Kmetijstvo.
Gnojite v vinogradov.
Trta le tedaj   rodi, če   se   ji   dobro   gnoji.    Razen tega   pa   napadajo različne  bolezni   slabo   trsje vedno v
Stran 893
stran 394.
večji meri kakor močno. Vinogradom se vsako leto vzamejo velike množine rudninskih snovij, vsled razzebljenja in razkroja se jih pa le malo vrača.
Po nekterih krajih se ni več izdatno gnojilo, kar pomnijo. Zemlja je zato oslabela, trsje opešalo. Tej ne-priliki cdpcmoremo z dobro, uspešno gnojitvijo, o čemer hočemo tukaj bolj na kratko, pa jedrnato spregovoriti.
Če bi kdo tu napisanemu navodilu o uspešni gno-jitvi vinogradov ne verjel, se lahko sam prepriča na svoje oči o resnici, če se le potrudi v Maribor ali v Gradec na deželna poskušališča. Tudi pojasnila so vsakomur drage volje na razpolago.
Po nekod se še prav pogosto gnoji s »plastjem* (vejevje, zvezano s protjem). Ne glede na nedostatek, da tako pognojene korenine rade plesnijo, se v plastju naseljuje tudi vsakovrsten mrčes, kakor  miši, hrošči itd.
Pri vsem tem pa je plastje majhne gnojilne vrednosti; bolje se rabi za drenažo v težki zemlji.
Poglavito gnojilo za vinograde je in ostane navadni živinski gnoj, ki trohneč daje zemlji rodne moči in množi toplino. Zemlja sama se rahlja, v njej nahajajoče se snovi se razkrajajo, voda se dovaja v večji meri.
Rodno moč pa zvečamo tudi, če gnojimo z me-šancem, kateremu primešamo straniščnika.
Pri vsakem gospodarstvu, in če je še tako majhno, naj se spravljajo smeti na kup, kamor se mečejo tudi tropeli, pepel, tnalovina, blato, glina, človeški in živalski otrebki, drob iz apnenic, pesek itd.
Tak kup se čez leto večkrat premeče, da se vse te tvarine do dobra premešajo in bolje prepere. To je, rekel bi, „zlato gnojilo" za trsje.
Kdor vinograde gnoji z živinskim in drugim živalskim gnojem, naj to stori vsako drugo leto. Če tega ne zmore, tedaj vsako tretje, četrto leto. Gnoj naj se, če le mogoče, že jeseni med trsjem raztrosi in v zemljo spravi.
* Koder pa živalskega gnoja do cela primanjkuje, tam se mora seči po umetnih gnojilih, katera imajo še to prednost, da naglo delujejo.
Pa tudi kot pomožna gnojila vrlo učinkujejo; tako na pr. superfosfat in Tomasova žlindra, ker imata v sebi fosforcvo kislino; potem žveplenokisli kalij in navadni pepel kot nadomestek za kalijeve spojine; potem žveplenokisli amon in čilsk^ soiiter kot dušičnati gnojili.
Navadno se jemlje za nadomestitev fosforove kisline Tomasova žlindra; le v težkih ilovnatih zemljah bodemo s superfosfatom bolje pogodili. Tomasova žlindra ni le cenejša, ampak tudi dalj časa vpliva. Pa še drugo prednost ima, ker je v nji 30 do 40 ^/^ apna. Maogo štajerskih vinogradov živo potrebujejo apna, brez katerega druga gnojila nimajo pomena.
Ako natrosimo Tomasove žlindre, pognojimo z apnom, in trsje dobiva svoj redni živež.
(Konec prih.)
Stran 403
Kmetijstvo.
Gnojitev vinogradov.
(Konec)
V težkih  zemljah, osobito  če  so apnene, jemljemo superfosfat, ker se lažje vleže in prej deluje.
Stran 404.
Pri mnogoterih naših zemljah pa apna tako primanjkuje, da ga s To maso vo žlindro ne moremo primerno nadomestiti. V takih slučajih se poslužujemo živega apna. Najbolje je, če ga jeseni na več krajev v vinogradu kupoma nanosimo. Čez zimo ga zračna vlažnost spraši, ter se spomladi lahko raztrosi. Koliko ima vinograd apna v sebi, določi preskušališče v Ljubljani zastonj.
Pri tej gnojitvi *e rabi 12 do 1400 kg apna na hektar.
I?med kalijevih gnojil naj se jemlje samo žvepleno-kisli kalij in tam, kjer mogoče, tudi navadni pepel.
Vseh nečistih kalijevih solij, katere škodujejo rastlinstvu, se je izogibati. Tako n. pr. kajnita, ki zemljo le oškrlupi in je vsled voznine dražji kakor čista sol. Pri pozneje navedenih mešanicah se kalij nadomestuje z 8 do lOkrat toliko pepela.
Dušičnata gnojila za naše potrebe sta: žveplenokisli amon in čilski soliter.
S prvim naj se gnoji že jeseni, ker se ni bati, da bi se po deževju prehitro porazgubil; z drugim pa gnojimo malo prej, preden začne brstje poganjati, deloma pa 3—4 tedne potem, ko ozeleni. Če hočemo doseči popolen uspeh, moramo od vseh priporočanih gnojil vzeti primerno množine.
Ne priporoča pa se, gnojila poprej mešati, ampak potrosi se drugo vrhu druzega in se zagrne. Tudi pepel in Tomasova žlindra se morata posebej trositi. Gnojimo najbolje tedaj, kadar jeseni prašimo. Potrošena gnojila naj se takoj 30 do 40 cm globoko podkopljejo, da so tem bliže koreninam.
Jesensko gnojenje se zato priporoča, ker zimska mokrota razkrojena gnojila enakomerno razpeljuje,
Tam, kjer se jeseni ni gnojilo, naj se to stori v prvi spomladi.
Med vrstami delati luknje in gnojila vanje sipati z namenom, da bi jih dež sčasoma razdelil, ni pametno, ker je prepočasno.
Ker pa se korenine ckoli traja na vse kraje enakomerno razširjajo, se priporoča, gnojila kar mogoče enakomerno trositi.
Pri saditvi trsja naj se ne gnoji. Le pri rigolanju je dobro na hektar podkopati 12 q Tomasove žlindre, ker se tako trtam priskrbi zaloga živil.
Prvo leto dela trta korenine iz svojih moči; šele drugo leto začno delovati korenine. Pač pa je dobro sa-jenkam pridevati dovolj mešanca in šele drugo leto pognojiti z živalskim gnojem.
Koder imajo malo hlevskega gnoja, naj tako-le ravnajo:
1.  leto: hlevski gnoj ali deloma straniščnik, pomešan s šoto.
2.  in 3. leto: pri zemljišču, revnem na apnu, na 1 hektar 20 q apna 400 kg. Tomasove žlindre, 200 do 250 kg žveplenokislega kalija (s 95 %) *n 4°0 ty žveple-nokislega amona.  Pri peščenoilovnatem zemljišču se sme
manj kalija dati;  enako tudi pri takih  zemljiščih, ki so nastala iz razkrojenega gnoja ali granita.
Pri apnenih težkih zemljiščih se da 300 kg super-fosfata, 200 kg žveplenokislega kalija, 400 kg žveplenokislega amona. Namesto zadnjega se lahko vzame spomladi v dveh rokih 250 kg čilskega solit a.
Tam, kjer imajo dovolj hlevskega gnoja, naj vsako drugo leto z njim gnoje, v letu vmes pa se potrosi polovica navedenega umetnega gioja.
O prednosti gnojitve z zelenjem, katera obstoji v tem, da se sejejo dušik nabirajoče rastline, kakor grašica, detelja itd., in se pravočasno podkopljejo, niso strokovnjaki še edini. Mi smo proti tej gnojitvi. Seveda se s podkopavanjem imenovanih rastlin zemljišče rahlja in gnoji, a rast detelje in grašice uspeva venderle na račun trsja. Posebno pa se bo zguba po sušnem opazila v prihodnjem letu.
Vse kaj druzega je, če zemljišče, katero hočemo pripraviti za sajenje trsja, gnojimo z zelenjem. Tukaj je to umestno.
Na nekaj naj še opozorimo. Kako se umetna gnojila mjzanesljiveje in najbolje kupujejo ? Zadružno in nič drugače. Zbere se nekaj vinščakov, in ti blago skupno naroče pri kaki znani pošteni tvornici ali trgovini. Pri naročitvi naj se zahteva poroštvo za dobro blago. Potem se od blaga vzame za preskušnjo nekoliko ter se pošlje pre-skušališču. Tam se blago preskusi. Ako se najde, da nima toliko v sebi, kakor je bilo pogojeno, tedaj mora trgovec ali tvorničar nedostatek povrniti. Stroški za preskušanje so tako majhni, da o njih še govoriti ni; sicer jih pa navadno poravna tvornica.