Leto 1897.
35
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 28. januarja 1897.
Vsebina: Št. 80. Zakon o obrambi iznajdeb (patentni zakon).
30.
Zakon z dne 11. januarja 1897.1.
o obrambi iznajdeb (patentni zakon).
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takô:
I. Splošna določila.
Predmet patentne obrambe.
§• 1.
Pod obrambo tega zakona so nove iznajdbe, katere dopuščajo kako obrtno uporabo.
Za nje se na zaprosilo dodeljujejo patenti.
Od patentne obrambe izključene iznajdbe.
§• 2.
Patenti se ne dodeljujejo:
1.	Za iznajdbe, katerih namen ali raba je zoper zakon, nravnost ali zdravje, ali katere merijo očividno na to, da bi se ljudstvo zapeljalo ;
2.	za znanstvene naučke (teoreme) ali načela;
3.	za iznajdbe, katerih predmet je pridržan državni monopolni pravici;
4.	za iznajdbe
a)	živil in povžitnin za ljudi,
b)	zdravil in razkuževal,
c) tvarin, katere se narejajo po kemičnem načinu,
v kolikor se pod št. 4, a do c omenjene iznajdbe ne tičejo določenega tehniškega postopanja za na-rejo takih predmetov.
Novota.
§• 3.
Iznajdba se ne šteje za novo, ako je bila že pred časom njene zglasitve, vstrezajoče temu zakonu,
1.	v objavljenih tiskovinah popisana tako, da je po tem mogoča njena poraba po izvedencih; ali ako je
2.	bila v domači deželi tako očitno rabljena, javno na ogled postavljena ali predstavljena, da je po tem mogoča njena poraba po izvedencih; ali ako je
3.	bila predmet kakega privilegija, ki je veljal v ozemlju veljavnosti tega zakona, ter je postala občna last vseh.
Vlada je pooblaščena, dodeliti vnanjim državam ugodnost, ki jo je razglasiti v patentnem listu (§. 44.), da se po njih uradoma izdani popisi patentov ne bodo šteli že od dne njih izdaje, ampak še le po roku šestih mesecev največ za enake objavljenim tiskovinam po zmislu tega zakona.
Pravica do patenta.
§• 4.
Do dodelitve patenta ima pravico samo stvo-ritelj iznajdbe ali njegov pravni naslednik. Dokler
(Slovnnisch.)
11
se ne dokaže nasprotno, se bo prvi zglasitelj štel za stvoritelja iznajdbe. Poznejša zglasitev ne more več osnovati pravice do patenta, ako je iznajdba že predmet kakega patenta ali privilegija ali kakega prejšnjega zglasila, katero se obravnava ter vodi k dodelitvi patenta ali privilegija. Kadar obveljajo ti pogoji samo deloma,' tedaj ima poznejši zglasitelj samo pravico do dodelitve patenta v primerni omejitvi.
Kadar zglasi imetnik osnovnega patenta ali njegov pravni naslednik zboljšavo ali drugačno na-daljno izobrazbo kake s patentom že zavarovane ali za patentovanje zglašene in v to vodeče iznajdbe, tedaj mu je dano na izbiro, za zboljšavo ali drugačno nadaljno izobrazbo si izposlovati ali samostojen patent ali pa dodaten patent, zavisen od osnovnega patenta.
Kadar se pokaže, da obrtna uporaba kake za patentovanje zglašene iznajdbe zahteva popolno ali delovito porabo kake že patentovane iznajdbe, tedaj je dodeliti zglašeni patent s pristavkom, da je zavisen od drugega patenta, ki ga je natančno ozna-meniti (izjava zavisriosti), Ta pristavek je vzprejeti tudi v razglasilo o dodelitvi patenta in v patentno listino.
§. 5.
Prvemu zglasitelju pak ne pristoji pravica do dodelitve patenta tedaj, kadar on ni stvoritelj zglašene iznajdbe ali tega pravni naslednik, ali kadar je bistvena vsebina njegovega zglasila iz popisov, narisov, modelov, priprav ali naprav koga drugega ali iz postopanja, ki je je ta uporabil, posneta brez njegovega dovolila, ter v prvem primeru vgovarja stvoritelj ali njegov pravni naslednik, v zadnjem pa oškodovanec.
Kadar je kake iznajdbe imetnik odvzel iznajdbo po vrsti komu drugemu brez privolila, tedaj ima v primeru upora prejšnji iznajdbe imetnik prednost pred poznejšim.
Delavci, nameščenci, državni služabniki veljajo za stvoritelje iznajdeb, ki jih store v službi, če ni s pogodbo ali službenimi predpisi določeno nič drugega.
Pogodbena ali službena določila, s katerimi naj bi se nameščencu ali služabniku v kaki obrtni podjetbi odvzela primerna korist iz iznajdeb. ki jih on stori v službi, nimajo pravne moči.
Obramba iznajdeb na razstavah.
§• 6.
1 Iznajdbam, katere se na ogled postavijo na domačih razstavah, se sme od dneva, katerega se pripuste v razstavo, do treh mesecev po dovršeni razstavi dodeliti začasna patentna obramba po olajšanih pogojih.
Dodelitev in pa določba pogojev te obrambe se pridržuje ukazni oblasti trgovinskega ministra.
Namestnik.
§• 7.
Kedor ne stanuje v naši deželi, se sme potegniti za pravico do dodelitve patenta in za pravice iz patenta samo, če ima v naši deželi stanujočega namestnika.
Ime in stanovališče tega namestnika, in pa vsako glede namestovanja nastalo premembo je s predložbo pooblastila zglasiti zastran vpisa v patentni register pri patentnem uradu.
Z ukazom je določiti, kaka mora biti vsebina pooblastila, ki je je položiti pri patentnem uradu.
Kraj, v katerem ima namestnik svoje domo-vališče, in, če bi takega ne bilo, kraj, kjer ima sedež patentni urad, velja za stvari, ki se tičejo patenta, za domovališče ne v naši deželi stanujočega imetnika patenta.
Vročbe, opravljene namestniku, imajo isto pravno moč, kakor da bi se bile opravile imetniku patenta samemu.
Moc patenta.
§•«.
Patent ima to moč, da je edini imetnik patenta vpravičen, obratoma narejati predmet iznajdbe, spravljati ga v promet, imeti ga na prodaji ali ga rabiti.
če se patent dodeli za kako postopanje, tedaj se razteza njegova moč tudi na predmete, kateri se neposredno naredé po tem postopanju.
§. 9.
Moč patenta ne nastopi zoper tistega, kateri je že ob času zglasitve v dobri veri začel v naši deželi rabiti iznajdbo ali je vkrenil potrebne priprave za tako rabo (poprednji rabitelj).
On ima pravico, izkoriščati iznajdbo za potrebe lastnega obrata v svojih ali tujih delovnicah.
Ta pravica se sme podedovati ali oddati samo z obratom vred.
Poprednji rabitelj sme zahtevati, da mu imetnik patenta prizna njegovo pravico z listino. Kadar se odreče ta priznava, tedaj odloči po predlogu patentni urad o oglašeni zahtevi v postopanju, določenem za izpodbojno pravdo. Priznano pravico je na zaprosilo vpravičenca vpisati v patentni register.
§. 10.
Vojni upravi pristoji pravica, v porazumu s trgovinskim ministrstvom za svojo potrebo rabiti ali po t)sebah, katerim to naroči opraviloma, dati rabiti iznajdbe, katere se tičejo za povzdig vojevite sile potrebnega vojnega orožja, raznesilnih in stre-livnih reči, vtrdeb ali vojnih ladij, ne da bi se smele nasproti vojni upravi uveljavljati kake pravice iz dodeljenega patenta.
V kolikor se ne doseže dogovor o primernem povračilu med imetnikom patenta in vojno upravo s pritrditvijo finančnega ministra, odloča o tem linančni minister v porazumu s trgovinskim ministrom in vojno upravo.
Izvrševanje vojni upravi pristoječe pravice do rabe je neodvisno od teka teh razprav.
§11-
Kadar se, če tudi po dodelitvi patenta za kako iznajdbo, pokaže, da je nje predmet v določenem načinu uporabe pridržan državni monopolni pravici, tedaj nima patent glede tega načina uporabe nobene moči nasproti državni ali vojni upravi.
§• 12.
Na vozila in na naprave na vozilih, katera doj-dejo v našo deželo samo mimogredé, ker se rabijo v prometu, se ne razteza moč patenta.
Razmerje več imetnikov patenta med sabo.
§• 13.
Patent, katerega zaprosi več oseb kot deležnikov iste iznajdbe, se dodeli tem osebam brez določbe delov.
Pravno razmerje deležnikov kakega patenta med sabo se ravna po državljanskem pravu.
Pravica, dovoliti rabo iznajdbe tretjim osebam, pristoji, kadar nastane kak dvom, samo vsem deležnikom vkupe; vsakdo pak ima za-se pravico, sodno preganjali posege v patent.
Trajanje patenta.
§. 14.
Trajanje patenta znaša 15 let; ta doba začne teči z dnevom, katerega se razglasi zglašena iznajdba v patentnem listu (§. 57).
Dodatni patenti nehajo ob enem z osnovnim patentom. Vendar se sme dodatni patent kot samostojen patent izrečno ohraniti v moči, kadar se osnovni patent odvzame, izreče za ničnega ali kadar se odpove. Njegovo trajanje se določuje po dnevu, katerega je obveljal osnovni patent. Glqde dneva dospelosti in izmere letnih pristojbin stopi dodatni patent, kateri je postal samostojen, na mesto osnovnega patenta.
Razlastitev.
§. 15.
Kadar korist oborožene sile ali javne blaginje ali sicer nujna državna korist terja, da se kaka iznajdba, za katero se je zaprosil ali že dodelil patent, povsem ali deloma rabi po državni ali vojni upravi sami ali prepusti v splošno rabo, tedaj ima državna ali vojna uprava pravico, proti primerni odškodbi povsem ali deloma razlastiti ta patent ali pravico do rabe iznajdbe na podstavi odločila, ki je vkrene politično deželno oblastvo na Dunaju, in prevzeti na podstavi tega odločila o razlastitvi iznajdbo v rabo ali pa jo izročiti v splošno rabo.
Kadar je nevarno odlagati, sme državna ali vojna uprava po začasnem dovolilu imenovanega političnega deželnega oblastva že na podstavi vloženega zaprosila za razlastitev, precej vzeti iznajdbo v rabo ali jo izročiti v splošno rabo, toda s pridržkom, da se pozneje izdâ odločilo o razlastitvi.
Razen1 imetniku patenta pristoji tudi tistim osebam, katere so že imele pravico do rabe,iznajdbe, ako jo poslej izgube, primerna odškodba iz državnega zaklada.
Zastran izmere odškodbe je delati na lo, da se doseže dogovor s prositeljem patenta ali imetnikom
patenla in s kakimi pravico do rabe imajočimi osebami; ako se ne doseže tak dogovor, pristoji odločba o vloženi tožbi za odškodbo sodnijam, če treba, po zaslišbi izvedencev. Patenta imetnik ima pravico, izbrati enega od izvedencev. Pri izmeri odškodbe se je v vseh primerih ozirati samo na tiste učinke, katere provzroči razlastitev patenta za našo deželo.
Razprava o izmeri odškodbe nima nobene ovirajoče moči za izvrševanje pravic, katere zahteva državna ali vojna uprava gledé iznajdbe za se ali za prebivavstvo.
0 taki zahtevi gledé patenta mora patentni urad precej obvestiti v patentnem registru vpisane vdeležence.
Vezanost patentov na veljajoče zakone.
§. 16.
Dodeljen patent ne odveže nikedar od izpolnjevanja zakonitih predpisov, kateri so izdani ali se izdado iz ozirov na javno zdravje, varnost ali nravnost ali v splošno državno korist.
§- 17.
Stvoritelj iznajdbe ali njegov pravni, naslednik ni, v kolikor se omeji na izvrševanje patentovane iznajdbe, ne prikrajševaje določil §. 16., vezan na predpise, veljajoče o nastopu obrtov.
Prenos.
§- 18.
Pravica iz zglasitve patenta in patentna pravica prehajata na dediče; pripadne pravice ni glede teh pravic.
Obe pravici se smeta povsem ali po idejalnih delih s pravnim opravilom, sodniškim razsodom ali odredbo poslednje volje prenesti na druge osebe.
V pridobitev patentne pravice potreben vpis prenosa (§. 23) mora opraviti patentni urad po sodnem zaprosilu ali po pismeni prošnji za prenos, katero poda eden izmed deležnikov. S prošnjo za prenos je predložiti listino o prenosu, na kateri mora biti, če ona nima značaja javne listine, podpis prenosnika poverjen.
Prošnjo za prenos in prenosno listino mora patentni urad preskusiti po obliki in vsebini.
Kadar se prenese pravica iz zglasitve kakega patenta, tedaj je izdati patent, ako se dodeli, za pravnega naslednika zglasiteljevega, v kolikor vstre-zata kakor prošnja za prenos, tako tudi prenosna listina spredaj omenjenim zahtevam.
Zastavba.
§. 19.
Patentna pravica sme biti predmet zastavne pravice.
Prostovoljna dopustila.
§- 20.
Patenta imetnik ima pravico, prepustili rabo iznajdbe drugim osebam za vse ozemlje, v katerem patent velja, ali za neki njega del z izključbo ali brez izključbe drugih vpravičencev do rabe (dopustilo, licencija).
Prisilna dopustila.
§- 21.
Imetnik patenta za kako iznajdbo, katera se brez rabe druge prej patentovane iznajdbe ne dâ uporabljati, ima pravico, zahtevati od imetnika te zadnje dodelitev dovolila za nje rabo, ako so od dneva, katerega se je prej dodeljeni patent razglasil v patentnem listu, pretekla tri leta ter je poznejša iznajdba znamenite obrtne važnosti.
Dovoljeno dopustilo daje imetniku prejšnjega patenta pravico, da sme tudi on zahtevati od nastopnega imetnika patenta dopustilo, ki mu daje oblast, rabiti poznejšo iznajdbo, seveda s pogojem, da je ta zadnja v dejanski zvezi s prejšnjo iznajdbo.
Kadar se vzvidi, da je v javni koristi dodeliti dovolilo za rabo kake iznajdbe drugim osebam, tedaj ima vsakdo, tudi če ne obveljajo pogoji odstavka 1. in 2., ako on dokaže osebno zanesljivost, pravico, po preteku treh let po dnevu, katerega se je razglasil dodeljeni patent v patentnem listu, zahtevati od imetnika patenta dovolilo za rabo iznajdbe za svoj obrat.
Ako odreče v teh primerih patenta imetnik dopustilo, odloči o zahtevi patentni urad ter ustanovi, če on prizna dopustilo, z ozirom na kakovost iznajdbe in na okolnosti primera povračilo, ki je je dati, potem varščino in pa druge pogoje za rabo.
Kadar gre za odločbo o priznavi dopustila v javni koristi, tedaj si mora patentni urad o pra-šanju bivajoče javne koristi izprositi nazor vdeleženih ministrstev ter vzeti ta nazor v podstavo svoji odločbi.
Na patente državne ali vojne uprave se ne uporabljajo zgorenja določila.
Dopustila prenos.
§. 22.
Po imetniku patenta ali patentnem uradu dodeljeno dopustilo sme brez pritrditve imetnika patenta imetnik dopustila prenesti med živimi samo z obratom vred, kateremu je dopustilo služno, in ono prehaja vslcd smrti na njegove pravne naslednike samo tedaj, kadar ti nadaljujejo podjetbo, ima-jočo pravico do dopustila.
Hoc vpisov v patentni register.
§. 23.
Patentna pravica (§. 18.), zastavna pravica in druge stvarne pravice na patentnih pravicah se pridobe s vpisom v patentni register ter zadobe moč proti drugim osebam.
Za čas pridobitve dopustilnih pravic ostanejo merodajna določila državljanskega prava. Proti drugim osebam zadobe dopustilne pravice moč še le s vpisom v patentni register.
Vrstni red spredaj imenovanih pravic se določa po vrsti patentnemu uradu dohajajočih vlog za vpis, seveda samo, če vloga pride do vpisa.
Ob istem času došle vloge imajo isti vrstni red.
Obreiuembe.
§• 24.
Kedor pridobi kak patent, prevzame njega se držeča bremena, katera so ob času, ko poda prošnjo za vpis, pri patentnem uradu razvidna iz patentnega registra ali so v redu zglašena za vpis.
Zaznamba spora.
§. 25.
Pred sodnijami tekoči spori, ki se nanašajo na pristojnost kakega patenta, kako zastavno pravico in pa drugačno stvarno pravico do kakega patenta, in pa predlogi za dodelitev dopustil (§. 21.), potem za odvzetbo, izrek ničnosti, odsodbo, izjavo zavisnosti ali odločbo o relativni neveljavnosti patenta, smejo biti po zaprosilu predmet zaznambe spora v patentnem registru.
Zaznamba spora ima to moč, da je odločilo popolnoma veljavno tudi zoper tiste osebe, katere so dosegle kak vpis v patentni register še le po času, ko je pri patentnem uradu došla prošnja za zaznambo spora.
Prestanek.
§- 26.
Patent mine:
1.	ob pravočasnem plačevanju letnih pristojbin najpozneje s potekom 15. leta;
2.	ako se dospela letna pristojbina ne vplača o pravem času pri blagajnici patentnega urada ali v preodkaz nji pri kakem poštnem zavodu naše dežele ;
3.	ako se mu patenta imetnik odpove.
Ako se nanaša odpoved samo na posamezne dele patenta, ohrani patent moč glede ostalih delov, v kolikor smejo ti bili predmet samostojnega patenta.
V primerih, ko mine patent s potekom časa (1 in 2), nastopi prestanek z dnevom, prihajajočim po preteku zadnjega leta veljavnosti, v primeru odpovedi (3) pa z dnevom, prihajajočim po dnevu, katerega se je naznanila odpoved patentnemu uradu.
Odvzetba.
9- 27.
Patent se sme povsem ali deloma odvzeti, ako imetnik patenta ali njegov pravni naslednik opusti v naši deželi v primernem obsegu izvrševati ali dajati izvrševati iznajdbo ali vsaj storiti vse, kar je potrebno, da se zagotovi tako izvrševanje. V tem primeru se ne sme dodeljeni patent odvzeti prej, kakor po preteku treh let od dneva, katerega se je razglasil v patentnem listu. Ta omejitev časa odpade,
ako patenta imetnik ali njegov pravni naslednik, dasi se iznajdba izvršuje v kaki vnanji deželi in javna korist zahteva nje izvrševanje tudi v naši deželi. ne neha zalagati domače potrebščine povsem ali večinoma z uvozom namesto s primerno razširjenim izvrševanjem iznajdbe v naši deželi.
Preden se patent odvzame, je treba zapretiti odvzetbo, povedavši razloge ter ustanovivši primeren rok za primerno izvrševanje iznajdbe.
Odvzetba stopi v veljavnost z zadnjim dnevom za zakonito izvrševanje v naši deželi ustanovljene dobe, kateri se postavi na videž v razsodbi o odvzetih.
Na patente državne in vojne uprave se ne uporabljajo ta določila.
Izrek ničnosti.
§. 28.
Patent se izreče za ničnega, ako se pokaže,
1.	da predmet ni bil po §§. 1., 2. ali 3. patenta zmožen;
2.	da je iznajdba predmet patenta ali privilegija kakega prejšnjega zglasitelja.
Kadar kateri teh pogojev (1 in 2) obvelja samo deloma, tedaj se ničnost izreče s primernim ome-jilom patenta.
Pravnomočni izrek ničnosti kakega patenta sega nazaj na čas zglasitve patenta. V primeru točke 2. ostanejo pak po poznejšem zglasitelju zakonito ustanovljene, od drugih oseb pošteno pridobljene in nad eno leto v patentnem registru vpisane dopustilne pravice, katerih ni zadela nobena pravno vtemeljena zaznamba spora (§. 25.), nedotaknjene s tem, da ničnost patenta sega nazaj, ne prikraj-ševaje s tem pravic do povračila, katere izvirajo iz tega zoper poznejšega zglasitelja.
Odsedita.
§. 29.
Patent se imetniku patenta odsodi, ako se dokaže:
1.	da ni patenta imetnik stvoritelj iznajdbe ali tega pravni naslednik ali da ga ni šteti za takega (§. 5.). ali
2.	da je bila bistvena vsebina zglasila iz popisov, narisov, modelov, priprav ali naprav koga drugega ali iz ravnanja, ki ga je uporabljal ta, posneta brez njegovega dovolila.
Kadar kateri teh pogojev (1 in 2) obvelja samo deloma, tedaj se patent odsodi imetniku patenta samo deloma.
Zahtevati odsodbo patenta pristoji v prvem primeru samo stvoritelju, njegovemu pravnemu nasledniku in tistemu, katerega je po zmislu §. 5. šteli za stvoritelja, v drugem primeru pak samo oškodovancu ; ta zahteva zastara nasproti dobrovernemu imetniku patenta v treh letih, po času, ko je bil vpisan v patentni register.
Iz odsodbe izvirajoče vzajemne zahteve povračila in vrnitve je presojati po državljanskem pravu ter uveljavljati s civilno pravdo.
Ako zmaga, stvoritelj ali oškodovanec, mu je dano na izbiro, zahtevati v 30 dneh po vročbi pravnomočnega odsodbenega razsodila prenos patenta na svojo osebo.
Ako opusti tako pravočasno zahtevo prenosa, se šteje, da se je patentu odpovedal.
Po prejšnjem imetniku patenta zakonito ustanovljene, od drugih oseb pošteno pridobljene in nad eno leto v patentnem registru vpisane dopustilne pravice ostanejo, v kolikor jih ni zadela nobena pravno vtemeljena zaznamba spora (§. 25.), v primeru takega prenosa patenta v moči tudi nasproti novemu patenta imetniku, a ne prikrajševaje s tem pravic do povračila, katere izvirajo iz tega zoper prejšnjega imetnika patenta.
Izjava zavisnosti.
§. 30.
Imetnik kakega patenta sme pri patentnem uradu predlagati odločbo, da obrtna uporaba kake patentovane iznajdbe zahteva popolno ali delovito rabo njegove iznajdbe. O tem predlogu mora odločiti patentni urad v postopanju, predpisanem za izpodbojno pravdo.
Pravo odmene.
§.31.
Zoper pripadnike kake vnanje države, katera ne daje iznajdbam avstrijskih državljanov nobene obrambe ali pa samo nepopolno obrambo, se sme z ukazom vsega ministrstva uporabljati pravo odmene.
liosna in Hercegovina.
§. 32.
Glede veljavnosti po tem zakonu dodeljenih patentov v Bosni in Hercegovini so merodajni ukazi, izdani na podstavi zakona z dne 20. decembra 1879. 1. (drž. zak. št. 130).
II.	Patentna oblastva, patentni organi in patentne naprave.
Področje patentnega urada.
§• 33.
Dodelitev, odvzetbo, izrek ničnosti, odsodbo in izjavo zavisnosti, odločbo o relativni neveljavnosti patenta (§. 9.), potem odločbo o vgotovilnih predlogih (§. 111.) in priznavali dopustila (§. 21.), in pa vse vpise v patentni register opravlja patentni urad.
Patentni urad je nadalje dolžan, dajati na zaprosilo sodnij pismena mnenja o prašanjih, ki se tičejo patentov, v kolikor bi v postopanju pred sodnijo bila predložena mnenja izvedencev, katera se ne strinjajo.
Sedež in sestava patentnega tirada.
§. 34.
Patentni urad ima sedež na Dunaju.
Sestavljen je . iz predsednika, njegovega namestnika in potrebnega števila pravo znajočih in strokovjaških udov kot svetovacev.
Udov je nekaj stalnih, nekaj pa nestalnih.
Predsednik in pa prvomestniki pritožbenih oddelkov in ničnostnega oddelka (§. 36.) morajo biti pravoznavci.
Predsednik, njegov namestnik in stalni udje so plačani državni uradniki.
Nestalni udje dobivajo opravilne pristojbine.
Vredba patentnega urada se določi z ukazom.
§. 35.
Predsednika, njegovega namestnika in ude patentnega urada imenuje po predlogu trgovinskega ministra cesar.
Nestalni udje se pozovejo na dobo petih let, po katere poteku se smejo pozvati vnovič.
Patentni urad je glede svojega poslovanja na zunaj samostojen urad. Glede višega vodstva je podrejen neposredno trgovinskemu ministru, kateri postavlja tudi njegovo pomožno osebje.
Oddelki.
§. 36.
V patentnem uradu se napravijo :
1.	Zglasitveni oddelki za zglasitve patentov, prenose, rubeže, prostovoljno dovoljena dopustila, izjave zavisnosti (§. 4.) in zaznambe spora,
2.	pritožbeni oddelki za pritožbe, in
3.	ničnostni oddelek za predloge odvzetbe, izreka ničnosti, odsodbe in izjave zavisnosti (§. 30.) patentov, potem za odločbe o relativni neveljavnosti kakega patenta, za vgotovilne predloge in za predloge za dodelitev prisilnih dopustil.
Sklepanje v oddelkih.
§. 37.
Zglasitveni oddelki sklepajo, ako so navzočih trije stalni udje s prvomestnikom vred, od katerih pa morata biti, v kolikor ne gre za sklepe po zmislu §. 40., dva strokovnjaška uda.
Končne odločbe pritožbenih oddelkov in ničnostnega oddelka se sklepajo, ako so navzočni s prvomestnikom vred dva pravo znajoča in pa trije strokovnjaški udje. Za vmesne odločbe v teh dveh oddelkih zadostuje navzočnost treh udov, od katerih morata biti dva strokovnjaška uda.
K posvetovanju se smejo privzeti izvedenci, kateri niso udje; oni se ne vdeležujejo glasovanja.
Odredbe, pripravljajoče sklep ali odločbo, vkrepa v vseh oddelkih v njih imenu poročevavec, kateremu je stvar poverjena, ako treba v porazumu s kakim strokovnjaškim udom.
Sklepa in odločuje se z absolutno večino glasov. Kadar je enoliko glasov, odločuje glas predsednikov.
Sklepi in odločbe se narejajo v imenu patentnega urada, ter se morajo obrazložiti, pismeno izdati in uradoma vročiti vsem vdeležencem.
Opravilni red patentnega urada.
§. 38.
Opravilni red patentnega urada vredi, v kolikor ta zakon ne obsega določil o tem, trgovinski minister, in v kolikor bi bili vdeleženi drugi resortni ministri, v porazumu ž njimi z ukazom.
Pritožbe /oper sklepe in odločila oddelkov.
§. 39.
Zoper sklepe zglasitvenih oddelkov je dopuščena pritožba na pritožbeni oddelek. Podati jo je, v kolikor ne obsega zakon za posamezne primere drugačnih določil, v 30 dneh po vročbi sklepa pri patentnem uradu.
Sklepanja o pritožbi se ne sme vdeležiti noben ud, kateri je sodeloval pri izpodbijanem sklepu.
Zoper odločila (končna in vmesna odločila) pritožbenih oddelkov ni več nadaljne pritožbe, niti ne pritožbe na upravno sodnijo.
Zoper končna odločila ničnostnega oddelka je dopušččn priziv na patentno sodnijo.
Zoper odredbe, pripravljajoče sklepe kakega zglasitvenega oddelka ali odločbo pritožbenih oddelkov ali ničnostnega oddelka, ni dopuščena posebna pritožba, oziroma priziv.
Tako tudi ni dopusten poseben priziv zoper vmesna odločila ničnostnega oddelka, vendar se sme predrugačba pripravljajočih odredeb poroče-vavčevih v vseh treh oddelkih in pa predrugačba vmesnih odločel) pritožbenega oddelka in ničnostnega oddelka predlagati pri dotičnem oddelku samem.
Sklepi in pritožbe o vpisih v register.
§. 40.
Sklepe patentnega urada, kateri se tičejo vpisov v patentni register po zmislu §§. 9., 18., 19., 20., 21., 23. in 25. in pa vpisov v register patentnih zastopnikov po zmislu §. 43., je storiti v zglasitvenem oddelku, sestavljenem iz treh pravo znajočih udov. O sklepih je obvestiti vse vdeležence.
V 30 dneh po vročbi se sme podati zoper sklep pritožba.
Pritožba gre, izvzemši v §. 43. trgovinskemu ministru pridržani primer, na pritožbeni oddelek patentnega urada.
Patentna sodnija.
§• 41.
Kot prizivna stopinja zoper končna odločila ničnostnega oddelka patentnega urada se ustanovi patentna sodnija na Dunaju.
Ta sodnija je sestavljena iz enega predsednika ali enega odsekovega predsednika najviše sodnije in kasacijske sodnije kot predsednika in prvomestnika, iz enega svetovavca trgovinskega ministrstva, dveh dvornih svetovavcev najviše sodnije in kasacijske sodnije ali njih namestnikov, in pa iz treh strokovnjaških udov kot svetovavcev.
Ude patentne sodnije in njih namestnike imenuje po predlogu, ki ga stavi v porazumu z vdele-ženimi ministrstvi trgovinski minister, cesar na dobo petih let. Oni se smejo pozvati vnovič.
Za njih opravilne dobe veljajo o udih patentne sodnije določila člena 6. v državnem osnovnem zakonu o sodniški oblasti in v zakonu, danem v izvršitev k njemu dne 21. maja 1868. 1. (drž. zak. št. 46).
Udje patentne sodnije dobivajo opravilne pristojbine.
Troje strokovnjaške ude pozove izmed imenovanih strokovnjaških udov od primera do primera predsednik patentne sodnije.
Za patentno sodnijo potrebno pomožno in pisarniško osebje priskrbuje trgovinsko ministrstvo.
Izključilni vzroki.
§. 42.
Udje patentnega urada in patentne sodnije so izključeni od sodelovanja:
1.	v patentnih stvareh, v katerih so oni sami stranka, ali gledé katerih so do kake stranke v razmerju sovpravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca;
2.	v patentnih stvareh svojih zakonskih žen ali takih oseb, katere so ž njimi v premi vrsti v sorodu ali svaštvu, ali s katerimi so oni v postranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena v svaštvu;
3.	v patentnih stvareh svojih posinoviteljev ali rejnikov, svojih posinovljencev (pohčerjenek) ali rejencev (rejenek), svojih varovancev (varovanek) in oskrbovancev (oskrbovanek) ;
4.	v patentnih stvareh, v katerih zastopajo ali so zastopali kako izmed stranek, ali gledé katerih jih zadene ali čaka kaka gmotna korist ali škoda.
Udje patentne sodnije so mimo tega izključeni v patentnih stvareh, v katerih so pri sklepanju od-ločeb sodelovali pri patentnem uradu.
Patentni zastopniki.
§. 43.
Poklicema zastopati stranke pred oblastvi v patentnih stvareh imajo pravico samo odvetniki, po oblastvu potrjeni zasebni tehniki, patentni zastopniki in finančna prokuratura.
Po oblastvu potrjenim zasebnim tehnikom in pa patentnim zastopnikom je vendar prepovedano, poklicema zastopati stranke v sporih o odvzetbi, izreku ničnosti ali odsodbi kakega patenta ali privilegija, in pa v vseh netehničnih stvareh.
Patentne zastopnike postavlja po meri potrebščine v porazumu z obrtnim oblastvom patentni urad.
Izvrševanje patentnega zastopništva je zavisno od vpisa zastopnika v register patentnih zastopnikov, kateri se piše pri patentnem uradu. Te vpise je razglašati v patentnem listu.
Vsaki tak vpis je podvržen pristojbini 100 gl.
Za patentne zastopnike se smejo postaviti samo tisle osebe, katere
1.	so polnoletne,
2.	imajo avstrijsko državljanstvo ter stanujejo v naši deželi,
3.	niso bile obsojene zavoljo kakega iz dobičkarstva storjenega hudodelstva, pregreška ali zavoljo takega prestopka,
4.	se izkažejo o primerni tehniški sposobnosti s predložbo diplome ali spričeval o vspešno opravljenih predpisanih državnih preskušnjah na kaki domači tehniški véliki šoli, na véliki šoli za zemlje-delstvo, na kaki rudarski akademiji ali na filozofski fakulteti kakega domačega vseučilišča, ali pa o vspešno opravljenih enake vrednosti preskušnjah na kaki slični vnanji véliki šoli, katera stoji v enaki vrsti,
5.	so prebile vsaj dvoletno prakso pri kakem domačem patentnem zastopniku, in so
6.	s preskušnjo, po dovršeni praksi opravljeno Pped patentnim uradom z dobrim vspehom, dokazale svojo izvedenost v določilih patentnega prava naše ‘n Pa vnanjih dežel.
Odredbina za preskušnjo iz patentnega prava
znaša 20 gl.
Patentni zastopniki stoje pod disciplinarno oblastjo patentnega urada.
Kadar je patentni zastopnik začasno ali trajno oviran, opravljati naložene mu posle, ima patentni urad, ako treba, pravico, za nadaljevanje in dovršbo teh poslov postaviti zanj namestnika.
Zoper odreko vpisa v register patentnih zastopnikov je dopuščena dotičniku v 30 dneh po vrobči odločila pritožba na trgovinsko ministrstvo.
Podrobnejša določila o vredbi zavoda patentnih zastopnikov in o disciplinarnem postopanju zoper patentne zastopnike, izda z ukazom trgovinski minister v porazumu z ministrom za notranje stvari. Ali so na kaki vnanji véliki šoli vspešno opravljene pre-skušnje enake vrednosti kakor vspešno opravljene državne preskušnje na kaki domači slični véliki šoli (odstavek 4. tega paragrafa), o tem odločuje trgovinski minister v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk in s poljedelskim ministrom.
Patentni list.
§. 44.
Patentni urad izdaje občasno izhajajoč uradni patentni list, v katerega je vzprejemati v tem zakonu omenjena razglasila.
Opravo in izdajo tega lista vredi trgovinski minister z ukazom.
Patentni register.
§• 45.
Pri patentnem uradu se piše patentni register, kateri obsega zaporedoma tekoče številke, predmet in trajanje dodeljenih patentov in pa ime, posel in stanovališče imetnikov patenta in njih namestnikov. Začetek, potek, prestanek, izpodbijanje, odvzetbo, izrek ničnosti in odsodbo patenta, njegovo razlastitev, izjavo o samoslalnosti dodatnega patenta, potem izjavo o zavisnosti kakega patenta, in pa prenose patenta, priznave dopustil, zastavne pravice, drugačne stvarne pravice do kakega patenta, neveljavnost kakega patenta nasproti kakemu po-prednjemu rabitelju (§. 9.), vgotovilne odločbe (§. 111.) in zaznambe spora je poslavljati v registru na videž.
K veljajočim patentom spadajoče popise, narise, modele in vzorce, potem prošnje in listine, na katere se naslanjajo vpisi v register, hrani patentni urad v posebnem arhivu.
(Slowenisch.)
12
Vpogled v patentni register in v popise in ogled narisov, modelov in vzorcev, na katerih podstavi se je dodelil patent, potem vpogled v prošnje in listine in naprava prepisov in kopij je dovoljena vsakemu, v kolikor ne gre za še ne objavljen patent, pristoječ državni ali vojni upravi (§. 65). Patentni urad mora vkreniti razglasitev vseh prememb. ki se tičejo obstanka ali čegavosli patenta.
Patentni urad objavlja popise in narise dodeljenih patentov, v kolikor je njih vpogled dovoljen vsakomu, v samostojnih tiskovinah (patentnih spisih).
Na zahtevo izdaje patentni urad poverjene odpravke o vpisih v register.
Globe.
§. 46.
Po patentnem uradu prisojene globe in kazni zavoljo nereda se stekajo v državni zaklad.
Vročba.
§- 47.
Vročba izdatkov patentnega urada se opravlja uradoma po slugah patentnega urada ah po pošti.
Imetniku patenta, kateri začasno nima nobenega namestnika v naši deželi ali čegar bivališče v naši deželi ni znano, sme patentni urad, ako treba, postaviti v njega namestovanje skrbnika, kateremu se more opraviti vročba z isto pravno močjo kakor imetniku patenta.
III.	Postopanje.
A. Ob dodelitvi patentov.
Zglasitev patenta.
8- 48.
Iznajdba se mora za dosego kakega patenta zglasiti pri patentnem uradu, in to v predpisani pismeni obliki ali po neposredni predaji ali pa po pošti.
Za čas zglasitve velja čas, ko dojde zglasilo patentnemu uradu.
Obseg zglasila.
§• 49.
Združiti dve ali več iznajdeb v eno samo zglasilo je dovoljeno samo tedaj, kadar se te iznajdbe
nanašajo na isti predmet kot sestavine ali delujoča sredstva.
Zglasilna vloga.
§• 50.
Zglasilo mora obsegati:
1.	Ime in priimek, posel in stanovališče prosi-telja patenta in, če se prošnja preda po namestniku, mimo tega iste povedbe glede njegovega stalnega namestnika v naši deželi;
2.	zaprosilo za dodelitev patenta;
3.	kratko, stvarno oznamenilo iznajdbe, ki jo je patentovati (naslov);
4.	število let, za katera hoče zglasitelj plačati letno pristojbino pred dodelitvijo patenta.
Priloge zglasilo.
§- 51.
Zglasilu se mora priložiti:
1.	Zglasitvena pristojbina 10 gl. (§. 114) ali potrdilo, da se je ta pristojbina že vplačala pri kakem poštnem uradu v preodkaz na blagajnico patentnega urada;
2.	ako preda prositelj patenta zglasilo po namestniku, pooblastilo, izdano temu zadnjemu;
3.	po predpisih tega zakona (§. 52.) sestavljeni popis zglašene iznajdbe v dveh izvodih, podpisanih po prositelju patenta ali po njegovem namestniku.
Patentni popis.
§, 52.
Patentni popis mora:
1.	popisati iznajdbo tako jasno, razločno in popolnoma, da je mogoča po njem raba iznajdbe po izvedencih;
2.	naglašati to, kar je novega in je torej predmet patenta, na koncu popisa v enem ali več patentnih zahtevkih natančno in na razločen način;
3.	obsegati za razumljivost popisa potrebne, trajno narejene narise, in ako treba, biti opremljen tudi z modeli in vzorci.
Do časa, dokler ne sklene patentni urad, da je objaviti zglasitev, je dopustno, izpremeniti v popisu obsežene povedbe.
Ako se premembe tičejo bistva iznajdbe, sme patentni urad (zglasitveni oddelek) po zaslišbi vde-ležencev skleniti, da je šteti zglasitev za opravljeno še le s časom, ko so se izvršile te premembe (§. 54.).
Nadaljne potrebnosti zglasitve.
§• 53.
Določiti nadaljne potrebnosti zglasila in patentnega popisa se prepušča ukazni oblasti trgovinskega ministra, če stvar tako nanese, v porazumu z vdeleženimi resortnimi ministri.
Prednost.
§• 54.
S časom redne zglasitve kakega patenta (§§. 48.—53.) zadobi prositelj pravico prednosti za svojo iznajdbo.
Od tega časa ima on prednost nasproti vsaki pozneje zglašeni enaki iznajdbi.
Ako so v zglasilu kaki pogreški, se sme zglasilo, če se ti pogreški odpravijo o pravem času (g. 55.), šteti za redno opravljeno ob času prve predaje, ako se odpravljeni pogreški niso dotikali bistva iznajdbe.
Kadar se vsled pravočasne odprave pogreškov pozneje izpremeni bistvo iznajdbe, tedaj je šteti zglasitev za redno opravljeno še le s časom, ko so se pogreški odpravili, in ona ima pravico prednosti še le od tega časa.
Uvodna preskušnja.
g. 55.
Zglasilo je zavezano uvodni preskušnji po kakem udu zglasitvenega oddelka.
Ako pri tem zglasilo ne vstreza predpisanim zahtevam, se prositelj patenta pozove, naj odpravi pogreške v določenem roku.
Kadar uvodna preskušnja, ako treba po zaslišbi dotičnega izvedenca, pokaže, da očividno ni opraviti z iznajdbo, ki je zmožna patenta po §§. 1., 2. in 3., tedaj se prositelj patenta, katerega je morda prej povabil in zaslišal z uvodno preskušnjo poverjeni ud zglasitvenega oddelka, obvesti o tem s po-vedbo razlogov ter se pozove, naj v določenem roku odda svoje mnenje.
Ko se je o pravem času podalo to mnenje ali je brez uspeha potekel rok, stori zglasitveni oddelek sklep o zglasilu.
Predsednik patentnega urada ima pravico, o načelih, po katerih je opraviti uvodno preskušnjo, in o postopanju, po katerem se morajo pri tem ravnati udje zglasitvenega oddelka, postaviti pravila, v katerih je zlasti povdarjati to, da ob uvodni preskušnji ni nikakor presojati vrednosti zglašene iznajdbe.
Zavrnitev zglasila.
g. 56.
Kadar prvotno ali popravljeno zglasilo ne zadosti predpisanim zahtevam ali kadar se pokaže, da očividno ni opraviti z iznajdbo, katera je po gg. 1.,
2.	ali 3. zmožna patenta (g. 55.), tedaj se zglasilo zavrne s sklepom.
Kadar je zglasilo zavrniti iz razloga, kateri ni bil patenta prositelju dan na znanje že ob uvodni preskušnji, tedaj mu je poprej dati priložnost, da se v določenem roku izjayi tudi o tem razlogu zavrnitve.
Sprejem zglasila, oznana in oklic.
§• 57.
Kadar patentni urad meni, da se je zglasitev prav opravila in da ni dodelitev patenta nemogoča, tedaj odredi javno oznano zglasila (oklic). Oznana zglasila se opravi tako, da se v uradnem patentnem listu enkrat objavi ime, posel in stanovališče, prositelja patenta, predmet iznajdbe in v njegovem zglasilu obsežene patentne zahteve ali njih bistvena vsebina, in pa dan zglasitve.
Z dnevom, katerega se izda patentni list (objava) in katerega je na njem postaviti na videž, nastopijo začasno na korist prositelju patenta zakoniti posledki patenta za predmet zglasila (g. 8.).
Ob enem z oznano je pri patentnem uradu skozi dva meseca razgrniti vsakemu v pogled zglasilo z vsemi prilogami vred. Patentni urad sme, ako treba, odrediti razgrnitev tudi na drugih krajih.
Razgrnjeni popis patenta uživa do dodelitve patenta, in če bi se ta ne dodelil, do preteka petih let po dnevu razgrnitve obrambo, priznano z zakoni delom slovstvenim.
Po predlogu prositelja patenta je odložiti oznano in razgrnitev na dobo vsaj treh, največ pa šest mesecev računeč od dneva, katerega je bila oznana sklenjena.
Vgovor.
§. 58.
V	razgrnitvenem roku dveh mesecev po dnevu oznane se sme pri patentnem uradu oglasiti vgovor zoper dodelitev patenta.
Vgovor je podati pismeno v dvojnem izdatku. Opirati se sme na naštopne, z določenimi dejanstvi vtemeljene trditve:
1.	da predmet ni zmožen patenta (§§. 1. do 3.);
2.	da se iznajdba po svojem bistvu strinja s kako iznajdbo, katera je bila v naši deželi prej zglašena ali prej patentovana ali privilegovana;
3.	da ni patenta prositelj stvoritolj iznajdbe ali tega pravni naslednik, ali da ga ni šteti za takega (§. 5.);
4.	da je bistvena Vsebina izpodbijanega zglasila iz popisov, narisov, modelov, priprav ali naprav koga drugega ali iz ravnanja, katero je uporabil ta, posneta brez tega dovolitve.
V	primeru, imenovanem pod 3,''ima pravico vgovarjati samo stvoritelj ali njegov pravni naslednik, v primeru, imenovanem pod 4, pa samo oškodovanec.
En izdatek vgovora je vročiti zglasitelju, da poda svoje pismeno mnenje v roku 30 dni, kateri se sme iz ozira vrednih razlogov podaljšati.
Postopanje o vgovoru.
§. 59.
Ko se je podalo mnenje ali je potekel rok za njega podajo, ukaže poročevavec, kateremu je stvar poverjena, primerne odredbe zastran kakega nadalje potrebnega dopisovanja, zastran zaslišbe vdeležencev, priprave po strankah ponujenih dokazil, vzprejema dokazov in sploh zastran tega, da se kolikor moči zanesljivo pojasni, kako je zares s stvarjo.
Ocena dokazov in sklepanje.
§. 60.
Dovršivši pripravljalno postopanje mora patentni urad (zglasitveni oddelek) v nejavni seji storiti sklej) o dodelitvi patenta, svobodno ocenjevaje navedene dokaze.
Stroški.
§. 61.
V	odločilu mora patentni urad (zglasitveni oddelek) po svobodnem izprevidu določiti, po katerem deležu in znesku zadenejo stranke stroški postopanja in pravnega zastopa.
Zglasitev patenta po vgovorniku.
§. 62.
Kadar se vsled vgovora v primerih §. 58., št. 3 in 4. zglasilo umakne ali zavrne, tedaj sme stranka, katera je vgovarjala, ako sama zglasi iznajdbo v 30 dneh po vročbi na to se nanašajočega sklepa patentnega urada, zahtevati, da se kot dan njene zglasitve določi dan umaknjene ali zavrnjene zglasitve.
Pritožba.
§• 63.
Zoper sklep, s katerim se zglasilo zavrne ali vrne v popravo (§§. 56. in 60.), sme prositelj patenta, zoper sklep pa, s katerim še dodelitev patenta izreče v omejenem ali polnem obsegu, prositelj ali stranka, katera je oglasila vgovor, vložiti pritožbo v 30 dneh po vročbi sklepa.
Prepozno podane pritožile je zavrniti, ne da bi se začelo pritožbeno postopanje.
Pritožbo in njene priloge je predati v številu prepisov, potrebnem za nasprotnike.
Izdatek pritožbe je priobčiti nasprotni stranki, da poda vgovor zoper pritožbo v roku vsaj 14 dni, kateri se sme iz važnih razlogov podaljšati. Za na-daljno postopanje pred pritožbenimi oddelki so enako merodajni za zglasitvene oddelke dani predpisi (§§. 59. do 62.).
V	pritožbenem postopanju je dopustno, navesti nova dejanstva.
Kadar naj se odločba o pritožbi opira na drugačne okolnosti kakor tiste, na katere se je oziral v izpodbijanem sklepu zglasitveni oddelek, tedaj je poprej dati vdeležencein priložnost, da se v določenem roku izjavijo o tem.
Patentna listina. — Razglasitev.
§. 64.
Ako je dodelitev patenta dokončno sklenjena, odredi patentni urad, da se v obrambo vzeta iznajdba vpiše v patentni register, dodelitev razglasi ' v patentnem listu, za imetnika patenta izda patentna listina, in pa natisne in objavi patentni popis.
Patenti državne in vojne uprave.
§. 65.
Kadar gre za kako iznajdbo, katero zglasi državna ali vojna uprava na korist opremi oborožene sile ali sicer na državno korist, ali za kako zglašeno iznajdbo, glede katere oglasi državna ali vojna uprava svojo pravico do razlastitve (§. 15.), tedaj se po njenem predlogu dodeli patent brez vsakoršne oznane. V tem primeru se opusti tudi razgrnitev in natisek popisa in pa vpis predmeta iznajdbe v javni patentni register. Vendar sme državna ali vojna uprava pozneje vsak čas zahtevati oznano in popoln vpis.
Trajanje takih patentov, katerih oznana se opusti, teče od dneva, katerega se je dokončno sklenila dodelitev.
Odreka.
8- 66-
Ako se zglasilo umakne po oznani (§. 57.) ali ako se patent odreče, je oznaniti tudi to.
Z oznano, da se je zglasilo umaknilo ali patent odrekel, veljajo posledici začasne obrambe (§. 57., odst. 2.). kakor da niso nastopili.
B. Ob izpodbijanju patentov.
Predlaganje.
S.	67.
Postopanje zastran odvzetbe, izreka ničnosti ali odsodbe patentov se začenja samo po predlogu. Patentni urad ima vendar pravico, da po predlogu odvzetbe ali izreka ničnosti vpeljano postopanje, Kadar se umakne ta predlog, nadaljuje uradoma.
Kadar predlagatelj ne stanuje v naši deželi, je dolžan, dati se zastopati po odvetniku naše dežele, ter mora dati nasprotniku, ako bi ta to zahteval, varščino za stroške postopanja. To se mora zahtevati, ker bi se izgubila pravica do varščine v 14 dneh po vročbi predloga.
Višino varščine določuje patentni urad po svobodnem izprevidu. Predlagatelju se za opravo varščine določi rok, v katerem jo mora dati. Ako se varščina ne da pred pretekom roka, se šteje predlog, da je umaknjen.
Takojšnja zavrnitev.
§. 68.
Predloge odvzetbe, izreke ničnosti ali odsodbe kakega patenta, katere se očividno ne opirajo na nobeno zakonito podstavo, in pa vloge, katere ne obsegajo nobene določene zahteve ali katere podati nima predlagatelj pravice (§§. 29. in 30.), sme patentni urad (ničnostni oddelek) zavrniti s povedbo razlogov brez nadaljnega postopanja.
Take sklepe je šteti za končne odločbe.
Oblika in vsebina predloga.
§• 69.
Predlog mora obsegati kratko razložbo spora in poleg določene zahteve oznamenilo dokazil, katera se oglase.
Listinska pomagala je priložiti v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
Predlog s prilogami vred je, če meri samo zoper enega imetnika patenta, podati v dvojnem izdatku pri patentnem uradu.
Kadar meri predlog zoper več imetnikov patenta, tedaj je poleg izvoda, določenega za patentni urad, donesti za vsakega toženca en izvod predloga s prepisi prilog vred.
• Vsakemu predlogu sme biti predmet izpodbijanja en sam patent ž njegovimi dodatnimi patenti vred.
Postopanje o izpodbojnih predlogih.
§■ 70.
Poročevavec, kateremu je poverjena stvar, mora, ako se predlog spozna za dobrega, da se začne
postopanje, dati vročiti tožencu en izvod predloga s prepisi prilog vred ter ga pozvati, naj v roku vsaj 30 dni, katerega mu sme poročevavec iz ozira vrednih razlogov podaljšati, v dvojnem izdatku pismeno poda svoje vgovore.
En izdatek podanih vgovorov in prilog mora dati poročevavec vročiti tožniku.
Pripravljalno postopanje.
§• 71.
Ko so se oglasili vgovori ali je brez vspeha potekel rok za njih oglas, ukaže poročevavec primerne odredbe zastran kakega nadalje potrebnega dopisovanja, dalje zastran priprave po strankah ponujenih dokazil, zastran vzprejema tistih dokazov, katerih do-vršba ni z lepa mogoča pri ustni razpravi, in pa sploh za to, da se kolikor moči zanesljivo pojasni, kako je zares s stvarjo, in za primerno pripravo razprave.
O vzprejemu dokazov, opravljenem vsled te odredbe s privzetimi strankami, sestavi zapriseženi tajnik zapisnik, ako treba, privzemši kakega tehnika.
Razpis razprave.
§. 72.
Po dovršenem pripravljalnem postopanju razpiše predsednik patentnega urada ali njegov namestnik ustno razpravo.
Razprave ni razpisati tedaj, kadar patentni urad (ničnostni oddelek) odloči v nejavni seji, da je zastran nepristojnosti patentnega urada ali zastran že odločene stvari zavrniti predlog kot nesposoben za razpravo.
Povabilo.
§■ 73.
K razpravi je povabiti vdeležene stranke ali njih izkazane namestnike, in pa po zaukazu poro-čevavca (§. 71.) priče in izvedence, katere bo zaslišati pri razpravi.
Neprihod vdeležencev ali njih namestnikov ni na poti razpravi ali odločbi.
Razprava.
Razpravo je voditi in izvršiti, zmisloma uporabljale predpise §§. 171. do 203. v zakonu z dne 1. avgusta 1895. 1., drž. zak. št. 113 (civilnega pravdnega reda).
Javnost razprave se sme mimo primerov, omejenih v §. 172. civilnega pravdnega reda, po predlogu izključiti za neki del postopanja ali za vso razpravo tudi tedaj, kadar bi se z javnostjo spravila v nevarnost važna korist ali obratna ali opravilna tajnost kake izmed stranek ali kake priče.
Udom patentnega urada in patentne sodnije, in pa konceptnim uradnikom trgovinskega ministrstva je, dasi je izključena javnost, dovoljeno biti vpričo.
1) okaz in vzprejem dokaza.
'	§• 75.
Dokazno postopanje je, v kolikor se s tem zakonom ne ukazujejo drugačna določila, opraviti zmisloma uporabljaje predpise §§. 266. do 383. v zakonu z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 113) o sodnem postopanju v državljanskih pravnih sporih (civilnem pravdnem redu).
Pričanje priče pred patentnim uradom in pa pod prisego pred patentnim uradom storjena izpoved stranek je enaka sodnemu pričevanjn.
Zgorenja načela o dokaznem postopanju veljajo kakor za pripravljalno postopanje, tako tudi za razpravo.
Posvetovanje in glasovanje.
§■ 76.
Ničnostni oddelek se posvetuje in glasuje v nejavni seji.
Pravdni stroški.
§• 77.
V odločilu mora patentni urad po svobodnem izprevidu določiti, po katerem deležu in znesku zadenejo stranke stroški postopanja in zastopa.
Kake zasebnopravne zahteve je zavrniti pred redne sodnije.
Kedor umakne kak predlog, mora povrniti tožencu nastale stroške; njih višino določuje patentni urad.
Vsebina odločila.
§• 78.
Odpravek odločila mora obsegati:
1.	oznamenilo oddelka in imena udov, ki so sodelovali pri odločbi;
2.	oznamenilo stranek, njih namestnikov in pooblaščencev, in pa njih stališče kot takih (ali je stranka tožnik ali toženec);
3.	odločbo;
4.	učin odločbe, sesloječ v kratki razložbi stvari, kakor se ta pokaže iz ustne razprave, po-vdarjaje v glavni stvari po strankah stavljene predloge, in
5.	odločilne razloge.
Oznana odločbe.
§• 79.
Odločbo je z bistvenimi odločilnimi razlogi vred oznaniti, ako mogoče, ustno precej po dovršeni ustni razpravi.
V vseh primerih pak je prej ko mogoče vročiti strankam v pismenem odpravku odločilo s popolnimi odločilnimi razlogi vred.
Zapisnikovanje.
§. 80.
O razpravi je sestaviti po zapriseženem tajniku, če treba, privzemši kakega tehnika, zapisnik. Ta mora obsegati imena navzočnih udov ničnostnega oddelka, stranek in njih namestnikov, in pa važnejše dogodke ob razpravi, zlasti izpovedbe in mnenja kakih zaslišanih prič in izvedencev, in pa predloge stranek in sklepe o njih.
O nejavni seji je sestaviti poseben zapisnik, iz katerega se razvidi posledek posvetovanja in glasovanja.
Vsakega teh zapisnikov morata podpisati predsednik in tajnik.
Vpogled v spise.
§, 81.
Strankam ali njih zastopnikom je, v kolikor mso temu na poti določila §. 65., dovoljen vpogled v razpravne spise brez zapisnikov o posvetovanju.
Kazni zavoljo nagajivosti.
g. 82.
Strankam ali njih zastopnikom, ki zakrivijo kako očividno nagajivo izpodbijanje patenta, se smejo naložili globe do 300 gl.
Pravna pomoč.
g. 83.
Sodnije so dolžne, dajati patentnemu uradu pravno pomoč.
Postavitev v prejšnji stan in obnova postopanja.
g. 84.
Postavitve v prejšnji stan zavoljo zamujenih rokov ni.
Kadar se je s kako odločbo dosegla popolna ali delovita odvzetba, izrek ničnosti ali odsodba kakega patenta, ali kadar se je na to mereč predlog zavrnil popolnoma ali deloma, tedaj se sme po predlogu ene stranke zopet obnoviti zaključeno postopanje :
1.	ako je listina, na katero se opira odločba, lažnjivo narejena ali prenarejena;
2.	ako je priča ali izvedenec zakrivil lažnjivo izpoved ali nasprotnik ob njegovi zaslišbi krivo prisego, ter je odločba oprta na to izpoved;
3.	ako se je dosegla odločba po takem sleparskem dejanju zastopnika stranke, njenega nasprotnika ali njegovega zastopnika, katero se preganja po sodnem kazenskem postopanju;
4.	ako je ud, ki je sodeloval pri odločbi ali kaki prejšnji odločbi, katera je dotični odločbi v podstavo, zakrivil v sporu na škodo stranke kak prekršek uradne dolžnosti, kateri se kaznuje po kazenskem zakonu;
5.	ako je kazenske sodnije razsodba, na katero se opira odločba, razveljavljena po drugi sodbi, katera je postala pravnomočna.
Obnovo pak smejo sporne stranke zahtevati samo v enem letu po nastopu pravne moči odločbe, ki jo je razveljaviti, in ne prikrajševaje med tem pridobljenih pravic drugim osebam.
Zlasti pridobé tisti, ki so vzeli poslej iznajdbo v rabo ali so vkrenili za to potrebne naprave, pra-
vico, katera pristoji poprednjemu rabitelju iznajdbe (§• 9).
Odločiti o zahtevi obnove je pristojno tisto patentno oblastvo (ničnostni oddelek patentnega urada ali patentna sodnija), katero je sklenilo izpodbijano odločbo.
Prošnja za obnovo postopanja nima moči, ovirati izvršitev odločila.
§. 85.
Kadar je patentni urad vpisal v patentni register po pomoti razveljavo kakega patenta, tedaj mora on, vgotovivši pomoto, odrediti in razglasiti izbris tega vpisa. — Med tem v dobri veri pridobljene pravice drugih oseb ostanejo v takem primeru kakor v primeru obnove neprikrajšane.
Izvršitev.
§• 86.
Pravnomočni izreki patentnega urada in patentne sodnije imajo sodno izvršljivost.
Priziv.
§. 87.
Tisti stranki, kateri se zdi, da se ji godi po kaki odločbi ničnostnega oddelka patentnega urada krivica, je dovoljen priziv na patentno sodnijo.
Zoper odločbe in sklepe ničnostnega oddelka, storjene med pripravljalnim postopanjem ali razpravo, ni posebnega pravnega pomočka. Izpodbijati se smejo samo s prizivom na patentno sodnijo, ako so kako vplivali na končno odločbo (§. 39.).
Priziv je v 30 dneh po dnevu, katerega se je vročilo izpodbijano odločilo, pismeno oglasiti pri patentnem uradu ter ga obrazložiti. Prizivni spis in njegove priloge je predati v številu prepisov, potrebnem za nasprotnike.
Predložba prizivnega spisa.
§. 88.
V pravem času predani in zakonitim ukazilom vstrezajoči prizivni spis se mora po patentnem uradu z vsemi razpravnimi spisi vred predložiti patentni sodniji ter ima odloživo moč.
Prepozno predane ali zahtevam §. 87. ne vstrezajoče prizivne spise mora patentni urad (ničnostni oddelek) zavrniti.
Odločba patentne sodnije.
§. 89.
Patentna sodnija sklepa odločbo o prizivu, dopustnem po zmislu §. 88., na podstavi dejanstev in dokazov, predloženih patentnemu uradu.
Samo tedaj, kadar je patentni urad prekršil bistvene oblike postopanja, katerih nepažnja je branila, skleniti zakonito odločbo, zavrne patentna sodnija sporno stvar v novo razpravo in odločbo na patentni urad.
Opravilni red.
§- 90.
Patentna sodnija izda svoj opravilni red sama in ga objavi.
Postopanje.
§. 91.
V ostalem se na postopanje pred patentno sodnijo zmisloma uporabljajo določila §§. 68 do 84.
Novega vzprejemanja dokazov ni več v tem postopanju.
Način glasovanja.
§- 92.
Patentna sodnija odločuje z absolutno večino glasov. Kadar je enoliko glasov, odloči glas predsednikov.
Omejitev predlogov ničnosti in odvzetbe.
§- 93-
Po patentnem uradu ali patentni sodniji pravnomočno sklenjena odločba
1.	v ničnostnem sporu :
a) da določeno dejanstvo ni na poti patentni
zmožnosti iznajdbe po zmislu §§. 1., 2. in 3., h) da se iznajdba ne strinja s predmetom kakega prejšnjega patenta ali privilegija,
2.	v sporu, za odvzetbo:
da se je iznajdba spravila zakonito v izvševanje,
se sme na zahtevo imetnika patenta, izraženo v teku spora, po ukazilu, ki je o tem izda patentni urad ali patentna sodnija, vpisati v patentni register s to močjo, da je po času vpisa tudi s strani drugih oseb izključeno izpodbijanje patenta iz kakega razloga, kateri se opira na isto dejanstvo in ista dokazila.
Natančnejša določila za patentno sodnijo.
§■ 94.
Natančnejša določila o organizaciji patentne sodnije, o postopanju pred njo in o izvršitvi njenih odločeb in odredeb jé ustanoviti z ukazom.
IV.	Posegi v patente in lastiive patentov.
Poseg.
§• 95.
Poseg zakrivi, kedor brez pritrditve imetnika patenta
u) obratoma nareja predmet v obrambo vzete iznajdbe, ga spravlja v promet, prodaja ali rabi (§. 8.);.
h) v obrambo vzeto iznajdbo, katero je že ob času njene zglasitve v naši deželi vzel v dobri veri v porabo ali glede katere je vkrenil za tako porabo potrebne naprave, izkorišča ne samo za potrebščine lastnega obrata v svojih ali tujih delovnicah (§. 9.).
llstavitvene tožbe.
§• 90.
Zoper vsaki poseg ima oškodovanec tožbo za priznavo njegove patentne pravice, opust nadaljnih posežnih dejanj, odstranitev predmetov posega, predrugačbo pošežnih sredstev, odškodbo ali izdajo obogatbe.
Sodna oblast o teh tožbah pristoji zbornim sodnijam, katerim je poverjena trgovinska sodna oblast.
Premišljeni poseg.
§. 97.
Kadar se je poseg storil premišljeno, tedaj Je on pregrešek ter se mora po zbornih sodnijah l,l've stopinje, pristojnih za izvrševanje kazenske sodne oblasti, kaznovati na krivcu z denarjem od ^00 do 2000 gl. ali z zaporom od treh mesecev do enega leta, s katerim je moči združili globo j do 2000 gl.
Kazenska sodnija preganja samo na zahtevo oškodovanca kot zasebnega tožnika.
Ob enem uporabiti stroža določila občega kazenskega zakonika, zlasti določila o sleparstvu (goljufiji), s tem ni izključeno.
Globe tekö v državni zaklad.
Važnost patentnega popisa za poseg.
§• 98.
Pri presoji posega v kak patent je merodajen samo popis iznajdbe (§. 52.), kateri je v podstavo patentu, ter ni dovoljeno, ozirali se na kakoršno koli poznejšo, v tem popisu ne obseženo razložbo patentnega predmeta.
Vojaška sodna oblast.
§. 99.
Dejalno službujoče osebe oborožene sile in c. k. žandannerije so gledé vseh pregreškov in prestopkov, katere je presojati po tem zakonu, pod vojaško sodno oblastjo.
Za pad predmetov posega.
§. 100.
Pri obsodbi zastran pregreška, oznamenjenega v §. 97., je na zahtevo oškodovanca izreči, da so predmeti posega, katere ima krivec, ako se drugači ne dâ varščina, da bodo do poteka patentne dobe dejani iz rabe, zapali in da se za storitev posega izključno ati večinoma služeče priprave, naprave in drugačna pomagala, v kolikor se tudi gledé teh ne dâ na enak način varščina, naredile na stroške obsojenca nerabne za ta namen.
Ako ni moči odstraniti patentovanih sestavin od predmetov posega, ne da bi se ta porušil, obsega zapad ves, s patentovano sestavino trdno spojeni predmet posega.
Za zapale izrečenim predmetom je, v kolikor se med obsojencem in oškodovancem ne doseže dogovor zastran njih prepustitve na račun temu zadnjemu morda pristoječe odškodbe, ali če oškodovanec ni voljan, prevzeti za zapale izrečene predmete za cenitveno vrednost, ki se določi po sodniji, i na račun njemu morda pristoječe odškodbe, odvzeti j njih patent žalečo obliko, ako treba pa jih vničiti.
(Slovenlsch.)
13
Tak izrek se izvrši na stroške prekršnika, če treba, s privzetimi izvedenci.
§• 101.
Kadar kazenskosodno postopanje, dasi se ne konča z obsodbo obdolženca, pokaže, da je dokazan objektivni učin posega, tedaj je na zahtevo oškodovanca v oprostilni sodbi izreči zapad predmetov posega in pa, da je narediti pomagala po meri določil §. 100. nerabna.
Tak izrek se izvrši, če treba, s privzetimi izvedenci.
Stroški izvršitve zadenejo obe stranki po enakih delili.
Od zapada izvzeti predmeti posega.
§. 102.
V izpolnitev pogodbe z vojno upravo narejeni predmeti posega (§§. 100., 101.) in pripravljena narejna sredstva se ne smejo, v kolikor dokaže vojna uprava v roku, ki ga določi sodnik, vložbo prošnje za razlastitev (tj. 15.), niti izreči za zapale, niti narediti nerabne ali postaviti pod kako na to merečo zavarovalno naredbo (tj. 105.).
Škodo, katera se po teh predmetih posega stori razlaščencu, je privzeti v skupno odškodbo, ki jo je preračunih.
Odškodba.
§. 103.
Pri obsodbi zavoljo pregreška, oznamenjenega v §. 97., mora kazenska sodnija na zahtevo oškodovanca prisoditi poleg kazni tudi odškodbo, v kolikor je moči po posledkih kazenskega postopanja zanesljivo presoditi zasebnopravne zahteve. Odškodba ne obsega samo prave odmene in povračila izgubljenega dobička, ampak je mimo tega po svobodnem izprevidu sodnije, oprtem na oceni vseh okolnosti, prisoditi oškodovancu primerno denarno vsoto za žalitve, ki jih je pretrpel, ali drugačne osebne izgube. Zoper izrek o pravici do odškodbe je dovoljen obema strankama priziv.
Prisojena odškodba ni na poti Uveljavi dalje segajoče zahteve odškodbe pred civilnim sodnikom.
Objava kazenske sodbe.
§. 104.
Kadar se prisodi kazen, tedaj je ob enem prisoditi oškodovancu na njegovo zahtevo pravico, oznaniti obsodbo krivca in, ako ima po izprevidu sodnije oškodovanec kako opravičeno korist na tem, tudi razloge kazenske sodbe v enem ali več javnih časnikih na stroške obsojenčeve. Največo izmero teh stroškov, drugačne pogoje oznane in pa rok za njo je določiti v kazenski sodbi, oziraje se na predloge oškodovančeve.
Zavarovalne naredbe.
§. 105.
Kadar je dovolj razlogov za to, da se določena oseba zdi sumljiva pregreška posega, in je v objektivnem oziru domneva o posegu v patent opravičena na podstavi opravljenega sodnega ogleda ali na podstavi dobljenega mnenja izvedencev, tedaj je v vsaki dobi kazenskega postopanja in, če je nevarno odlašati, celo pred začetkom postopanja na zahtevo oškodovančevo po sodni zasežbi, sodni ali drugačni shrambi ali pažnji in po .drugačnih navedbah vkreniti, kar je primerno, da se po teh zavarovalnih naredbah posežni predmeti in posežna sredstva ne odtegnejo bodočemu zapadu ali predru-gačbi po zmislu §£. 100. in 101. in da se zabrani nadaljevanje ali ponavljanje dejanja, katero se preganja kot kaznivo.
O ti zahtevi mora odločiti kazenska sodnija takoj; prepušča se ji, dovoliti zahtevano zasežbo ali shrambo in pa sicer zahtevane naredbe brezpogojno ali pa proti varščini, katero mora položiti oškodovanec. Sodnija ima pravico, vsak čas odrediti odpravo teh zavarovalnih naredeb, ter mora to storiti, ako dâ obdolženec primerno varščino.
Kadar so bile zavarovalne naredbe dovoljene pred začetkom kazenskega postopanja, tedaj mora prositelj zavarovanja v osmih dneh po njih opravi predlagati kazensko preganjanje, ker je sicer po predlogu obdolženca odpraviti zavarovalne naredbe.
Začasna patentna obramba.
S.	106.
Začetek kazenskega postopanja je dopusten tudi tedaj, kadar za nevpravičeno rabljeno iznajdbo sicer še ni dodeljen patent, pa so za njo začasno nastopili po g. 57. posledki dodeljenega patenta.
Sodba in pa v §. 105. imenovane naredbe se vendar ne morejo sklenili pred dodelitvijo patenta.
Predhodna prašanja.
§• 107.
Kadar se med kazenskim postopanjem pokaže, da je sodba odvisna od predhodnega prašanja o veljavnosti ali moči prekršenega patenta, tedaj ima kazenska sodnija pravico, odločiti tudi o predhodnem prašanju. Kazenska sodnija pak sme, ako se je predhodno prašanje že pred začetkom pravde ali med pravdo po dovolj vtemeljenem predlogu stranek spravilo pred patentni urad, počakati s sodbo do časa, ko dojde pravnomočno odločilo o predhodnem prašanju, katero je potem vzeli v podstavo sodbi.
Kazenska sodnija sme v pravdah o posegu, pri katerih ji je odločili o kakem predhodnem prašanju, vkreniti, da se v glavni razpravi zaslišijo strokovnjaški udje patentnega urada kot izvedenci. Udje patentnega urada, ki so že sodelovali pri kaki odločbi o obstanku ali veljavnosti prekršenega patenta, so izključeni od zaslišbe kot izvedenci.
Moč sodne odločbe o predhodnem prašanju je omejena samo na (lotični kazenski primer.
Sodbe, v katerih se odločuje o predhodnem prašanju, morajo sodnije priobčiti v poverjenem prepisu patentnemu uradu.
Tožbe pred civilnim sodnikom.
§. 108.
Pri tožbah, začetih zastran posega pred civilnim sodnikom (§. 96.), je zmisloma uporabljali določila §§. 98., 100., 102., 105.. 106. in 107.
Pravica do odškodbe po zmislu §. 103. pri-stoji oškodovancu zoper vsakega, kateri je kriv kakega posega.
Celo če toženca ne zadene nobena krivda, ima oškodovanec pravico, zahtevali od njega izdajo obogatka.
S. 109.
Kadar se kaka povračila zahtevajo na podstavi lega zakona pred civilnim sodnikom, tedaj mora ta kakor o bitju, tako tudi o višini škode in pa o bitju in višini obogatka odločiti po svobodnem izprevidu, oprtem na oceni vseh okolnosli.
Posegi v patentovano ravnanje.
§• no.
Kadar gre pri kaki pred civilnim sodnikom zavoljo posega pognani tožbi za poseg v iznajdbo, katere predmet je ravnanje za narejo nove tvarine, tedaj se šteje do časa, dokler se ne dokaže nasprotno, da je vsaka tvarina enake kakovosti narejena po patentovancm ravnanju.
Ygotovitveni predlog.
§• lll-
Vsakemu je dovoljeno, dati z odločbo vgolo-viti, da proizvodi, katere hoče narejati, v promet spravljati ali rabiti, ali pa ravnanje, katero namerja, uporabljati, ne spadajo niti popolnoma, niti deloma pod kak patent, katerega on oznameni.
Ta vgotovitveni predlog jo podati pismeno pri patentnem uradu v dvojnem izdatku, kateri odloči o tem v ničnostnem oddelku. Predlogu mora biti v treh izvodih priložen natančen in razločen popis in naris dotičnega predmeta ali ravnanja.
Tak vgotovitveni predlog sme vselej meriti samo zoper en patent ž njegovimi dodatnimi patenti vred, in o njem se sme začeto postopanje nadaljevati samo tedaj, kadar imetnik patenta ne more dokazati, da zoper predlagatelja še teče pred sodni jo kaka tožba zavoljo posega, katero je on podal pred vložbo vgotovitvenega predloga in se tiče istega spornega predmeta.
Postopanje o vgotovitvenem predlogu se ravna po predpisih, danih za ničnostno postopanje, s to premembo, da mora plačati stroške vgotovitvenega spora pred patentnim uradom vselej predlagatelj.
Vgotovitvenemu odločilu je pritrditi en izdatek po predlagatelju donošenega popisa in narisa dolie-nega predmeta ali ravnanja.
Pravnomočna odločba, da določen proizvod ali določeno ravnanje ne spada pod neki določeni patent, izključuje imetniku patenta zoper tistega, kateri si je izposloval vgolovitveno odločbo, vsaki sodni korak zastran posega glede proizvoda ali ravnanja, oznamenjenega v odločbi.
Poroštvo vsled neopravičenih zavarovalnih naredeb.
§. 112,
Izprosba sodnih zavarovalnih naredeb, katere se spoznajo za neopravičene, nalaga predlagatelju dolžnost, poravnati vse po takih naredbah drugim osebam brez njih krivde provzročene škode.
Civilni sodnik mora o teh zahtevah povračila, ako se uveljavijo pred sklepom postopanja o posegu, razsoditi ob enem z odločbo v glavni stvari. Dolo-čevaje odškodninski znesek je paziti na predpis §.273. v zakonu z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 113) (civilnem pravdnem redu).
Lastitev patenta.
§• 113.
Lastitev patenta zakrivi:
1.	kodor opremi ali spravi v promet predmete ali njih pakovalo s takim oznamenilorn, katero vtegne zbuditi krivo misel, da so ti predmeti ali ravnanje pri njih nareji vzeti v obrambo s patentom po meri tega zakona;
2.	kodor uporablja v javnih ©glasilih, na izveskih, na priporočilnicah ali podobnih naznanilih kako oznamenilo, katero vtegne zbuditi krivo misel, da so tam omenjeni predmeti ali ravnanje pri njih nareji vzeti v obrambo s patentom po meri tega zakona.
Lastitev patenta je prestopek, katerega kaznuje politično oblastvo po meri predpisov obrtnega reda, in pri čemer je vselej prisoditi zapad dotičnih naznanil in pakovala, imajočega predpisom nasprotno oznamenilo, zapad predmetov samih pa le tedaj, kadar bi se prijaščeno oznamenilo, katerega odstranitev je ukazati v vseh okolnostih, ne moglo odstraniti, ne da bi se porušila vrednost predmetov, ali vsaj ne brez truda, približno vstrezajočega ti vrednosti. Kadar je bil v teh primerih prestopnik imetnik bivšega patenta za tiste predmete, katere kaže, kakor da so še pod patentno obrambo, tedaj nastopi kaznivost njegovega ravnanja še le, ko preteče eno leto po prestanku patentne obrambe.
V. Pristojbine.
Zglasitvena pristojbina in letne pristojbine. §. 114.
Za vsak patent in pa za vsak dodatni patent je ob enem z zglasilvijo plačali zglasitveno pristojbino 10 gl.
Mimo tega je za vsak patent po meri časa, za katerega se zahteva trajanje patentne obrambe, plačati letno pristojbino.
Ta znaša:
za 1. leto......................20 gl.
, 2. „	..................25 ,
»	3. „	.....................30 „
» 10. „	..................140 „
» 11. » .......................180 „
,	12.	„ ......................220	„
,	13.	,	.................. 260	„
»	14-	»	.................. 300	,
„	l-r>.	.	.................. 340	,
Za dodatne patente je mimo zglasitvene pristojbine, v kolikor se ne izreko za samostojne patente (§. 14), plačati za vso dobo njih trajanja letno pristojbino samo enkrat, in to v izmeri 25 gl.
Letne pristojbine dospevajo, računeč, od dne oznanitve zglasila v patentnem listu (§. 57.), od leta do leta naprej ter se-smejo za kak patent plačati ali vsako leto, ali pa za več ali vseh 15 let vkupe naprej pri blagajn ici patentnega urada.
Letno pristojbino za prvo leto je vplačati najpozneje v treh mesecih po dnevu oznanitve zglasila v patentnem listu (§. 57.). Ako se pristojbina ne plača v tem roku, se šteje zglasilo za umaknjeno.
Letne pristojbine za 2. leto do 15. leta je plačati najpozneje tri mesece po dospelosti. Za vsako plačilo teh pristojbin, katero se opravi za kak dodeljeni patent po dnevu dospelosti, je poleg letne pristojbine plačati dokladno pristojbino 5 gl.
Letne pristojbine sme vplačati vsaka oseba, katera ima kako korist na patentu.
Tistemu, kateri izkaže svojo neimovilost, in pa delavcem, kareri so dokazno omejeni na svojo delovno mezdo, se sme, ako si izprosijo patent kot stvoritelji iznajdbe, zglasitvena pristojbina in letna pristojbina za prvo patentno leto ali pa tudi samo prva letna pristojbina odložiti do preteka tretjega meseca po dospelosti druge letne pristojbine in, če patent neha z začetkom drugega leta, odpustiti.
Vplačana zglasitvena pristojbina se ne vrne nikedar, prva letna pristojbina samo tedaj, kadar se je umaknila zglasitev pred dnevom njene oznane v patentnem listu (§. 57.) ali kadar se odreče zgla-šeni patent, vse druge vplačane, še ne dospele letne pristojbine pa samo, kadar se patent odpove I ali odvzame ali izreče za ničnega.
Trgovinski minister sme po treh letih po začetku veljavnosti tega zakona v porazumu s lirianč-nim ministrom ukazali znižbo ali zvišbo zglasitvenih in letnih pristojbin do 50 odstotkov njih sedanje izmere.
Premeinba popisa.
§■ 115.
Vsaka dodatna prememba popisa, katera se opravi po zaprosilu zglasitelja rdi njegovega pravnega naslednika po zmislu §. 52., je zavezana pristojbini 5 gl.
Pristojbine za postopanje.
§- 116.
Plačati je ob enem s predajo:
1.	pritožbe (§. 63.) pristojbino..........10 gl.
2.	predloga za odvzetbo, izrek ničnosti ali
odsodbo (§. 67.) pristojbino	.	.	.	.	25	„
3.	priziva (§. 87.) pristojbino.........25	„
4.	vgotovitvenega predloga (§. 111.) pristojbino ...................................20	„
5.	prošnje za vpis prenosa v patentni register pristojbino......................10	„
6.	prošnje za vpis
a)	prostovoljno dovoljenega dopustila
(§§. 20 in 21) v patentni register pristojbino...............10,
b)	po patentnem uradu dovoljenega
prisilnega dopustila (§. 21.) v patentni register pristojbino	.	.	.	5	„
7.	prošnje za zaznambo, spora (§. 25.) pristojbino ....................................5	„
Ako se ne plača, se šteje, da se zahteva ni stavila.
Pritožbeno pristojbino (1.) je vrnili popolnoma, ako se najde, da je pritožba opravičena. Od pristojbin, oznamenjenih pod 2, 3 in 4, se vrne 15 gl., ako se je zavrnil predlog ali priziv ali pa ustavilo postopanje, ne da bi bilo v teh primerih prišlo do ustne razprave.
Kolkovne pristojbine.
8- 117.
Na podstavi tega zakona izdane patentne listine so proste kolkov. V ostalem ohranijo glede
vseh drugih vlog in izdatkov moč veljajoča določila kolkovnega in pristojbinskega zakona.
Prostost od pristojbin.
§- us.
Tistemu, kateri izkaže svojo neimovitost, in pa delavcem, kateri so dokazno omejeni na delovno mezdo, se sme odpustiti plačilo pristojbin, katere je opraviti po §§. 115., 116., št. 1, 2 in 3.
O tem, in pa o odlogu plačila in odpustku zglasitvene pristojbine in prve letne pristojbine, dopuščenem v §. 114., odločuje dokončno predsednik patentnega urada.
VI. Prehodna določila.
§• H«.
Za privilegije, že dodeljene ali zaprošene dne, ko stopi ta zakon v veljavnost, ostanejo tudi nadalje merodajna določila cesarskega patenta z dne 15. avgusta 1852. 1. (drž. zak. št. 184) in, če stvar tako nanese, zakona z dne 27. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 191).
Sj. 120.
Prošnje za privilegije, na katere se dne, ko stopi ta zakon v veljavnost, še niso dodelili na podstavi cesarskega patenta z dne 15. avgusta 1852. 1. (drž. zak. št. 184) zahtevani privilegiji, se smejo, ako prosivec zaprosi to o pravem času, vzeti v razpravo po določilih tega zakona, ko so se na njih opravile morda kake dopolnitve. V tem primeru pristoji zglašenim iznajdbam, akownjih popisi vstre-zajo zahtevam §. 12. v omenjenem cesarskem patentu, prednost od časa, ko se je prvotno podala prošnja.
Preskuševaje novoto po zmislu §.3. v tem zakonu, je presoditi novoto po tem času prednosti. S takimi prošnjami za privilegije položeni znesek privilegijske odredbine je za patente, ki jih je dodeliti na take prošnje, v treh mesecih po dnevu, katerega sc oznani popis v patentnem listu, dopolniti na znesek, ustanovljen v §. 114. za zglasitveno pristojbino in dotično letno pristojbino, ker bi sc sicer j štelo, da se je prošnja umaknila. V tem primeril je vrniti prosivcu položeno privilegijsko odredbino, ! odbivši zglasitveno pristojbino 10 gl.
(Slovoniech.)
14
Imetniku privilegija, dodeljenega na podstavi cesarskega patenta z dne 15. avgusta 1852. 1. (drž. zak. št. 184), je dano na izbiro,, prositi, da se privilegij izpremeni v patent po zrnislu tega zakona.
V tem primeru je iznajdba zavezana s tem zakonom predpisanemu postopanju predhodne pre-skušnje in oklica, pri čemer velja kot zglasitveni čas iznajdbe čas prednosti, ki pristoji privilegiju.
Zglasitvene pristojbine ni za take premembe patenta plačati tedaj, kadar se prememba zaprosi v enem letu od dneva, ko stopi ta zakon v veljavnost.
Že preteklo dobo, odkar traja privilegij, je za-računiti pri odmeri trajanja premenjenemu patentu.
Za dospelost in znesek letno pristojbine je merodajen dan, katerega se je dodelil privilegij prvotno.
izprositi si in izkoriščati privilegije, se s lem zakonom ne izpreminjajo.
Njih vpis v register patentnih zastopnikov, da poklicema zastopajo stranke v patentnih rečeh po zmislu tega zakona, je vendar odvisen od izpolnitve pogojev, za to postavljenih v §. 43., pri čemer ima patenttu urad pravico, v ozira vrednih primerih izpregledati donos dokaza o primerni tehniški sposobnosti s spričevali o preskušnjah in pa dvoletno prakso pri kakem domačem patentnem zastopniku in opravo preskušajo iz patentnega prava.
§. 123.
Zgoranji patentni zakon stopi v veljavnost dne, kateri se določi z ukazom trgovinskega ministra in pravosodnega ministra, najpozneje pak s prvim dnevom tretjega koledarskega leta, katero pride po njega razglasitvi.
Za premenjeni privilegij naprej plačane, toda šene dospele letne odredbi ne mora; ne glede na pristojbino za vpisovanje, imetnik premenjenega patenta ob dospelosti dotičnih letnih pristojbin dopolniti na znesek dospelih letnih pristojbin. Kadar se je tak privilegij prvotno dodelil na Ogrskem, tedaj je dopolniti naprej plačane, toda še ne dospele pristojbine za vpisovanje na znesek dospele letne pristojbine. Opust teh dopolnitev je enak opuščenemu plačilu letne pristojbine.
§. 124.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru, Mojemu pravosodnemu ministru, Mojemu ministru notranjih stvari, Mojemu finančnemu ministru, Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu poljedelskemu ministru.
Na Dunaju, dne 11. januarja 1897.
Franc Jožef s. r.
§. 122.
Po oblaslvih potrjenim imetnikom agencij za privilegije ž njih dopustilom dodeljene pravice,
Badeni s. r. Gleispach s. Gautsch s. r.
Glanz s. r. Bilinski s. r. Ledebur s. r.