165 POROČILA anketirancev, predstavljajo zelo bogat in uporaben vir podatkov za prostorske načr- tovalce, občinske uprave, nepremičninske investitorje in druge akterje oblikovanja mestnega prostora. Tematika je zanimiva tudi za strokovno javnost prostorskih zna- nosti (geografi, urbanisti, arhitekti, krajinski arhitekti, sociologi in drugi) ter za širši krog radovednih bralcev. Dejan Rebernik SODOBNI IZZIVI DIDAKTIKE GEOGRAFIJE Tatjana Resnik Planinc, Mojca Ilc Klun: Sodobni izzivi didaktike geografije. Ljubljana, Založba Univerze v Ljubljani, 2024, 261 strani. - Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih procesov, problemov in izzivov. GeograFF Izbrani in pregledno predstavljeni rezultati različnih raziskav omogočajo dober vpogled v razvoj področja didaktike geografije v slovenskem prostoru z upoštevanjem sodobnih trendov v svetovnem merilu. Primeri sodelovanja v projektih, izvajanja dejavnosti v pedagoški praksi in raziskovalno delo z uporabo raznolikih metod in pristopov kažejo na večstranski pomen in obsežno širino delovanja, ki ga zajema področje sodobne didaktike geografije. doc. dr. Irena Hergan V monografiji spremljamo nenehno prepletanje sodobnih znanstvenih spoznanj obravnavanega področja, njihovo aplikacijo v prakso/pedagoški proces in zopet nazaj v raziskovalne sfere, kjer se nova spoznanja ponovno analizirajo in nadgrajujejo ter po potrebi spreminjajo. Delo predstavlja unikum v našem prostoru in je kot tako vredno branja in idejnega prenosa tudi na druga (predmetna) področja. izr. prof. dr. Vesna Štemberger Tatjana Resnik Planinc raziskovalno deluje na področju geografske vzgoje in izobraževanja, s poudarkom na poklicnih kompetencah učiteljev, trajnostnem razvoju, trajnostni mobilnosti, digitalni humanistiki, oblikovanju geografskih predstav pri mladih ter razvijanju njihovih vrednot in identitete. Raziskovalno in pedagoško delo Mojce Ilc Klun je usmerjeno na področje družbene geografije in didaktike geografije, v okviru katere raziskuje in razvija nova učila, pristope in metode geografskega izobraževanja. V poglavju o raziskovalnem delu na področju slovenske didaktike geografije so s predstavitvijo svojih raziskovalnih rezultatov sodelovali Tina Šlajpah, Teja Volčanjk, Miha Hlede, Maja Sirše, Dan Kardum Šibila, Martina Sirk Jereb, Maja Kos in Andrej Šebenik. Poudarki iz recenzije O avtoricah GeograFF 31 Sodobni izzivi didaktike geografije 9 789612 973025 ISBN 978-961-297-302-5 9 789612 973025 ISBN 978-961-297-302-5 G eo gr aF F 31 Tatjana Resnik Planinc in Mojca Ilc Klun Geograff 31 naslovnica FINAL.indd 1 8. 04. 2024 09:51:40 Dela 62_FINAL.indd 165 28. 01. 2025 07:27:57 166 Dela 62 | 2024 | 157–185 Od visokošolske didaktike geografije se je bržkone že od samih začetkov priča- kovalo, da bo »proizvajala« vrhunske pedagoške strokovnjake in strokovnjakinje, ki bodo s svojim pedagoškim erosom navduševali v razredu oziroma predavalnici, kot za šalo nazorno pojasnili vse zapletene procese in pojave ter nerešljive probleme šir- nega sveta, ob tem pa kreativno uporabljali različne učne metode, strategije in orod- ja ter jih nadgrajevali ob stalnem spremljanju napredka na didaktičnem področju. Dandanes je to misija nemogoče, saj smo dobesedno preplavljeni z množico infor- macij in izbir, ki sicer pogosto olajšajo razumevanje vsebin in samo pedagoško delo, a v svoji nepreglednosti tudi zapletejo pot do bistva. Kakšna sta torej »lik in delo« sodobnega učitelja geografije, iz nedrja visokošolske didaktike sveže odposlanega v realnost šolskega sistema? Na to in mnoga druga vprašanja odgovarja znanstvena monografija, ki je v začetku leta 2024 izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Knjiga skuša predvsem sistematično osvetliti izzive, s katerimi se spopada didaktika geografije, ter izpostaviti tiste poti in stezice, ki jih velja ubirati v prihodnje. Avtorici znanstvene monografije, visokošolski učiteljici didaktike geografije na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Tatjana Resnik Planinc in dr. Mojca Ilc Klun, sta v njej najprej orisali razvoj didaktike geografije in njeno vlo- go v terciarnem izobraževanju, nato pa še raziskovanje na področju geografskega izobraževanja. Še posebej nazorno sta predstavili rezultate izbranih projektov, ki so se na katedri za didaktiko geografije izvajali v zadnjih dveh desetletjih in bogatili prostor slovenske šolske geografije z novimi spoznanji na raznolikih področjih, kot so ozaveščanje vrednot prostora skozi izobraževalni proces, zviševanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja bodočih učiteljev in učiteljic, pomen in razvitost evrop- ske identitete ter oblikovanje geografskih predstav o slovenskih pokrajinah med mla- dimi, izobraževanje o mejah, pa tudi povezovanje mladih z dediščino gora, če naš- tejemo le nekaj bolj izpostavljenih in širokih raziskovalnih tem. Raziskovalno delo katedre se je vseskozi tesno navezovalo na izobraževalni proces bodočih učiteljev in učiteljic na oddelku ter tako poskrbelo za neposreden prenos novih spoznanj v šolsko prakso. Monografija se je v nadaljevanju preusmerila v razpravo o učnih praksah na po- dročju šolske geografije, v kateri je kritično izpostavila njene številne težave v sloven- skem in mednarodnem prostoru, kot so denimo potreba po prenovi kurikulov, (ne) uspešnost sledenja najnovejšim dogajanjem in razvoju tehnologij, nujnost kadrovske okrepitve učiteljskih vrst, spreminjajoča se vloga učitelja in učenca ter mnogi drugi izzivi. V dotičnem poglavju je posebej izpostavljen izbor sodobnih učnih strategij, ki krepijo aktivnosti učencev in učenk ter jih spodbujajo k raziskovanju, razvijanju spretnosti za reševanje problemov in h kritičnemu mišljenju. Peto poglavje postavi v glavno vlogo učitelje in učiteljice ter značilnosti njihovega izobraževanja v preteklosti in sedanjosti. Splošne opise slikovito ponazorijo in nadgradijo primeri dobrih praks v visokošolskem izobraževanju, ko so se bodoči učitelji in učiteljice geografije kalili Dela 62_FINAL.indd 166 28. 01. 2025 07:27:57 167 POROČILA v konkretnem sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci (tj. pri izvedbi geografskih delavnic, projektnega tedna, terenskih vaj in ekskurzij, pouka na daljavo med epidemijo covida-19 ipd.). Že v prvih petih poglavjih se – po zaslugi ponazarjanja teoretičnih in metodo- loških izhodišč s konkretnimi primeri – najde kopica dobrih idej za šolsko prakso, še posebej pa jim je namenjeno najobsežnejše, šesto poglavje. Slednje prinaša osem izbranih primerov raziskav na področju didaktike geografije, ki so jih izvedli avtor- ji in avtorice posameznih podpoglavij, vsi diplomanti in diplomantke geografije na nekdanjem univerzitetnem oziroma sedanjem drugostopenjskem magistrskem štu- diju pedagoške smeri. Raziskave so bile izvedene v osnovnih in/ali srednjih šolah, pri čemer obravnavajo konkretne vsebine na nove oziroma inovativne načine. Tina Šlajpah v svojem prispevku raziskuje kompetenčno zasnovane naloge pri pouku geo- grafije, Teja Volčanjk možnosti doseganja trajnejšega znanja geografije in angleščine s pomočjo pristopa portfolijo učenca, Miha Hlede pa je pod sloganom »Z drugega konca do domačega lonca« ponazoril izvedbo projektnega dneva na temo prehrane v tretjem triletju osnovne šole kot primera medpredmetnega povezovanja geografije, slovenščine in izbirnega predmeta načini prehranjevanja. V nadaljevanju se je Maja Sirše posvetila ozaveščanju mladih o pomenu lokalno pridelane hrane in kmetijstva, Dan Kardum Šibila vpeljavi mnogoterih inteligenc v pouk geografije in španščine prek slikovnih slovarjev, podprtih s tehnologijo digitalne interaktivne table, Martina Sirk Jereb uporabi zemljevidov pri pouku geografije in zgodovine v osnovni šoli, Maja Kos zemljepisnim imenom pri pouku geografije in slovenščine v osnovni šoli, Andrej Šebenik pa primerom slovenske izseljenske književnosti iz Argentine, na- menjenim uporabi za medpredmetni pouk geografije in slovenščine v osnovni šoli. Opisani primeri so ob predstavitvi teoretičnih izhodišč, metod dela in rezultatov raz- iskav še bogato ilustrirani z uporabljenimi besedili, preglednicami in raznovrstnim slikovnim materialom. Na podlagi navedene množice raziskav in primerov dobre prakse sta avtorici v sklepnem poglavju podali nekaj ključnih usmeritev za prihodnjo geografsko vzgojo in izobraževanje. Posebej sta izpostavili pomen uporabe geografskih informacijskih sistemov, vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, izobraževanja v pokrajini in z njo, terenskega dela in izkustvenega učenja ter vključevanja globalnih perspektiv in medpredmetnega povezovanja. Znanstvena monografija bo zanimivo in koristno gradivo za vse, ki se lotevajo pe- dagoškega študija geografije, poučujejo geografijo v celotni vertikali vzgoje in izobra- ževanja, se želijo medpredmetno povezovati z geografijo ali pa raziskujejo na peda- goškem področju. Katja Vintar Mally Dela 62_FINAL.indd 167 28. 01. 2025 07:27:57