podobnih kazni-
vih dejanj.
Komu je bila
namenjena krogla?
Javnosti so znane drameljske
zdrahe okoli gradnje vodnega
zbiralnika pri cerkvi svete Uršu-
le. Ker sije drameljski župnik pri
tem nabral nemalo nasprotni-
kov, se samo po sebi postavlja
vprašanje, kdo je bil tisti, ki je
v četrtek, 17. oktobra popoldne
streljal v okno župnišča, tako da
se je krogla naboja ustavila v no-
tranjosti. Je bila namenjena žup-
niku? Storilec vsekakor ne bo
dobil odpustka ne na tem in ne
na onem svetu.
Češnje zobal
s policistom
Milanu G. iz Prebolda so poli-
cisti iz Žalca zasegli revolver 357
magnum, ki ga je posedoval le-
galno. Je pa storil kaznivo deja-
nje s tem, ko je preprečil uradno
dejanje uradni osebi. S tem si je
nakopal kazensko ovadbo.
Vzel si je življenje
Neimenovani lastnik gospo-
darskega poslopja v Brezju pri
Mozirju je v soboto, 19. oktobra
dopoldne našel truplo obešenega
moškega. Ogled je opravila ko-
misija UNZ Celje skupaj z mrli-
škim oglednikom, ki na truplu ni
našel sledov tujega nasilja.
Z identifikacijskim postopkom
so ugotovili, da gre za Stanislava
Cajnerja (48) iz Šmartnega ob
Dreti, ki je bil pogrešan od 16.
oktobra dalje. Takrat je bil, ob
2.45 uri, izpuščen iz prostora za
pridržanje na velenjski policijski
postaji. Na iztreznitev je moral
zato, ker je 15. oktobra zvečer
v vinjenem stanju ogrožal svojo
družino.
M.A.