267 At*vilka IjibljttM, f torek 21. novembra 1905. mm leto ždfcaja v»afc isa aveoar, tsfta&t atatlts te eiau&a, tar velja po posti »rcjeiaaB m avstro-ofraka iaiela za via let* i* Kt « »•* itta iS K, Četrt leti 6 K 60 a, sa en metat S K tO h. Za LJubljano ■ eeiujanjaia aa dem aa vat i)* M X, aa pel leta IS &, aa četrt leta • K, aa aa ateaee S K. Kdet bedi tam peuj, placa aa vae lete It K, aa pet ieta 11 K, aa eetrt leta 6 K 60 k, aa ta aieaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolike veS, kolikor aaaia poštnina s *ar«$b« brez uitedobna vaeSUjatve fiaredoi&e te oe eaira, — Za oznanila te elaezje ta petereatepne petlt-vrstt po lt k, de ae ae eaoaaile tlaka enkrat, pe 10 k, ca it dvakrat, in po 8 k, de te tlaka trikrat ali večkrat. — Deph sij ae tavale fraokevati, — Bekepitt te ne vracaje, ~ Uredništvo in uprtvnlatvo )e v Kaaflevib elitah It. 5, la tteer areenlitve v I. aaeetrepja, apravniltrt pa v »nUtfja, — Upravoiitva naj ae klagevelije pefiiljati naročnine, reklanaei t eananila, t ?. acesinJatrativae stvari. jSlOTgn&ki Narod" telefon fit. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. Iz ustavnega odseka deželnega zbora. Ustavni odsek je imel 20 t. rt?, sejo in je razpravljal o dr. Šosterfiiča Lujnem predlogu: »Zapisnik zborničnih sej v smisla § 12 opravilnega reda se ima zapisovati in čitati izključno v slovenskem jesiku« Pti-pomn m:, da to ni stercgnfski zapisnik, ampak zspisnik, ki posvedo cilje sklepčnost zbornice, predloge, ki pridejo na razpravo, glasovanja itd. — Ta zapisnik se napravi za vsako sejo v slovenskem m nemškem jeziku in se bi imel čitati v obeh jezikih po nekem skiepu iz 1. 1869 Zgodilo se je pa tako, da se je ado-rrafiila navada, v eni soji čitati slovenski, v drugi nemški zapisnik. Ko se j3 v eni zadnjih sej čltal nemški zapisnik, uprli so se klerikalci in tudi na-rcdno-oapredni poslanei so jim pritrdili. V naslednji seji se je pa deželni glavar spomnil starega sklepa ter je dal prečitati oba zapisnika. Pa tudi to ni bilo prav klerikalnem in nekateri narodno napredni poslanei, kateri se niso uprli veljavnemu sklepu deželnega zbora, so si p?i »Slovencu« stekli naslov in značaj — narodnih i z d a j i o. V seji je predlagal dr. Šuster-šič brez vsakega utemeljevanja, da se predlog sprejme* kakor je stavljen. Nato pravi dr. Ferjančič: Hrup, kateri dela stvar, ki je v razpravi, ni prav nič opravičen in Če se sklene tudi v smislu predloga, se s tem ne reši jezikovnega vprašanja ? deželnem zboru. Ta stvar se je marveč sprožila, da se jo v javnosti zase in proti nam fruktifieira. Meni in še nekaterim poslancem narodno napredne stranke se hoče naravnost očitati narodno izdajstvo, ker 8e nismo uprli obstoječemu in obveznemu sklepu deželn&ga zbora, po katerem se imata v vsaki seji pre-Č. ta ti slovenski in nemški zapisnik Eadnje seje. Smešno! Ni se mi treba ! zagovarjat?, a opomnim s?mo, da stojim 20 let v parlamentarnem življenji in Še dalje v javnem poslu, pa sa nisem nikdar za las odmaknil od narodnega etališča. To samo m'mo-grede. A k stvari sami. Sejni zapisniki so tisti, o katerih se v javnosti nič ne ve, in ali so ti samo slovenski ali slovenski in nemški, to jezi kovno vprašanje deželnega zbora prebito malo zadene. Drugače bi bilo, če bi imeli razpravljati o predlogu, da bodi poslovni in razpravo: jezik deželnega zbora in odbora samo slovenski. To bi bilo vredno resnega preudarka ;n če bi se to dognalo, potem šele bi imela »Naša Sloga« vzrok slavo peti predlagateljem. In z ozirom na razmere, kakor so v deželnih zborih, posebno na Štajerskem in v Istri, bi nam nihče ne smel zameriti takega sklepa. To je stališče retorzije. Povreča se milo za drago. A to se ne doseže, če se znaša samo na sejnih zapisnikih. Če so tudi sejni zapisniki samo slovenski, bodo še vedno vse predloge in priloge ter vsa poročila deželnega odbora slovenska in nemška. Dnevne rede bo izdaj-i i deželni glavar slovenske in nemške, govoril bo z nemškimi po-a'r.Dci Še vedno nemški in ti bodo dalje govorili, predlagali in poročali nemšk« ter vse njih izjave prihajale bodo v atencgrafđki zapisnik nemški. Deželni zakoni bodo slovenski in nemški v- '. d zakon* od 20 decembra 1869 št. 3 od leta 1870. ia crm-! ški tekst ostane cel:? avtentičen, kakor slovenski. Tu, gOBpoda moja, nastavite svod. Spremenite zakon od 20. decembra 1869 Odpravite cesarsko naredbo od 28. junija 1872., ki zapoveduje dvojezičnost poročil, predlogov td deželnega odbora. Ustavite deželnega glavarja, če hoČ nemški govoriti, zamašite usta nemškim poslancem, če govorijo nemški in napravite tako ž njih predlogi) interpelacijami ($4-, kakor je storil deželni glavar v štajerski zbornici s pestanee R zim v m predlogom, kakor ee je pri utemeljevanju navajalo. Tiko storite, tako delajo na Štajerskem in v Istri, tam Nemci, tu Lahi. Na stališče retorzijs se postavite, poslovni in razpravni jezik deželnega zbora je s*mo slovenek«, — tako velja v Iatri za laščino. Vi pa namesto tako nastopiti, se pa obregnete ob teh sejn.h zapisnikih, ki jih nikdo ne sl?ši, nikdo ne posluša, še manj pa kđo čita. To, kar se je započelo preti sejnim zapisnikom, je samo agitaoijsko sredstvo, m a-n e v e v proti nam in zato mi je po-polnonsa vseeno, kaj in kako sklenete. Dr. Tavčar istotr.ko izjavi, da mu je vseeno, kaj se sklene, — izdajalec je bil že tolikra*, da se ga to očitanje prav nič ne prime. Pravi pa dalje, da bi bilo v istini umestno jezikovno prakso deželnega zbora in odbora revidirati, ker jezikovna raba, kakor je, je z&starala. Priporoča klerikalcem, naj teh zadnjih dni ne zlorabijo zbornice za razburljive prizore, ko se ima v sogiasju strank toliko dognati, kar prej csradi po trate e časr. se je pri pozni maši še bral slovenski evangelij, potem pa je župnik odpravil ta običaj s tem, da novemu slovenskemu kaplanu ni ničesar o tem povedal. Slovenščina v Arvežu je Že dandanes le zgodovinska — relikvija. A ni še predolgo, ko so bile razmere še čisto drugačne. Ravno tukaj na severa med Kozjakom, Radeljnom in Muro si zgodovinarji najbolj nasprotujejo glede jezikovne meje. Dr. Mucbar (Geschichte des Ilerzogthumes Steiermark, Gratz 1846) pra^i sicer, da je slovenska marka nSavia" (Suavien) imela na severu za mejo Salpe (v najstarejših listinah se navaja le ime Sulpa, Sulba za današnjo reko Sulm), Laznica (tudi za to sedanje ime Lassnitzbach poznajo stare listrne le Lnosuiza, Losnize) in srednji tok Mure. Nad Sulpo pa nikakor noče pustiti Slovencev ter piše: „Heut zu Tage bilden die Hohen der Berge Radel, Remschnik, Possnitzhohe, Pos8ruck und Platsch, deren AhlUufe zur Sulm und vom Einfhisse der Sulm in die Mur, der Lauf des Murstromes von Westen uach Oaten iiber Radkers-biirg, und am linken Murufer bis nach St. Gotthard an die Raab hin die ge- naue Griinzlinie zwischeu den Deut-schen und Slovenen ia Steiermark, so dass im Norden der bezeicli-neten Griinzcn die Ersten seit der Urzeit (?), i m Sli den der-selben aber die Letzteren seit dem Ende des sechsten und seit der ersten Halfte des sie benten Jahrhunderts sesshait s i n d u Priznava pač, da so v srednjem veka prišli Slovenci še mnogo dalje čez omenjene meje, kjer so „bi- vali le raztreseno*, a so jih v teku časa „mogočni nemški prebivalci popolnoma pogoltnili.u Svojim trditvam pa menda Muchar sam ni verjel, ko navaja vendar za „gaue~ po celi Štajerski zgodovinska imena po listinah iz 8. in 9. stoletja, kakor Gozuice pri Lonkovieu, Kamni/ (stari kraj v Laz- tiiski dolini), Libniza (Lipnica) = Lcibniz, Otarniza = Otterciiz v Suipski dolini, Pernova pri Voitsbergu, Sabniza (Zab niča) = Safenberg, Sekil = Schockel (Sokol?) pri Gradcu, Saka, Sakothal = Seckau, Suiza pri Losoncu, Susel, Sušil = Sausal, Udoliniduor = Niederdorf v Susilaki dolini, Velkis, Velkuš ss Follgitscb, Vokir, Vohera pri Losoncu, Pecah n Peckau nad Gradcem, Linbina = Leoben, Lies-nicke (Lesnike) = reka Liesing, Liost-nich = vas Lieaing, Lomnich = Lob-ming pri Ljubnem, Rauuach (Kavne, v Ravnab) Raunachgraben pri Ljubnem, Rute, Route in Dolnick isto-tam, Treboche = Trabach, Zlatiua = Schladnitzgraben, Zuhdol, Zuhedol = Zuckdol pri Ljubnem in Zuckerthal (?) pri Oberzeiringu, Muriza = Miirz, Lomen = Laming, SeTniz pri Wiedeni, Tur-nov = Turnau, Tvchendori v Muriški dolini, Puhova = Puchau, Gline = Glein pri Knittelteldu, Predegov (Pred- nji gaj?), Trigovle (gozdovi v Sekav-ški dolini). Vischarn pri Knittelfeldu, Weliza = Wols, Zuric, Zurce = Zei-riog, Zwedlobrado (brdo?) = Zwick-alpe, Cirminah = Rotteomaun, Gube-nich sa Gleiming, Grebenicba, Grebe-nich = Grobming, Jedenicha = Ird- ning, Ozlich (Oslič?) = Essligbaeh, Polane pr? Admontu, Ruite, Rute pri Irdningu, Slabenich, Slaben = Schlad-ming, Tichenperc Teucbenbcrg pri Irduingu, Chleudnich Wciz, Labenza Labnitzergraben, Peininicha (Plani-nica?) Pingau, Ponvkel pri Weizn itd. Kakor iz teh zgodovinskih in prvotno edinih imen vidimo, ni imel v srednjem veku noben večji kraj na Štajerskem, ne izvzemši Gradca samega, drugega imena kot slovensko. Kdo naj potem veruje, da so dali samo „ raztreseno bivajočiu Slovenci vsem krajem in rekam slovenska imena! Plemstva in graščakov Slovenci niso imeli, da bi bili morda ti dali svojim graščinam sredi Nemcev slovenska imena. Kako pa naj si šele razlagamo zgodovinska dejstva, da so Slovenci stavili cerkve po Gor. Stajerju? Tako n. pr. dokazuje neka admontska listina glede cerkve sv. Yalburge pri Sv. Mihelju nad Ljubnom sledeče: Ex nobili pro-sapia ortus Tridizlav (Trdoslav?) eam miUtni uradniki, ki jih je vlada odstavila, ae ne umaknejo in blagajniki jim nadalje izplačujejo plače. — V Satoralja U hely se je prebivalstvo po lepakih paivalo, naj novega velikega lupana, grcf* Pallavieinija, popolnoma bojkotira. Nihče naj mu ne da stanovanja, naj se mu ne prodajo živila, nihče naj ne vstopi k njemu v službo, noben voinik ga ne sme peljati itd. Tudi družabno ga popolnoma bojko tujejo Ustrahovanje Turčije. Bero i in, 20 novembra. Na sultanovo prošnjo mu je baje eeaar ■nova nujno svetoval, naj ugodi zahtevam velesil. Oigover je poparil sultana in njegovo okolico. Carigrad, 20. novembra. Sultan se srdi na velesile posebno zategadelj, ker se niso niti ozirale na največji turški praznik ramazan. Sultan smatra tako postopanje za osebno brezobzirnost. L o n d o n, 20 novembra. »Times« poročajo, da zahteva Rusija od Tur Sije, na; ji takoj poplača vojno odškodnino z obrestmi vred, sicer zasede Rusija nekatere točke ob turškem nabreiju. Sofija, 20. novembra. Razširja se vest, da ugledne osebe v sultanovi bližini nasvetujejo sultanu, naj se v odgovor na demonstracijo mednarodnega brodovja uprizori splošno klanje kristjanov. Bolgarska politična javnost in časopisje hoče prisiliti bolgarsko vlado k izjavi, da se bo v resnem slučaju Bolgarija mobilozovala v obrambo bolgarskih bratov v Macedoniji. Položaj na Ruskem. Petrograd, 20. novembra. V juinovzbodnjih pokrajinah, posebno na Uralu, se širijo kmetski punti. V kurski guberniji so kmetje oropali in požgali 17 plemakih naselbin. Varšava, 20. novembra. Na vi-selski železnici je kakih 1500 upornih delavcev razstrelilo železniški most Nadalje bo razdjali brzojav in železniške proge ter prisilili prvi vlak po Bil : la ae [9 moral vrniti r^v; kra»j n*. r*$rveškern L o n d o n, 20. novemb/a. Dan*k; p»*o3 K:\rel, kot nrsvi norveški krai? K 9 k t a , jt. p^r^dai deputaciji not veškega perlaoeents, ki je prišla ponj v Kodanj, da je sam zahteva«, naj ljudstvo glasuje, ali ga res hcče imeti za kralja, ker ne mara biti kralj ene stranke, tercuč vsega ljudstva. Danski kralj je imenoval novega norveškega kralja za admirala danske mornarice. Angleško-tibetanska pogodba. London, 20. novembra. Angle-fikc-tibetanska pogodba je podpisana in zapečatena. Pcgodba obašga Bledeče pogoje: Anglečka prizna suverenitet© Kitajske na Tibetom. Kitaj- ska pa plača Angleški primerno od« škodnino. Deželni zbor kranjski IX. seja, dne 21. novembra 1905. Predseduje dež. glavar D e t o I a, vlado zastopata deželni predsednik Schvrarz in okr. glavar Haas. Kapisnilt. Zapisnik zadnje seje se je p recital v slovenskem in v nemškem jeziku. Dekan Ar ko je predlagal, naj se nemški del ne odobri in je predlagal, naj se dene na dnevni red današnje seje poročilo ustavnega odseka. Grof Barbo je proti obema predlogoma protestiral. Odobrilo se je samo slovensko besedilo. Glavar je dejal, da mora vprašati zbornico, če naj se premeni dnevni red. Dr. ŠusteršiČ se je skliceval na to, da je bilo sklenjeno, naj ustavni odsek poroča tekom 48 ur. Glavar pa ima pravico, da postavi stvar na dnevni red; lahko pač vpraša zbornico, a vezan ni nanjo. Grof B a r bo pritrja, da deželni glavar sam določa dnevni red; to je tudi storil, zdaj je vezan nanj; med sejo ga ne sme pre meniti. Dež. glavar pravi, da po dež. reda določa on dnevni red, a koncem seje ; iz svoje oblasti ne more dnevnega reda premeniti, a zbornica to lahko stori. Sprejet je bil predlog, da se poročilo ustavnega odseka postavi danes na dnevni red. Meščanska šola v Postojni. Dež. predsednik Schwarz je na interpelacijo Fr. Arka glede meščanske šole v Postojni odgovoril in obljubil, da se prihodnje leto šola otvori. Govoril je tako nerazumljivo, da ma ni bilo mogoče slediti. Interpelacija. Klerikalci so vložili neko interpelacijo. Deželnozborski zapisnikar ima navado, da čita vse tako nerazločno, da ga ni razumeti niti ene besede. Šentjan»ka železnica. Povše je poročal o Železnici Trebnje —Mokronog in Šentjanž in je predlagal: 1. Deželnemu odboru se naroča, da vse izvrši v pospešitev končnih pri-piav za zgradbo te železnice. 2. Deželni odbor se pooblašča sto piti v dogovor z lastnikom premogovnika v St. Janžu in če mu ta pravno-veljavno poroštvo za garancijo obresto-vanja in amortizacije glavinske vsote, otreL-^* v svrho zgradbe te železn ce, da izda v imenu dežele zagotovilo garancije za ona dva milijona sta pri gradnji dolenjskih že-reostala, če se porabita za • te železnice. - im so rešene tudi peticije za zgradbo te železnice, vložene od občine Mokronog in od občin Št. Kupert, Dvor, Tržišče, Mirna in Trebnje. Ljubljansko barje. O zakonu glede izvršitve potrebnih del va osušite v ljubljanskega barja je poročal dr. Šusteršič, ki se je za-predel v take fraze, da je našega mo-rostarja imenoval melanholičnega bar-jana. Načrt za osuševanje ljubljanskega barja se loči v dva dela. Prvi del obsega uravnavo reke Ljubljanice in Gruberjevega kanala; drugi del pa uravnavo sziroma zagradbo stranskih pritokov. Vsled vodopravnih razsodeb, ozir. poravnav, ki jih je sklenil dei. odbor s posameznimi mejaši ob reki Ljubljanici in v posledici drugih od navedene komisije priznanih novih potrebnih uredb v svrho zagotovitve uspešnega osušenja, narastla je potrebščina na vsoto 4,184.000 K proti proračunu prvotnega načrta v znesku 2,757.000 kron. Deželni odbor je predelani načrt in stroškovnik predložil o. kr. kmetijskemu ministrstva, katero je izid tega tehniškega pregledovanja vzelo na znanje ter pritrdilo nasvetom komisije tudi zaradi proračunaue potrebščine. Vendar je ministrstve zahtevalo v predlaganem zakonskem načrtu več premmeb. Deželni odbor je tem zahtevam ministrstva zadostil in vrnil tako predelani zakonski načrt, ki je našel popolno odobrenje ministrstva, katero je prevzelo 45°/0 od cele potrebščine na državni melijoracijski zaklad; obenem je privolilo po § 9 v to, da deželi podeli brezobrestno posojilo v znesku 50% prispevka, katerega ima dati dežela v ta stavbni zaklad. Kar zadeva vplačevanje prispevka interesentov, je pripomniti, da se ta znesek enakomerno porazdeli na celih 40 let in na zemljiško površje 15.300 ha. Po približnem računu bo znašalo letno vplačevanje za vsak hektar 4 K ali za oral zemlje 2 K 30 h. Jasno je tedaj, da bodo zemljiški posestniki, osobito ker bo svet znatno izboljšan in obvarovan vednih povodenj, zmogli to plačevanje. Ce se oziramo na sodbo odličnega strokovnjaka, sekcijskega načelnika v kmetijskem ministrstvu dr. Meissla, ki je po prehodu barja izrekel; »Ljubljansko barje je za obdelovanje zelo sposobno, žal, da vednim povodnjim podvrženo; dokler se osuševanje istega ne izvrši, ni kultiviranje istega nič drugega, kakor navadno sreČkauje; zato se mora odstraniti povodenj, kar bode omogočilo uspešno pridelovanje vsakovrstnih rastlin" — Če se oziroma dalje na izrek dvornega svetovalca v kmetijskem ministrstvu Markusa, ki je po natančni presoditvi projekta temeljem neposredne proučitve vseh okolnosti na licu mesta izjavil, da je proračun naj-vestneje sestavljen, tako da se ni bati prekoračenja, smatra finančni odsek, naslanjaje se na obširno obrazloženo poročilo deželnega*^odbora in pojašnjenje tudi vseh z ministrstvom dognanih li nauci jalni h vprašanj, svoj predlog kot povsem utemeljen. Izvršitev del, potrebnih ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu za o s ližite v Ljubljanskega barja, pristoji glavnemu odboru za obdelovanje barja, ki je po zakonu z dne 23. avgusta 1877 1. dež. zak. št. 14, postavljen za zastopnika interesentov Ljubljanskega barja. Glavnemu odboru za obdelovanje barja je ta dela izvršiti po Podhagskega alternativnem načrtu, ki mu je v to sklicana enketna komisija pritrdila s svojim v zapisniku z dne 25. aprila 1889. 1. izraženim mnenjem in ga priporočila ter sta ga pozneje pregledala državna uprava in deželni odbor. Kake prenaredbe tega načrta sme izvesti državna uprava po dogovoru z deželnim odborom, ne da bi se v § 2. tega zakona navedeni skupni stroški prekoračili. V poplačilo za to podjetje prora-čunjenih stroškov 4,184 000 K se osnuje poseben stavbni zaklad, v katerega naj se stekajo nastopni zneski: 1. ) nepovračilen prispevek dežele Kranjske, znašajoč 12% vseh prora-cunj enih stroškov; 2. ) posojilo dežele Kranjske, znašajoče 33V. vseh proračunjenih stroškov ; 3. ) nepovračilen prispevek iz državnega melioracijskega zaklada znašajoč 45°/i navedenih skupnih stroškov, do najvišjega zneska 1,882.800 K, proti ustavnemu pritrdila; 4. ) nepovračilen prispevek mesta Ljubljane, znašajoč 10% vseh stroškov. V imenu Barja no v je govoril Povie in izrekel svoje veselje, da se sklene ta aakon in razpravljal o zgodovini oelega projekta in njega pomena. Ž Tipa n Hribar je rekel, da se je vedno savsemal sa osuševanje barja. Barje, ki obsoga vel k del kulturnega sem'.jišča, meri 25 000 oralov, toda ta svet je v velikem delu ne-porabljiv, ker je v veliki meri izpostavljen vremenskim nezgodam, ki uničijo prebivalstvu vse poljske pridelke, ki jih je preje s teškim trudom pridelalo. V prvi vrsti bo treba uravnati tok Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Govornik je opisoval v živih barvah položaj barjanov sa časa povodnji ter naglašal, da bi barje lahko postalo najrodovitnejši del kranjske deiele, ako se osuši. S tem bo pomsgano v prvi vrsti prebivalstvu, posredno pa tudi Ljubljani, ki bo lahko potem dobivala obilico živil is neposredne svoje bližine — s barja. Z regulsoijo Ljubljanice bo mesto mnogo pridobilo tudi v drugem osiru Z uravnavo reke bo dobila Ljubljana krasna obrežja in nov most pri Sv. Jakobu, kar bo znatno pripomoglo v olepšavo mesta. Govornik končno priporoča predlog, naj se soglasno sprejme. Nato se ;e zakon po drugem in tretjem čitanju soglasno sprejel. Posl. Povše, dr. Žitnik in tovariši so vložili nujni predlog, da se da brezobrestno posojilo Dolenjski is melioracijskega zaklada, fts nujnost sta govorila Povše in Dular. Nuj nost je bila sprejeta in predlog se je na Povšetov nasvet odkazal odseku. Vseučilišče v Ljubljani. Samoatojni predlog narodno-na-prednih poslanaev se glasi: Vjsoki deželni zbor skleni: 1. L. kr. vlada se glede na sklepe deželnega zbora kranjskega v sejah dne 28. februarja in 28 decembra 1898 nnjno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitsv vseučilišča z bagosiovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani in da kar najpreje mogoče pri državnem zboru izpcsluje ustanovitev takega vseučilišča. 2. Izvoli se pod predvoditeljstvom deželnega glavarja odposlanstvo še dveh članov deželnega zbera v ta namen, da zaprosi avdijence pri Njegovem Veličanstvu cesarju ter ob vznožju Najvišjega prestola iiroči naj-udaneišo prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. 3 Izvoli naj se is deželnega sbora odsek treh članov v ta namen, da stopi v stalea vseučiliški komitč, v katerem naj bodo s enakim številom odposlancev zastopani: občins&i svet ljubi anski, »Melisa Slovenska«, društvo »Pravnik« in profesorski zbor knezoškofijskega semenišča v L ab ljani. Ta komite stopi naj na prime- ren način v đotiko tudi s zastopniki slovenske akademične mladine na dunajskem, graškem in praškem vseučilišču. 4 Dovoli se is deželnega saklada vsota 2000 K, ki naj se isplača navedenemu VBsuČiliškemu komite u v ta namen, da raspiše ceni po 1000 K sa dvoje najboljših znanstvenih spisov, katerih eden naj bode pravoslovne, drugi pa modroslovne vsebine in katerih vsak nsj obsega najmanje pet tiskanih pol. Ta vsota isplača se pa tirna komiteju le tedaj, če se saveze poskrbeti sa to, da ona spisa, katerima prisodi seni, isidets v tisku Predlog je utemeljeval poslanec Hribar. — Govornik naglasa, da se ne more ubraniti misli, da še v viš jih krogih še vedno vlada sovražno mišljenje proti Slovencem, zato se tudi ničesar ne stori, da bi se ustreglo želji slovenskega naroda po svojem vseučilišču. Ako bi se Slovenci izrekli sa nemško vseučilišče, bi ga gotovo takoj dobili. Energična zahteva po slovenskem vseučilišču v Ljubljani, bo naletela seveda na odpor pri nemških strankah, kakor se je že pokasalo pri priliki, ko so naši poslanci vložili nujni predlog o slov vseučilišču. Toda vlada se na ta odpor ne bi smela ozirati in bi imela tudi dovolj sredstev, da bi slomila tudi ta odpor. Sedanja vlada tega ne bo storila, to je jasno. Zato moramo staviti vso nado v bodoče pol odnošaje, ki jih bo ustvarila volilna reforma. Deputacije, ki se je oglasila v tej vseučiliški zadevi pri dež. predsedstvu, je izvedela, da se je sa to sadevo jel zanimati tudi cesar, zato bi bil sedaj ugoden čas, da bi odšla k cesarju ona vseučiliška depuoi ki je bila že pre leti izvoljena Gi-vornik je končno pojasnil tudi ftteftjj del svojega predloga, ki se tiče prediranja znanstvenega dela. To podpiranje je toliko bolj potrebno, ker pri nas znanstvenih del nihče ne zalaga. »Slovenska Matioa« ima dolžnost, da tudi kaj stori za ustanovitev vsfcu6'!;šča. Imamo dve publika ciji, ki bi bili pripravljeti sprejemati slovenske razprave, to je arebiv Če-skebo musea in Rad jugoslovanski akademije Ustanovi naj se poseben cdbor, v katerem naj bo zastopaa obč. svet, »Slovenska Matice« in bo-gOBlovnioa Ta odbor naj ne vodi samo agitacije nego naj tudi skrb:, da dobi potrebnih moči na slovenskem vseučilišča in naj daje mini strstvu potrebnih nasvetov. K sklepu se je govorni* obrnil do veleposest nikov, češ, da kot petrijotično misleči ljudje morajo tudi oni glasovati sa vseučilišče, to je za veliko trdnjavo zoper ponemčevame Slov* noev Velika stroja v Nemčiji teži na tem, da ae tudi naša dežele pri-klopijo Nvmčiji, najtrdnejše zavarovanje aoper to stru.o bi bilo slov. vseuč litče. Predlcg se je odkazal upravnemu odseku. Davčne olajšave« Samoetaini predlog nar. naprednih in veleposestniških posl glede davčnh olajšav sa nova industrijska podjetja se glasi : Visoka o. kr vlad* se naprosi, čimpreje isposlovati, da se one davčne in pristojbinske oprostitve, ki vsled podahšanega zakona s dne 10, avg. 1895 št. 131 drž. zakonika veljajo sa nova industrijska uxore sna Zlava (Slava) eandem eccle-siam in honorem S. Walpurgis in prae-dio hic fuadaverunt." — Pa se drugo zgodovinsko dejstvo je, ki pobija Mu-charja ter dokazuje, da so nekdaj Slo venci res prebivali po celi Štajerski. Cesar Oton je okoli leta 970. naselil po Štajerskem mnogo Bojavarov (Bavarov), Frankov in Saksov, in sicer s Čisto germanizatoriČnim namenom. Sredi med Slovenci jim je namreč odkazal brezplačno sveta, da bi se sčasoma slovenske pokrajine ponemčile. In tako nahajamo še dandanes po Štajerskem vse polno krajevnih imen, ki nas spominjajo na to Otonovo nakano, Kakor Baierdorf (pri Eggenbergu, Judenburgu v muravskem okraju, pri Neumarktu, pri Birkfeldu)-, Sachsenberg (trikrat v feld-baŠkem okraju, Sachsendorf (Žalec), Frankovci (v ptujskem glavarstvu, Frankenberg (pri Weizu) itd. V feld-baŠkem okraju sta dva kraja Kolldorf. Eden se imenuje Baierisch , drugi pa Windisch-Kolldorf, Blizu tam je tudi \Vindiseh-Hartmannsdorf Kakor vidimo, se je germanizacija tudi dosegla, razen v Žalcu in Frankovcih. Kjerkoli pa so naselbine s takimi imeni, tam je bilo prvotno prebivalstvo slovensko. Sicer pa je znano, da imamo belo na Tirolskem Windisch Garsten. (Dalje prih.) Na devinski skali Zgodovinska povest. (Dalje.) Nastala je ncč. Čedadske ulice so bile zapuščene in tema je bila tako gosta, da niti par korakov daleč ni bilo mogoče ničesar sposnati. Ko sta Peter Strah in Tomaž Retinski spoznala, da je Juri nedostopen vsaki tolažilni besedi in da ju niti ne posluša, sta se domenils, da ukreneta na svojo roko, kar se jima je zdelo potrebno v tej težki uri in v teh nevarnih okolnostih. Sicer sta poskušala svoje namere dopovedati Juriju, videč pa, da se ta sa ničesar ne zanima, prav kakor da bi ga vse skupaj nič ne brigalo, sta sklenila, delati po svoji glavi in odšla s drugimi vitezi. Jari je ostal sam. Zagrizel se je v svojo bolest in v svojo nesrečo tako, da ni bil zmožen kaj drugega misliti. Zdelo se mu je, da ga ne more sadeti večja nesreča, kot ga je zadela, in sato mu niso misli uhsjale v bodočnost. Kdo nsj bi ga bil še zapustil, ko ga je sapustil najljubši in najzvestejši prijatelj, Konrad Sežanski? Kaj bi bil mogel Še izgubiti, ko je izgubil najboljše tovariše. Kaj bi mu moglo če raniti srce huje, kakor ga je ranila Katarina F In vendar mera Jurjtve nesreče še ni bila polna. Tiho so se odprla vrata in tihe-t*p:-si se je priplazil v sobo Nkulaj Rcgonja. Juri ga je šele zapazil, ko je Rogonja s globokim poklonrm rekel: »Milostni gospod, — po naročilu VaŠe soproge, gospe Heme, vprašam vdano, kdaj da želite Ž njo govoriti r« »Moja žena — torej se je ven dar udala?« Juri je vstal, a predno je mogel še kaj reči, je vstopil Ko-molja in pripeljal s Beboj Ujmo. »Komolja, idi in poišči ključarja Grima ter mu naroči, naj takoj prinese ves moj denar.« Nikolaj Rogonja je umeval, da želita Jari in Hema sama ostati in zato ae je pridružil Komolji ter š njim odšel. Tiho je sedla Hema na stol. ki ji ga je ponudil Juri. Ta je stal pred svojo Ženo. Nekaj trenotkov ji je molče srl v cvetoči obras in občudoval bujne plave lase, ki so obdajali lepo glavieo, prav kakor bi ne vedel, ksko naj začne. »Želeli ste s menoj govoriti« se je končno oglasila Heme, tako po nižno, kakor bi prosila odpuščanja, da je prišla in izpolnila Jurjevo ieijo. »Znano mi je, Hema, da me ho- čete zapustiti,« je zdaj povcel Juri. »Ali jaz nečem, da bi bili Vi kdaj prisiljeni, sprejemati kakih dobrot od svojih sorodnikov-. Že zavest, d., b: Vam kdaj mogel kdo le s kakim pogledom očitati, da uživate gosto-l|ubnost ali dobroto svojih sorodnikov, mi je mučna. Danes v tem, meni tako sovražnem mestu ne mi-rem storiti za Vas vsega tega, kar želim storiti. Izobčen sem in preklet in nihče ne sme kot priča podpisati darilne listine, s katero bi Vas mogel preskrbeti, kakor je moja častna dolžnost Upam, da pride dan, ko bom mogel tudi to storiti. Kar bom zdaj sa Vas storil, je le neznaten del tega, kar želim in nameravam storiti. Prosim Vas, iskažite mi milost --« »Milostni gospod — jas ne smem in ne morem ničesar sprejeti,« je komaj slišno dibnila Hema. »Prosim Vas, Hema, nikar mi ne odbite te prošnje. Kar Vam mislim dati, to komaj zadostuje, da bodete mogli živeti svojemu dostojanstvu primerno. c j mi vzamejo sovražniki mojo deželo in moja posestva, mi ostane še vedno dovolj, da bom mogel živeti, mi ostane namreč moj meč« Juri ni mogel nadaljevati. Zaslišal je bil nsgle korake po lesenih stopnioan in koj nato je Komolja hrupno odprl vrata in ves zbegan in preplašen planil v sobo. »Ključar Grimo je pobegnil in odnesel ves denar,« je zasnpljeni Komolja s težavo bruhnil. »Niti vinarji ni pustil in tudi plačal ni ničesar« Ta vest je Jurja tako potrla, da se ni mogel vzdržati na nogah. Z ebema rokama se je oprijel stola in kakor iz uma gledal K o molj o. »Kaj — praviš? — Grimo — je pobegnil?« Težko so se izvile ;Jurjn te besede is prsi. »Milostni gospod,« je rekla Hema in pristopila bližje ter svoje drobne prste položila na krepko Jurjevo roko. »Ne delajte si skrbi; jss no potrebujem ničesar —« »Hrala Vam, Homa, sa Vaša usmiljenje,« je dejal Juri. »Zdaj vidite, kako sem nesrečen.« Ntuitrašui mož, ki je tolikrat pogumno srl smrti v oči, ni zdaj več mogel krotiti svoj h čuvatev in se je glasno ihteč zgrudil na posteljo, kakor da ga je minil ves pogum in vsa moč. Hema je stala nekaj časa kraj postelje in ni vedela, kaj bi storila Tudi njo je bila minila vsaka volja in Še savedla se ni, ko je pristopil Nikolaj Rogonja in prijemši jo sa roko, s njo sapustil sobo. podjetja ▼ Tratu in kat. občini Milje, raztegnejo tudi na eelo kronovino Krmniako. Utemeljeval je ta predlog dr. Maje r on ki je vsestransko pojasnil pomen takih olajšav in pokazal s sgledi, koliko indnatrijalnih podjetij je vsted tega aakona nastalo v Trat«. Predlog se je odkasal ti nančnemu G J seka. fcganje iz figove drozge. P.isl. Btiftic je utemeljeval samostojni predlog, s katerim se po tivl|a vlada, naj razveljavi ukaz fi- rancn*gr» ministrstva s dne 21. avg. 190» št, 56.658 s katerim se kmeti-valoem zabranjuje kuhanje figovega Žganja is samopridelanih fig. Govor Bik je pojasnil škodo, ki zadene po tem ministrskem ukazu Vipavsko, in krivieo, ki se s tem dela kmetu. Ministrstvo je s tem ukazom vedoma in namenoma odjedlo kmetom nekaj dohodka G ^vornik je apeliral na daš. predsednika, naj se za stvar zavzame, na kar se e predlog od kazal pristo;nemu odseku. (Dage prih) Peticiia mesarsko zadruge. Vložena je bila naslednja peticija : Slavni dež. zbor kranjski! Nnjno se prosi od strani mesarske zadruge, da se predlog g. posl. PovŠeta glede uvoza živine, stavljen v seji 14. novembra 1.1. ne sprejme. Za to govore sledeči razlogi: G. poslanec Povše utemeljuje svoj nujni predlog s puhlim izgovorom na prešičjo kugo, da naj visoki dež. zbor sklene predlagati drž. vladi, naj prepove uvoz prašičev iz Italije in s tem zahteva zopetno zaprtje mej. V tem ugovarjamo nastopno: V tekočem leta se je pri prašičji reji začelo kazati, kako nujno je potrebno si Da en ali drugi način opomoči na tej kvantiteti. Prvo mesto drŽave je pokazalo, kako težko je zadela prebivalce razlika dovoza prašičev; prej od 4—5000 glav na vsaktedenako sejmišče, potem skrčeno na 2000 pripeljanih prašičev, kar nikakor ni odgovarjalo potrebam Dunaja. Začelo se je od strani mesarske zadruge in dunajskega občinstva sploh, peticijonirati na merodajne faktorje, da so se sami na licu mesta prepričevali r kakem študiju je stala aprovizacija mesta. Ljudstvo je tarnalo pod neznosnimi cenami sveže slanine in mesa. Ministrstvo je videlo, da na ta način ne mure iti naprej, ae je usmililo občinstva in obrti ter priskočilo na pomoč s tem, da je dovolilo uvoz iz Italije v gotovi meri na Daoaj. Tukaj je prvi faktum, ki je gotovo resnično naveden, katerega pa g. poslanec ni omenil, ker so mu pred očmi samo kmečke občine, za mesto pa sploh nima srca. Zdaj preidemo v našo krouovino. Pri nas se nahajajo kupci s prašiči, ki izvažajo v tako ogromni množini, da naj se g. Povee obrne na vodstvo drž. železnic, in bode izvedel sumarično, koliko se izvaža. Meni li on, da je to le dobrota meščanom? Mi gotovo nismo na stališča, da bi kmet za težko priborjeno živino ne dobil poštene ceue. Ali cene, ki so danes v deželi — kmet zahteva za skoro napol rejeno prasce 50—54 kr. za kg žive vage — te cene so že skoro ne-zmagljive. Dodati je še temu užitnioa in klavni na. Torej gospod poslanec, vi ste na Btališču: Iz dežele vse, v deželo pa nič l Nasproti se nam godi danes meščanom, da je vse za kmeta, meščan pa si pomagaj kakor veš in znaš, da se breme davkov občutao nosi ter ga meščanstvo in obrtaištvo večinoma nosi, nadkriljujoče vse kmečke občine. Navedemo le en slučaj, kako v žalostnem položaju se nahaja zaradi tega ljubljanska aprovizacija. Neki tukajšnji mesar je kupil v nekem ogr. bomitata 20 debelih prašičev. Vložil je pri vis. dež. vladi prošnjo za dovoljenje uvoza. Trajalo pa ni nič manj kakor pet tednov, torej gospoda pet tednov! da mu je vlada dovohla uvoz. Posledica je bila, da je med tem navala grozna vročina, in je temu mesarju med potjo uničila tri najlepše prašiče, vredne 550 K. Poleg tega mu je vlada strogo za-biČila, da mora ostale nemađoma poklati. V takem času je jako občutljivo, toliko dražega blaga si naklati, pa nikamor spraviti ne imeti za daljši obstanek, kajti Ljubljana je danes še brez pravih ledenic, oziroma hladilnic. Najbolj je prizadeto mesto na nedostatku glede prekladišča in kontumačnih hlevov, zakaj koderkoli hodi trgovec ali mesar po drugih j^ODovinab, povsod je prvo vprašanje: imate uvoz, oziroma kontumaČni hlev? Odgovor naš je: ne, torej izostane ves *»oz. To so momenti, ki jasno govore, odkod iu zakaj se ne opomore vsaj ^koliko glede draginje. Tudi mi bi D_ili radi dobili iz Italije nekobko premer, pa brez omenjenih naprav smo morali molčati ia poslušati, kako neopravičene psovke meče na pošteno obrt občinstvo, kakor g. poslanec. G poslanec predlaga nadalje, da bi se dosedanje zaprte meje uvozu iz Rusije in balkanskih drŽav skrbno ščitile še zauaprej. Ni še dolgo tega, kar sta tukajšnja si. trg. in obrt. zborniea in slavni obČ. svet sklenila poslati na državno upravo peticijo, da bi se odprle meje is Rusije in iz balkanskih držav uvozi živine. Prepričani smo popolnoma, da se je občinstvo po mestih razveselilo tega koraka trg. in obrt. zbornice in pa obč. sveta ljubljanskega. Vse drugače pa je zazvenelo po ušesih g poslanca Povšeta in njegovih somišljenikov in tudi gori v parlamentu že on dobro ve, kako so si edini in kako hitro so pri pravljeni v takih slučajih se zavzeti proti mestnim avtonomijam. V omenjenem predlogu se je g. poslanee dotikal tudi aprovizicije Ljubljane in pa vasice Moravče. Kar se tega tiče, smo mislili, da mož ni tako zaljubljea v svoje kmečke volilce, da bi ne ločil vasice od stol nega mesta. Tudi tukaj bi poslali g. Povšeta na državni in južni kolodvor, da se ondi pouči, v kaki meri se je izvažalo v letošnjem letu do današnjega dne, da je niČev njegov izraz, da k nam pridejo samo v slučaju Moravci i Nemci, ki si nabavijo Živino „za slepo ceno"! G. poslanec, nujno vas prosimo, ker ste nam že delali krivico s tem, kako se prodaja meso v Ljubljani iu do danes še niste popravili vaše zlobne pomote, da se temu odzovete. Vis. dež. zbor naj bode tako prijazen in naj saj nekoliko vpošteva našo skromno prošnjo ; v to prosimo gospode zastopnike meščanskih, obrt. in trgovskih krogov, da poslušajo ne samo naš glas, temveč se pridružijo našemu, kakor tudi občnemu mnenju avstrijskih mest: odprite nam meje! Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. novembra. — Osebna sest. Ministrski podtajnik gosp. dr. I#an Ž olg ar je imenovan ministrskim tajnikom v predsedstva ministrskega sveta. — Deželni zbor kranjski. Današnja seja je sopet trajala do 3 ure popoldne in torej ne moremo priobčiti vsega poročile. Največja debata se je vnela koncem seje pri poročilu ustavnega odseka o jeziku deželnozborskib zapisnikov. (Glej uvodni članek). Poročal je dr. Krek, govorili so župan Hribar, dr. Saster šič, grof Barbo in deželni glavar De tala. Oisekovi predlogi so bili spre jeti, kakor tudi Hrioarjeva resolucija Prihodnja Baja bo jutri ob 10 dop.; zasedanje se sakl^ufi v petek. — Jeseniški fajmošter Zebukovec pripravlja soboto za soboto v neslanih ^Jeseniških novicah" v „Slovencu" svoje pristaše na bodoče jeseniške volitve. To besedičeoje ima pa tudi namen ujeti kakega neodvisnega in poštenega slovenskega Jeseničana, da bi se izneveril svoji stranki in potegnil z Zabukovcem. No, Zabu-kovec se prejkotne zastonj trudi, ker vsak zaveden Jeseničan ve, da je Za bukovec prodal svojo narodnost Nemca Luckmannu in zatajil svoj rod. Sveta dolžnost je zavednih narodnih Jeseničanov, da pri volitvah zapode od sebe Zabukovca in pristaše, kajti to zahteva njih narodni ponos, njih narodna zavest. Jesenice so slovenske in morajo ostati sloveuske. Zabakovcu in njego vim pristašem je izmed vseh jeseniških narodnjakov najbolj v želodcu učitelj Fabinc. Vedno pošiljajo razne obreko-valne dopise na okr. glavarstvo, ker upajo, da bo njim na ljubo dež. š. svet prestavil Fabinca. Vsled obrekovanj je okr. glavarstvo potom okr. Šol nadzornika vprašalo krajni Šol. svet na Jesenicah, kakšno stališče zavzema napram tem ovadbam. Iz tega pa je Zabukovec skoval v „Slovencu" laž, da je nekdo pobiral zaupnico za Fabinca. No, Za-bukovčeve želje se davno ne bodo izpolnile in naj si mož še tako napenja svoje zvodenele možgane. — Odbor »Ženskega telovadnega društva v LJubljani" naznanja, da je redna telovadba sa gospe članice vsako sredo in soboto od pol 7.—8. ure zvečer v »Sokolovi« telovadnici. Prijaviti se je iatotam. — Ažbetovi sliki »Romat« in »Krist na krilu«, ki sta biti razstavljeni na dunajski razstavi »Sescssion« na Dunaju, sta bili takoj prve dni kupljeni. — Gonja proti našemu listu. Piče se nam is Cerknise: Nač se novo privandrani pop je hud sovražnik liberal se v in naprednih časopisov. V njegovih pridigah je vse polno bojnih klieev soper nesramne nii »obrajtane« liste, posebao ga pa peče »Narod«. Nače kaplanie mu je le spisalo smrtno obsodbo, po kateri se bo evrl na dnu pekla on ter vsi, ki ga naročsjo in ga čitajo. Vsi »Na-rodovi« bralsi in naročniki so podobni svinjam! Taka bolje besede se čaje pri osa! KunČtneoau pridigarju svetujemo, naj opusti svojo gonjo proti »Narodu«, siser bomo o njem bolj obširno govorili. Kaplanek naj pusti »Slovenski Narod« pri miru, čeravno mu leti tako v želodcu, kot svetopisemski Jona v ribjem trebuhu. Jona je pričel živ is ribe, pa tudi »Slovenski Narod« Is živi, akoravno ga naša duhovščina pri vsaki priliki hoče zatreti. Ker duhovniki vedno trdijo, da je »Narod« hudičevo podjetje, bo po svetopisemskem izreku samo razpadlo in se ni treba nobe nemu kaplanu razlivati žolča zaradi tega lists. Kakor se pa vidi, so duhovniki zgubili vso vero t resničnost svetopisemskih izrekov, zato se zaganjajo kot divja zverjad v nač napreden list. — Občinske volitve v Starem trgu pri Poljanah. Posie-diee strastne klerikalne agitacije kaplana Janeza Hrvata in njegovega iefa škcfa Jegliča se če vedno nadaljujejo. Juri S t r k , ki s:) gs klerikalci naložili na vos ter ga pripeljali na volišče, je sedemnajst dni posneje izdihnil svojo dušo. Tako so torej klerikalci prisiliti iti na volišče starčka, ki mu je že smrt podajala roko, ki mu je smrtni pot curljal ras 6*lo, ki si je žfrlel mru, da bi se zimo-gei pripraviti sa nemilo smrt, da bi kot pravičnik stopil pred sodni stol ter se tako srečno preselil v rajsko življenje. S sveda je ocemogli starček umrl v nadi, da se je bojeval sa »vere«, dasi je bio njegovo bojevanje brezuspešno. Mogoče ga je kaplan tolažil, češ, da bo prištet v vrsto svetnikov, ker se je bojeval za »vero«. — Će je temu tako, potem tudi mi radestno kličemo: »Dal B g, da bi tudi iz naše \ o'.jauske dohne zaslovel kak svet lis, saj se tako nihče ne posvet*, odkar so postali naši dušni pastirji politični bojevniki. Terorizem ljubljanskega škofa Jegliča je prisilil tudi našega gospoda župnika, da se je moral udelež ti volitev. Kakor smo izvedeli iz zanesljivih vt'jv. je prišlo pismo od škofove stohoe, gori is bele L'.ubljan.--, na voditelja klerikalne stranke, s katerim se zahteva, da se mora občinBke volitve udeležiti in svojo barvo pokazati tudi gospod župnik. — 2« nad trideset let je ta gospod župnik pri nas in nikdar s* ni udeležil občinskih volitev, toda sedaj je moral ubogati škofa ter iti k volitvi. — Potem pa š » naj trdijo klerikalni poslanci, da se škof za politiko nič ne briga in da so klerikalni poslanoi neodvisni od škofa. Tudi kaplana Janesa so tukajšnje občinske volitve pripravile v neprijeten položaj. — Kakor smo že poročali, je bil kaplan-č«k Janez v preiskavi radi pretepanja Šolskih otrok. Posledica te preiskave je, da je bil 10 novembra kaplan ob jen na 24 or zap ra ali deset kron globe, ter 20 K za bolečine, dasi so se uporabljali vsi olajševalni paragrafi — Kaplan je pn-vedel k sodišču vsakoj&ke priče Celo s. kr. orožništvo je hotelo dokazati, da je kaplan nedolžen. Toda zdravniško izpričevalo se ni moglo uničiti. — Sadaj pa naj kaplan le potoži svojo nesrečo ljubljanskemu škofu. N*i ga škof poplača, kakor ve in zna. M g)Če postane nas Janes v kratkem župnik v najboljši fari na Kranjskem ali celo dekan, mi mu to is srsa privoščim.'). Povedati pa moramo, da je položaj kaplana Janesa Hrvata kar obupen. Š >5*li smo da je nač Janes pri obravnevi tako čari-p*l s zobmi, fcakor da bi bil v četrtem oddelku mučnega peklenskega bresdna. — Vzoren klerikalni župan. V nedelj ) je bil pri soršaem županu, ki je navdušen klerikalce, neki mladenič, ki se je hotel sglasiti zaradi vojaščine in ki je ustužben pri neki ljubljanski trgovski tvrdki. A mladenič je slabo naletel. Župan ae je zaletel vanj z besedami: »Marš ven!« ter mu pri tem pokvaril uro in zlomil dežnik. Tudi županov pisač je podil mladeniča ven. župan se mu je zagrozil, da ga bo pri vojaški oblasti že priporočil. Vsoren klerikalni župan se bo ia svoje postopa nje če pokoril in moral spoznati, da so tudi županske oblasti nekoliko omejene. — Srnjaka ujak Posestnik Kajetan Lindtner v Litiji je ujel včeraj živega srnjaka, ki ga je pri* gnala narasla voda. — Pofrtna vest« 3 1. decembrom se kraja Lokve in Podgora izločita ia dostavnega okraja pošt- nega urada Novo meste in se priklopite onemu v Straži. — Predavanje v Kranju. Preteklo nedeljo je priredilo slovensko trgovsko društvo »M trk ur« v Kranja javno predavanje v gostilniških prostorih g. Petra Maje rja. Pradav&l je g. dr. W i n d i s s h e r ter v d fcro uro trajajočem govoru na poljuden način rasjasnil rasmerje msd slnžbodajaleem in službojemal-eem, obseg previs trgovinskih potnikov, sahteve trgovskega stanu ter dokasoval potrebo trgovske organi-sseije. Predavanje je bilo jako dobro obiskano, in se je slišala soglasna želja, da se v kratkem sopet priredi poučno preda ven js. Po predavanju se je g. Janko Sajovie v lepih besedah sahvalil v imenu kranjskih trgovoev in sotrudn kov sa prireditev predavanja. Nato je govoril odbornik društva »Merkur« g. Iv. Kostevc, ki je dejal, da bode društvo drage volje vpoštevalo želje vnan|ih članov in odslej, ko si je utrdilo svoje stališče, rastegnilo svoje delovanje tudi isven L nbhane. — Vinski semenj v Novem mostu se je tako dobro obnese*, da kaže tudi sanaprej prirejati take semnje. Vziio slabemu vremenu so prišli vinogradniki od raznih strani naše vinorodne Dolenjske ▼ tolikem številu, da se je v prostorni KoŠa kovi ffostilni vse trlo. Priglašenih je bilo 111 vinogradnikov, a bilo jih je več. K* kor se je dognalo, je bilo vina 5500 hI. na ponudho. Prodalo se ga je nekaj nad 700 hI. in sicer po 38 h do 50 h Mar. Najdražje je prodala kmetijska dola na Grmu svoj beli burgundec, ki je šel sa 60 b. Prinesena vina bo bila sploh prav dobra. L9 škoda, da je bilo premalo kupcev, ker se je prav po nepetreb nem priredil ravno tisti dan vinski semenj v Vidmu. Kakor se govori, namerava mestno županstvo prirediti spomladi še en vinski semenj Prav tako! Novo mesto je ugodno središče za tako kuočijo a— Voda v Planinski dolini zelo narašča V Milnift so s> ji v nekaterih hišah že morali umakniti v višje prostore, v Planini na stari cesti in v nižje ležečih hišah v Laz h se pa že tudi pripravljajo na izseiitev. Od leta 1878 že ni bilo tolike povodnji. Primerao Število požiralnikov bi povodanj omejilo za vselej. — Nemške bolečinice. Nekateri občinsti uradi na Spodnjem Š aierskem so sklenili, da ne spreje majo več nobenih nemških dopisov in pisem, ki so nemško naslovljena, pa naj pridejo odkoder hočejo. Po tem zgledu s* ravnajo tudi nekateri župni uradi. Wastiaoa in drage take štajerske reve pa to boli, da ne rno rejo prestajati teh bolečin, zato so vložili na namestništvo v Gradcu vprašanje, Če je voljno k**r najpoprej "d praviti to postopanje. se ne bo. W*stian zopet e t krat prav korenito blamir«! ? — Mleko misli podražiti več mlečnih producentov v Celovcu Mieko se poaraži za 4 vin. pri litru Cr-ioveani niso vpljni to povšaoje cen mirnim srcem sprejeli, ampak, se bodo energično ustavili zopt-r to — Psnopsms-Kosmorama. Ta teden se v-di Reviera in s verna Italija. Pogled na razne rimske ostaline, ki jim je s ob Časa vtisnil znamenje minljivosti, ter mnogo najmoderneiŠ'h stavb zadnjih stoletij očara oko Omenjamo tu zla sti rimsko gledišee pri Florenci ter ono v Veroni, stolp Saracenov pri Nervi, katedralo v Piši in znameniti poševni stclp ondi. Da v solnčni Italiji ne manjka tudi naravnih kra sot, je več kot gotovo. Tudi s temi ne štedi ta serija Prihodnji t&den Egipet (Al"ksandrija in K* i r ) — Mednarodna panorama nas vodi ta teden sopet po ekaotionib pokrajinah, po A r g e n t i n i j i. Serija nam nudi obilico nenavadnih zanimivosti v p^kra|insb, stavbah, človeških plemenih in nošnjah. Poleg mesi Guemesin Cordoba saoima vsv koger pač najbolj prestolnioa Bue nos Ayres, ki je moderno mesto s orjaškimi sgredbami in bujnimi nasadi. Priliko imamo tudi občudovati večnolepo morje v nenavadnem blesku in mične odseve v kristalno-Čistem jezeru. — Tatvina. Brsojevki Mariji Zupinovi je oilo enoei ispred prodajalne ukradenega sa 3 K oglja. — V v/odo jo p si d I ta. Dne 18. t. m. popoldne se je šla 40l#-tna perioa Elisabeta Plankarjeva k Gruber j«vemu prekopu umivat, kjer ji js padel v vodo robec Plankarjeva ga je hotela pobrati is vode, a je pri tem omahnila in padla v pol metra globoko vodo na glavo, is katere jo je rešila branjevka Marija Stebljaieva. — Delavsko gibanja. Včeraj se je odpel|elo s južnega kolodvora v Ameriko 100 Hrvatov, SO Črnogorcev in 18 Slovencev, nsasi je pa pričlo 40 Slovencev in 60 Hrvatov. V Heb je šlo 79, v Stheibbs 40, v Lir.o 30, v Meran pa 60 Hrvatov. Naeaj je prišlo 200 delavcev rasnih narodnosti. — Izgubljena In najdena reči. Trgovski vajenec I?au Krm je isgubil vrečo riža, vredno 11 K 20 vin. — Zasebnisa ga. Msrija Ja-nežičeva je našla slst prstan, vreden 10 K — Urednikova soproga gospa Marija Fa fldrjeva je našla itak slat prstan in ga oddala na magistratu — Služkinja Marija Japljeva je izgubila bankovec sa 10 K. — Semenj. Dne 20. t m. je bilo na letni semenj prignanih 957 konj in volov, 385 krav in telet, skupaj 1342 glav. Kupčija je bila pri goveji Živini prav dobra, pri konjih pa debra, ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravci, po konje pa Lahi. — Domači „Srame!" bode kouoertoval danes sveder v restavraciji pri »Levu« na Marije Teresijc sesti št. 16 Začetek ob 8 uri. Vstopnina prosta. — Jutri zvečer se vrši koncert v restavraciji »Perles«, Prešernove ulice. Začetek ob 8 uri. Vstopnina prosta. poročila. Dunaj 21. novembra Župan dr. Lueger estane Se nadalje deželni podmaršal. Konflikt se je poravnal na ta način, da je dež. maršal opat Schmolk podal izjavo, da je med njim in med Luegerjem vedno vladalo popolno soglasje. Dunaj 21. novembra. Poslanec dr. F o* t bo tekom prihodnjih dni imenovan za sekcijskega načelnika v železniškem ministrstvu. Inomost 21. novembra. Dež. zbor bo najbrže v kratkem o d-goden zaradi grozeče o b s t r u k-c i j e nemških svobodomiselnih poslancev. Inomost 21. novembra. Radi tarifnih diferenc so tukaj jeli stavkati, oziroma obstruirati vsi t i-p o g r a f i. Crnovice 21. novembra. Deželni zbor je sprejel resolucijo, v kateri se izraža ogorčenj ev radi izgredov, naperjenih proti Zidom v Rusiji. Zagreb 21. novembra. Za načelnika oddelka za nauk in bogočastje bo zopet imenovan dr. I so Kršnjavi. Budimpešta 21. novembra. Grof Julij Andrassy je daroval 50.000 K semplinskemu ko-mitatu, da ga podpre v odporu proti vladi. Budapešta 21. novembra. Veliki župan Pallavicini se je vrnil semkaj iz Ujhelyja ter pripoveduje, da ga je prebivalstvo sprejelo s kamenjem in krepeljci, ki jih je lučalo nanj Meščanstvo mu je odreklo stanovanje, v restavracijah in kavarnah pa so mu pokazali vrata. Petrograd 21. novembra. V Kostromi je imela konstitucijonalna stranka shod, na katerem se je sklenila zaupnica grofu Vit-teju in se sprejela resolucija, da bo konstitucijonalna stranka podpirala ministrskega predsednika. Petrograd 21. novembra. Grof Vitte si je zopet pridobil premoč nad reakcijonarji in velikimi knezi. Car ne misli več na vojaško diktaturo S posredovanjem grefovim je car sprejel v avdijenci člane sv. sinoda, ki so ga blagoslovili in mu izrekli zahvalo za izdani manifest. To je napravilo na carja velikanski vtis. Tipografi še vedno stavkajo, vsled Česar tudi ne izhajajo listi Nagazaki 21. novembra. Ruski ujetniki, ki bi se imeli prepeljati na parobredih .Vladimir" in "Voronež" v Vladi tfostok, so se s puntali Častniki so prosili japonsko vojaško oblast pomoči Na „Voronežu" se nahaja tudi admiral Rožest venski. London 21. novembra „Times" poročajo, da je v Vladivo-stoku zavladal mir, vendar pa imajo vse mesto v rokah uporniki. Tudi mornarji na vojnih ladjah so se uprli. Upor se je razširil po vsi Mandžuriji Otroci ob tem Izvrstno uspevajo In ne trpe na motenju prenavljanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, Črevesnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih In inozemskih zdravnikov. mol(a za olroKe Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornica diet. živil R. K U F E K E, Dunaj I., in Bergedorf—Hamburg, Se dobi povsod T um neobhodno potrebna zobna Creme 37 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave tfnrsna poročila. „Kreditna banka" v LJubljani, Uradni kurai dan. borit 20. novembra 1905« Salofjtoeafi papirji. i% majeva rent* . . t , i9/a »rebru a rent* ip/c avstr. kronska ■ - -t» 4*7. , »lat* . . . ogrski kroniki » • i i *<7e » zlat* „ . « . 4a/| posojilo deželo Krax»}.~>-$ . AVaV« POBoJ^o mesta SpUut . i1/.*/. . „ Zidar . 41/,0/« boi.-hert, žel. pos, 1S0I 4% Soška, clež. banka k. o. . *•/« a o a «st pisma gol. d. hip. b. tVa*/« P^- kom- *• °« *• 10°/., pr....... 4*/t°/. aast. pisma IanersL. hr. •Vs/s ■ • »RTike cen. dež. br....... *V<9 Pu* Ofe*r« niP« oao* • 4*V/8 »bi. »fT« lojnih is- leznia d. dr..... IV*?/« ob'- ?esk* ind. bank« . *•/«, prior. Trst-PoreS lok. itL 4Vq prior. dol. šel..... SV, . Jai. lol. kap. »/,*/, ■ AVaVi avat ?»a. sa šol. p. o. . Brečt- - 3*«čke ed !. 18S0« ...... tizBko . -som. kred. I. emir i; 9 . a U. hi* banko 162* —11634 — 122 — 609* — 1646 — 673*25 781-50 248 — 68050 631-76 a Ji e , egr. hip. „ irbako a fra. 100 „ tarške .... Saaiiika »ročko . • ^roditno * • < laomoSko • • ■ »Crakovtjkc 9 , . Tajabljanako 9 i aVvat. tud. križa 9 . . Ogr. e «j a • ' Sodclfove B • , Salobnrško » • < Dmnajfko kota. s eoinini Jažno ieleinio-o ■ • • . • 121-ĐrsoTĐO Selesrato« • . . • fl6o-— a-aatr.-ograka baaeco dalnioo 1637 — Avatr. kreditno banko ... 672 26 Ograko » 9 ... 78050 ŠirnoateDakc B ... 447 — Promogokop t Meai** (Brfii) . 697-— ▲Ipiuako monfcan . . » . . 630 75 Praško žel. tadr. dr. . , filma-Miir^aji , Trborijske prem. dražb*, Avatr. crožne toTT. dražbo Češke aladkorno dražbe VlallO. 0. kr. ookin , . . SO franki ...... tO marko...... Bovoroigna..... šarko...... • L&ški bankoroJ .... Bablji......i Dolarji. . Žitne oene v Budimpešti. Dno 21. novembra 1906. 'Teraastlia. PSonioa sa sprli 1906 . . „ 100 . » 17*16 Rž „ april . ...» 100 , , 1426 Kormsa , maj 1906 ... 100 13 03 Ovee , april.....100; , , 1448 Efektiv. 5—10 vin. ceneje. Meteorologično poročilo, Denar 99 6* 99-40 99 65 117-95 W16 113 -sa 99-60 100-60 100*-K040 99-76! 99-75 100 40 100*05 100-60 100-— 100-— Haja 99-P6 99-66 €9-96 118 lb 9&'35 113-65 101* — 101-60 lCiV-10140 100- — 99 85 10140 1070 101- 50 10010 1C0-30 1C0B0 101*2^ 9C 60 100-26 99-90 95>-50J lOO*— 614 85: 3 6 86 1-0-70 101-70 190 46 298 76 169 75 296 — 296 — 262 -101 — 147 26 24-90 472 -79 — 91-64 — 62 76 33-25 60'--72 — &29 — 192 45 300 76 16-75 802 50 303 — 26* — 109 — 148-25 2690 481-60 84-— 70— 5475 3525 64 — 78'— 540 — 63150 532 50 282 286— 686 — B92 — 167— 159-- 1V49 11-57 19 5 1917 23 47 23 55 2398 24*06 117-50 117-7J 96-70 95*90 163 75 S54-76 4-84 6 — nate . - 3?rdnii r-vmeci tlih 783' jvemb. | 1 Cae opazc-rae|a Stanja barometra %> i e Vet r-M Hebc 25 t mm 20. 738' 1 TI brezvetr. pol. ob.aC. 21 a 1. ?\. 9. pop. 740 5 740 9 41 77 al. svzh. al. Bvzhod megla dež Srednja \č3rai3nja tociperatnre: 10 9% aormale 2 6 — Padavina v sam 0 0 Lepo, suho in prostorno skladišče v mestu in hlev za več konj se takoj odda v najem. Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 3702-2 1 se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji v stalno stavbno delo s stroji in prostoročno. Sprejme se tudi delovodja, ki ae razume pri strojih. Plača po dogovoru. Jakob Homovc mehanično mizarstvo 3681 4 v Cerknici pri Rakeku. špe-ejema zavarovat*,]* Ćiovt&kega Siv* ijenja po ^airasncvrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drut-A zavarovalnica. Zlasti agodno s v aro vari je iia rlcatl vetje iti smrt 3 rMiia^SnjocimJ se vpla&li. Vsak filtri pravico i i *x> pretoka petih let dividendd. Rez. fondi; 31,865.386*80 K. Ispletene odškodnine In kepitafije: 82,737.159-57 X Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ V»e«lao*l alovanako • i\mwn*sM<* tapraavo. c—135 V» aaeaaaaaa tBene-neliti aess-lop v Ljubljjlffii, «e^ar pisarne so v lasitiej bacl^iej hiši e«o3v. s*3a. tam Zavaruje poalopja in premičniue proti polarnim Škodam po aaiaiai.h ceuaa Škode wrj|Uje takoj in nijkTi'antnojo D*ive rjaiboiisi Hlovos, koder poslale Dovoljuje iz čidtega dobiCka izduine podpore v narcidne m obCnokoristne bsbmbs Sobo z vhodom 8 stopnic, ki se dobro kuri, a porabo klavirja, električno razsvetljavo in če mogoče tudi s kosilom, išče za takoj nemška pisateljica pri mirni rodbini v bližini dežel, sodišča. Vzameta se tudi 2 majhni sobi druga tik druge, zvezani s prehodom. Ponudbe pod K. L. S, poste resi, Ljubljana. 3727 yjaee<|aes lota 1S42. \£\ BK/1T/1 EBEKLl uuBunnn. BBT3.TTT— "S Tolefon iL 154. - Al -xlx> Restavracija „PERLES". Pod prav ugodnimi pogoji se proda stroj za sodavico Kje Naroda-. krt steklenico« pove upravniŠtvo „Slov. 37C3 - 2 7 Jutri, 22 novembra 1.1. KONCERT „šramel"- godbe. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. Pravkar l*«Io » Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 33-131 Ko je bil začel Trdina vi. letniku ^Ljubljanskega Zvona" 1.1861. priob-Cevati svoje bajke in povesti, je ostrmei slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakr&ni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jeaak, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč* narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepSi književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji In Iliri" broS. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 60 h. s uoStnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke In povesti o Gorjancih. I. broS. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poStnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja w m^femaelfejaj Prešernove ulice 3« 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naSih strojih. — Preprosto iu hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnlh strojev za domače delavce 3477 11 THO!»4. H. WHITTICH Co. Praga, Petrske namesti 7-156. Trst, Viaa Campanile 13-156. Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka. ^Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta, o veo ---e*— 3493 10 H. SUTTNBR v Kranju priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, [natančnih švicarskih ~ur,'kakor najbolj b1o\ :čih znamk: ŠafhauseD, Ornega, Roskopf, *UraDia i. t. d. Zlatnine m srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno Je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure 8/8 naravne velikosti! Št. 602. Nikelnasta an-ker remont. „Roakopf*, trpežno kolesje gl. 2 45 euaka iz pravega srebra gl 3*95, ista s 3 moč. srebr. pokrovi gl. 6.50. St. 505. Prava' srebrna cilinder remont, trpežno kolesje in z močnimi pokrovi gl. 4'85, ista z dobrim anker - kolesjem gl. 595. z dvema sobama in kuhinjo se odda pri doleunki mitnici ,,pn Ribiću'1 v I. nadstropju. VeJS se poizve ravnotam. 3704—2 i% j*!ftar!f», eđvetftifce, tvgnvee aH banke se odda v siaobi DEGENGHI, Dalmatinove ulice ▼ pritličji. 32*26-14 Učenca S 3069 - 3 |k Jejte juhe, omake, močnate jedi i t. d. pa si prihranite =z draga sveža jajca. . Rabite za pripravljanje „Pacific" močnati preparat iz posušenih kurjih jajeca V zavitkih od 10 vinarjev naprej. \aprodaj po>aod. Generalna zaloga za Avstrijsko: Ludvik Wlld Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48. Edina prodaja za Štajersko, Koroško in Kranjsko: En*relhorVr «V Comp. Gradec, Moserhofgaaae stav 4-5. ^1 iz poštene hiše, in s potrebno šolsko izobrazbo sprejme v špecerijsko prodajalno in glavno zalogo tobaka Gdbricl JeloošeR na Vrhniki. Želi se kupiti srednje velika blagajna rajši večja nego maujša, nova ali rabljena, ki je varna pred ognjem in tatovi ter se Še dobro zapira. Prosi se naznaniti najnižjo ceno pod „Blagajna" poste restante, Ljubljana, glavna pošta. ___ 3700—2 Išče se pod jako ugodnimi pogoji dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo. Kje — pove upravniŠtvo nSlov. i Naroda". 3453 19 V večjem trgu na Dolenjskem, ' blizo velike železniške postaje, se daje takoj v najem dobro idoča stara i I Naslov pove upravniŠtvo nSlov Naroda". 3720-2 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnica C kr. ravnateljstvo dri. ieleznioo v Beljaku. Izvod Iszs vo2aiega Veziven od dne 1. oktobra J 906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jn£. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 m peno« os ?lak v Trbiž, Beljak, Celovec. Mali Glodnitz, Franzenafe&te, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čei Seisthal v Anasee, Selnogr&d, *e% Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 n ijutn»j osobni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celcvoc, Morau, Mautemdorf, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj, 6oa Selatba) ? Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Stever, t Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francovc vare, Prago, Lipsko, čez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glod-nitz, Ulubno, Selzthai, Soluograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Cnrich, neva, Pariz, čea Anstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak * Trbii Šmohor, Beljak, Celovec. Franiensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubue, 5ex Klein Beining v Stevr, Line, Budej^Tice, Plzen, Marijino vare, Heb, Francovo varo, Karlove vare, Prsj-e (v Prago di« rektni vos I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franiensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. is D razreda). ~ PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m Bjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop isto tak o — Ob 7. ari 8 m zvečer a Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobini vlak z Drma;a čez Amstetten, Mcnakovi (Monakovo-Trst dlrekr. vos 1., H. raz,). Inomost, Frauzensfeste Solnograd Line, 6tejr, ; Isi, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. tiri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni viak s Dunaja cez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prag« direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Mari j ne vare, Plzen, Budejevice, Line, Stevr, Pari*. Ženeva, Curih, Bregeno, Inomost, Zeli ob Jezera, Bad Gastein, Solnograd, Ljub-.:e, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka Celovca, Malega G16dnitza, Monakovega, Ino mosta. Franzensfesta, Pontabla — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak a Dunaja, Ljubua, Beljaka, Muraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, cez Klein* Reiflirg iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih Viirov, Heba, Francovvih varov, Pragi, LipBkega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osebni vlaki: Ob 3. uri 44 m siutra; osobni vlak iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 ns zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRI-HOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešam vlaki: Ob 6. uri a* m zjutraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob 6. ari 10 m zvečer Ob 9. ari 66 m ponoči sam ob ledeljah praznikih in le v oktobra. — Srednjeevropski čas "e za 2 min. pred krajevnim časom v L?«, ul. > 1 9UTV Izvrstno proženje kave električnim potom. Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dohiva Čist, do- brodišeč, okusen pridelek, ki ie prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem j tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavljanje in zdravje. Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega praženja proti zastareli metodi. Za pra-ženje so odločilna tale načela: 1. ) Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—5 2. ) Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede Čistote in dobrote. 3 ) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom KARL PLANINŠEK Dunajska cesta (postaja električne cestne železnice). Prva ljubljanska velika pražarna za kavo,.; Ravnokar izšlo: stenski koledar z* leto 1906. cena 40, po pošti 45 vinarjev; 1 1 za leto 1906. 3665-3 cene 40, po poŠti 50 vinarjev priporoča založnik Jernej Bahovec u LJubljani. Izdajatelj in odgovorni aredaik: Dr. Ifau Tttiar, Laat&ina Id Hak .Marodne hitoma11« D193++C