otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtcu.) Štev. 8.              Liubljana, dn6 1. avgusta 1896.         IV. tečaj.
V večernem hladu
(Slika. — Spisal I v a n Dragomir.)
I|§§ei1 na travo, mati! Na travo!« w^sP Kričali so tnali razposajenčki pri Dolinarju v nedeljo proti večeru. Gnetli so se okrog matere, mole-dovali, prosili, obljubovali, dokler jim niso dovolili. Saj se pa tudi ni bilo mogoče drugače odkrižati teh kričačev. Vzeli  so   najmanjšega v narodje ter šli ven pred hiso.
Tu se je pekoče solnce že poslavljalo od razgrete narave. S poslednjimi žarki je še obsevalo cvetotSe vršičke stare, (Sastite hruške pred Dolinarjevo hieo. Ko je slednjič tudi ono zatonilo za gorami, spušCal se je vefierni mrak na vso naravo. Tiha noč je razgrnila svojo temno krilo in zavila trudno naravo v mirno spanje, sladek počitek. Na vso naravo je legel, oni blagodejni večerni hlad. ki nas zdelane in utrujene od dnevne vro-čiae tako ljui)ko vabi na hladno travnato ležišče pred hišo.
Dolinarjevi so z veseljern posedli in pokgli po mebki travi okrog matere. Visoko nad njimi, na sinji oblok pa je priplula bleda luna v svojem zlatem vozu.
8
114
Špremljale so jo neštete zvezdice, njene hčerice. Lahen vetrič je pripihljal in zazibal listje na stari, ča-stiti hruški. da je skrivnostno šumela in šepetala tja v mirno tiho noč. S hriMka sem, od bele cerkvice, so pa pripluli milodoneči glasovi veierne avemarije- Kako ljubki, kako prijetni so vendar ti glasovi!
Mala druiba pred Dolinarjevo hišo se ni ustav-ljala temu klicu. »Pokleknimo. otroci, in molimo«, de-jali so mati ter pristavili: »Bomo pa še rožni veneo takoj odmolili, da mi ne boate potem vsi pospali pri molitvi« Nato so se dvigale molitvice iz nedolžnih srčec pod sinji oblok in še dalje, dalje, tja pred preatol ne-beške Kraljice.
Ko so odmolili, bil je Jožek prvi na nogah. »Sedaj smo pa brez skrbict, dejal je in stekel po vrtu. Drugi so se usuli za njim. Sedaj se jim je šele pricjelo pravo ¦veselje: igrali so, skakali. smejali se in — jokali, kakor je ravno prišlo. Njili krik je pa odmeval daleč v tiho noi. — Ko so se že tega tudi naveličali, jeli so šteti zvezde, katerih je že nepregledno število migljalo na sinjem obloku.
»Poglej, Jožek, ta-le je pa moja!« dejala je Anica. »Lej jo, kako je lepa in velika, najvefija jzmed vseh!«
»Ni tvoja, ne!« zavrnil jo je jožek. »Saj sem tudi jaz ve6ji kakor ti!«
»Ne, moja je!« trdila je zopet Anica. In tako sta se prepirala nekaj časa za lepo večernico, ki je bila ¦visoko, visoko nad njima. — »Lučica, poglejte, lučica!« •viknil je na jedenkrat Joiek tev stekel proti koncu vrta. Tu se je res pokazalo nekaj svetlega kakor kaka lufiica. Hitro je blastnil z obema rokaina po nji — na, pa je ni bilo. — Kmalu se je pokazala na drugem koncu vrta. Zopet so se \si usuli za njo, a nihče je ni dobil.
»1, kaj pa vendar imate?« pokarajo jili mati, »da tako letate.«
»Lučice lovimo, Iu6ice«, odgovorijo vsi hkrati.
»Kakšne lučice, menda ao kreanice? Le sem poj-dite, sedaj ste se ie naskakali in naigrali. Boste pa 38 kaj zapeli.«
Na petje so pa bili Dolinarjevi kakor medved na mdd. Sami re8 da niso napravili Bog vč kaj; <5e so pa
115
še mati pomagali, je pa že bilo nekaj. Cetudi je "včasih šlo nekoliko navskriž, šlo je pa vendar. Peli so in peli, da so prepeli že vse Marijine, vae narodne, vse, kar so vedeli in znali. Anica je bila že kar vsa hripava od samega petja.
»Mati, ali ate tudi vi tako prepevali, ko ste bili toliki, kakor smo sedaj mi?« vprašala je, ker je želela, da bi že skoraj pričeli kaj druzega.
»Tudi. ljubi otroci, tudi!« pripovedovali so mati. »Sicer sva bili vedno sami z materjo, paje vendar bilo prijetno. Že takrat namreč nisem imela ne bratcev, ne sestric, ne očeta, jedino mater še. Kolikokrat so tudi oni tu sedeli v večernem hladu! Utrujeni in zdelani so prišli s polja, in zvečer so 86 kaj radi ohladili od dnevne vrodine. Tedaj sem gotovo prišla od kakega kraja, zlezla jim na Uoleno ter jim ljubko zria v one mile oči. Oni so me božali, gladili rni lasce ter me učili prvih mo-litvic. Pripovedovali 80 mi toliko lepega, da se niseiti nikdar navelifiala jih poslušati. Kar zagledala sem se v ajili mili, prijazni obraz. Visoko nad nama so pa migljale neštete zvezdice. Ali ni bilo tedaj res prijetuo ?«
»Joj. joj, kako je bilo lepo! Še kaj povejte, Se kaj!« silili so otroci, ki so med tem v krogu posedli in polegli po mehki travi okrog matere.
»Kratke so bile te urice, ljubi moji, kratke«, na-daljevali so. »Satna nisem vedela, kdaj so minile. Komaj sem bila tolika, kot si sedaj ti, Anica, ko se je nekaj pripetilo, na kar prej nikdar nisem mislila, da bi se moglo zgoditi. Mati so mi smrtno oboleli. In večje ne-sreče za otroka si ne morem misliti, kakor je ravno smrt dobre matere. Kako sem molila za svojo mater, katero sem imela tako neizrečeno rada! In vendar —. Božja volja je morala biti.
fco so mati že čutili, da se jim bliža poslednja ura, pozvali so me nekega dne k sebi. Večer se je že storil in v sobi je bilo tako tiho, t&ko temačno ; le mala lučica pred Marijino podobo ob materini postelji je skrivnostno plapolala in pojemala. Sami sva bili v sobi. Tedaj so me pogledali tako milo, tako pretresljivo, da sem takoj uganila, po kaj so me pozvali — po slovo. Solze ao jim  stopile v osteklenele   oči,   podali  so mi
8«
116
desnico ter govorili s pretrganim tresočim glaBom r »Zapustiti   te  moram,  ljubo dete,  samo. ubogo siroto.
—  A ne plakaj, potolaži se! Ziipuščam ti drugo mater,
—  boljšo kakor vse zemeljske matere. Poglej jo, Mater .sirot) V njeno varstvo te izročam. Nje se okleni z vso
otroško ljubeznijo. s celim srcem ! — Ljubi jo, kakor si mene, in no bo te zapustila- Obilo ti bo poplačala vso Ijubezen in spoštovanje, katero si vedno gojila do mene. — Slušaj jo, kaUor si niene. da mi tudi ti, pre-ljubi otrok, prihitiš kdaj nad zvezdami v naročje, da te zopet objamcm, — da se združiva — za vedno!« . . .
Tiho, tako neprijetno liho je bilo tedaj v mali družbi. Le globok, žalosten vzdih se je Lul iz otroškili prsij. V vrhovih čaatite bruške pa je šumelo listje svojo staro pesem dalje, dalje. Raz sinjega oboka 30 zvedavo zrle migljajoče zvezde na tiho družbo. Ženici ee je utrnila solza in zdrknila po velem licu na brhkega sinčka.
»Oh, kaj ste vendar potem počeli, ko so vam za-grebli drago matev?« — oddahnila se je slednjič Anica, že \sa "v strahu za svojo mater.
»Morala sem iz rojstne hiše, morala sem iz kraja nedolžnega veselja,« pričeli so zopet mati. »Poalali so me k tujim Ijudem. Tu sem morala bridko občutiti, da sem brez matere, da sem sirota. Kamor sem se obrnila, povsod sem jih pogrešala. Ni jih bilo, da bi mi smehljaje rezali kruha, morala sem ga prejeniati iz tuje roke. Ni jib bilo vefi, da bi m« zjutraj rahlo zbudili iz spanja, da bi skupno moiili jutranjo molitev. Komaj se je dobro zdanilo, že so me poslali na pašo 3 koščkom kruha, kar naj bi bilo moje kosilce.
Koliko hudega sem tukaj skusila, koliko žalosti užila, vam skoro ne morem povedati. Bila sem vedno sama, tovarišic nisem imela, in jih tudi nisem iskala. Dostikrat se mi jo oglašal glad,^ ko sem použila svoje borno kosilee, koa^ek kruha. Žalostna sem tavala po pašniku in — jokala. In vrhu tega še spomin na umrlo mater! Domislila sem se, kako je njih roka Sula nad mano kakor angelj varih, kako sem jim lahko potožila vsako gorje. Spomnila sem se otiih prijetnih večerov, ko me je še draga   materina   roka gladila po čelu, ko
117
so me pritiskali k sebi, ko so me učili molitvic. — In
sedaj, sedaj ?... Ni jih, moje ziate mamice! Nijih!...
In vendar, — ali   mi niso  nekaj obljubili. ko so
ae na smrtni postelji poslavljali odmene? Rekli so mi,
k  da je hog onim. ki spoštujejo svoje stariše. že na tem
¦  svetu   obljubil   plačilo.   In   še nekaj!   Izročili so me v
¦  varstvo neki drugi materi, Materi vseh sirot. K nji naj
¦  se torej zatekam, ona je sedaj moja mati!
B           Stopila sem torej v ono kapelico ob cesti.   Zaha-
¦  jajoče  solnce se je že poslavljalo  od prijazne kapelice
¦   in zlatilo solze, ki so mi stale v očeh. Ž otroško zaup-I ljivostjo se obrnem do podobe Matere božje z .Tezusom I \r naročju. Čim dalje zrem v njen mili obraz, tem Iju-P bezniveje, se mi ztli, da me gleda tudi Marija. Ta mili
pogled mi tudi privabi otroško zaupljivo prošnjo do Matere sirot: »Kaj nc, Marija. tako sem pričela moliti, tla si zdaj ti moja nnati, odkar so mi zagrebli mojo drago mamo? Glej, k tebi pribežim, ker jih ni več. da bi mi otirali solze. Rada te hočem imoti, kakor sem rada imela svojo ranjko mamo. In ko pride majnik, ti hoČem okrasiti ta oltarČek, da boš ksr v eamih rožicah, Kaj ¦ ne, Marija, da me boš potem tudi ti rada imela, kaj-ne, da me boŠ ?« . . -
Tedaj sem se tako zaverovala v Marijino podobo, da sem pozabila na vse. Niaem ee Bpomnila. da je vsak dan ob tem času prihajala tu mimo grajska gospa. ka-tero sem do sedaj vedno uljudno pozoravljala. Hitro sem hotela popraviti. kar sem zamudila. A ko se ozrem, stala je že gospa pred kapelico.
»Kaj pa ti je danes, da si vsa objokana ?« ogo-vori me.
»Lačna sem.«
»No, pa steci z menoj, boš pa pri meni kaj do-bila«, vabi me prijazna gospa.
In kdo bi tedaj raje ubogal kakor jaz! Vesela sem hitela za prijazno gospo. ki je imela zame tolikn lepih besed. Po poti me |e spraševala o mojem domu in o mojih stariših. Ko sem ji pripovedovala, da nimam ne matere, ne očeta. da sem sirota, prikradla sejetudi nji blag-a solza pomilovanja.
118
Ko sva prišli v grad, obdarila me je dobrotljiva gospa z dobro jedjo ter mi dovolila. da smem še ka-terikrat  priti,  če bom  vedno lepo umita in počesana.
Zopet sem vesela hodila vsak dan v grad k dobri gospej. Saj je bila ona razun Marije v kapeli jedina, kateri sem mogla potožiti vse svoje gorjo. vae svoje težave. A le malo časa. Kmalu sem se grajski gospej tako prikupila, tako priljubila, da me je vzela k sebi ¦v službo. Sedaj ao prišli zame zopet veseli dnevi. Dobra gospa mi je nadomesčala mater. Ker svojih otrok ni imela, Ijubila me je kakor laatno bčer. Potrudila se je zame, kjerkoli je mogla. Vse je storila zame, da aem dobila vse premoženje svojih starišev in poštenega mla-deniča za moža.
Glejte; Ijuhi moji, zopet sem prišla tii sem, kjer sem prebila toliko veselih večerov. Čctudi sem že v prvi mladosti zguljila očeta in mater, so mi je vendar pozneje dobro godilo. A zakaj ? Zato, ker scm vedno ljubila in spoštovala svoje stariše. Ako hočete torej, ljubi otroci, da se bo tudi vam kdaj dobro godilo, lju-bite in spoštujte svoje stariše! ltadi jih ubogajte, ne napravljajte jim skrbi \n žalosti. Vsak dan molite zanje, da bi \am jih Hog ohranil še dolgo. dolgo. Saj scdaj še ne veste, kaj imate. ko imate dobre, skrbne stariše.«
Solza je zdrknila materi po levem licu, ko so se spomnili, koliko veselja, koliko žalosti so užili y svoji mladosti. In vendar, kako prijetni so ti spomini! Ž njimi so skušali vzbuditi pri svojih malih poslušalcib Ijubezen in spoštovanje do roditeljev, zlasti pa še zaupanje do Matere nas vseh.
* Itt ne zaman. Predno je sladki sen objel mala bitja v mebkih posteljcah, pluli so božji krilatci iznad hiše tja pod sinji oblok. Hiteli so s prošnjami, z gore-čimi molitvami nedolžnih otročičev za svoje stariše tja prcd prestol Vsemogočnega, v naro(5je nebeške Kra-ljice. Pred hišo pa je lahen vetrid v čarobni mesečini zibal listje fastite bruske, da je skrrvnostno šumela in šepetala vedno vresnifiujoče se besede Najvišjega: »Spo-' ituj o6eta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlii.«