ZA IZBOLJŠANJE LISTA potrebujem« Va&e Mre volje. Vntk, ki na priporočate "(i la« Nirada" ali ea pridobite za tiaroeuika. Van bo bvale-lea, ker ate mu odprli pot k rare* lepemu In zanimivemu ftivu. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da reč ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listo— do katerega dne, »eseea in leta je naročnin plačana U p r a r a. TELEPHONE: CHelsea .5-12-12 Knten-d as Serotnl Class Matter September 31st, 1903 at tbe Post Office at Xetv York. N. V., under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 45. — Stev. 45. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 25, 1936- -PETEK, 25. FEBRUARJA 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-VI. SCHUSCHNIGG ZAHTEVA NEODVISNOST AVSTRIJE HITLER BO SKUŠAL PRIDOBITI ZASE VSE NEMCE, PA NAJ ŽIVE V KATERIKOLI DRŽAVI Avstrijski kancler se sklicuje na ustavo izza leta 1934. — Narodni socijalisti so bili baje zastran-tega sprejeti v ministrstvo, ker Hoče Avstrija dokazati, da daje svobodo vsem. — ZnačKne Hitlerjeve odredbe. DUNAJ, Avstdija, 24. feb. — Avstrijski kancler dr. Kurt ScKuschnigg je imel danes v avstrijskem parlamentu govor, s katerim je izpolnil politično oporoko svojega prednika dr. Engelberta Dollfussa. Brez vsakih ovinkov je povedal, da mora ostati Avstrija Avstrija. Nemčija je Avstriji zajamčila samostojnost in neodvisnost z nemško-avstrijsko Letala navdajajo Japonce s strahom ROOSEVELT IN PENNSYLVANSKI DEMOKRATJE V demokratski stranki v državi Pennsylvaniji se je pojavila zmeda. — Voditelji v Beli hiši. — John L. Lewis je za T. Kennedyja. WASHINGTON, D. C., 24. IVI). — Zmeda, ki je nastala v demokratski stranki držav« Pen n sv i vanijc, j«' tak<> resna, da ji' posegel vmes sam pred- ANGLIJA NAJ BO AMERIKI PRETEČI VZGLED Senator Hiram Johnson se sklicuje na svoja prejšnja opozorila. — Kaj je z demokratsko fronto proti fašizmu? WASHINGTON, D. 24. februarja. — Republikanski senator Hiram Johnson iz Cali-lornije, vaditelj 'Micspra^lji-. vili" v kongresu, jje rekel danes, da je politična smer, ki jo prijateljsk opogodbo, ki je bila sklenjena 1 I. julija leta 1 936, S pogodbo, ki sta jo sklenila Hitler |~*diiik* Roosevelt. K važni je zadnje dni ubrfela Anglije, in Schuschnigg dne 12. februarja tekočega leta, in ^^ E-J"?5"*! \ naj ** Amen' . . . . laiirifi i • j 11 j so vet* odličnih voditelje4 z govorom, ki ga je imel Adolf Hitler zadnjo ne-jlc.r jh, ijo okušal pobotati, prode! jo pred nemškim parlamentom. !dno se sestane držami odboi \/ i . .. i . . . , i v llai risburgu ter izvrši načr- V sedanjem avstrijskem ministrs-vu je nekaj', /a prilljariM. vontve. FAŠIST LADJE KITAJSKI LETALCI OBSTRELJEVALI OBSTRELJUJEJO MESTA NA OTOKU FORMOZI PRISTANIŠČA Fašistične bojne ladje so obstreljevale vladna pristanišča. — Fašisti pritiskajo dalje od Te-ruela. narodnih socijalistov. Teh mest niso dobili na za-1 Med povabljenci o: senator htevo Nemčije, pač pa zato, kar hoče nuditi Avstri- Josyph F. UulTcv, državni ja vsakemu svobodo. Avstrijska vladna politika temelji na domovin ski ideji in njen cilj je dobrobit vsega avstrijskega prebivalstva. Vsa vladna politika bo v soglasju z ustavo izza leta 1934. Ta ustava jamči nedotakljivo suvere- volitvah liKJS političen danost avstrijske države. moiuor. Avstrijska vlada ne pozna in ne vpošteva nobe- Državni chairman Lawrence nih takih pojmov kot sta naprimer Narodni socija- sp.Tjn ,. .. .... \/i i i i ržK' pittsbnrskega odvetnika '?zem ali socijahzem. Vlada ne pozna drugega kot vi vina Jonesa, senator Guf- edinole patriotizem ( liuirinan David L. Lawrence, Muthew H. Mel'loskoy- te: časnikar J. David Stern. Predsedniku j«* predvsem zi to, da bo Pennsvlvanija leta l'J4U v demokratskem taboru in noče, da bi izvršila strankti u'V pa Jonesn nasprotuje in pravi, da bo postavil -vojegu kandidata. Governor hi rad postal tudi sedanji podgovemer Thomas Kennedy, ki je Lewisova de-ua roka v Odboru za industri-jalno organizacijo. Kennedy bo deležen vse Lewisove pod-pore. Xa predvečer konference \ Lieli hiši je William Green, predsednik Ameriške delavske (federacije preklical carter ka nikdar ne izgubi izpred oči svojega ,VelikegaPcnnsylJaAU^L'- deIavske •i • •• i . i L i i L 11- • racije. S tem je naravnost iz cilja , da tudi po drugih delih sveta zbudi zanima-|Zval Leuisa, čigar C I O nje za svastiko. ;majner~ka unija takorekoč kontrolira državno organ i za -1 BERLIN, Nemčija, 24. feb. — Hitler je pričel propagandno kampanja po celem svetu in hoče postaviti "male domovine" med 25,000,000 Nemcev, ki žive v Severni in Južni Ameriki, v Afriki in Aziji. Te Nemce hoče Hitler zvezati z Nemčijo s kulturnimi in gospodarskimi vezmi. Za sedaj i e Hitler mogoče obrnil svoje oči samo na Avstrijo in Cehoslovaško, toda nazijska stran ka ne skuša vmešavati v zadeve drujrih držav. Ni še dolgo tega, ko je priporočal uržavni tajnik Hull, da lloruju Združene države v mednarodnih zadevah ^delovati /. | demokratskimi držjMami. Takrat, ko iejJ^to ^ovo j ! H*, ji' veljala Anglija še -za de-. mokratsko. Kaj je pa dane* Anglija - V Hitlerjevim m Mussolini je vem objemu je. Značilna je bila na-lednja f ohnsonova opomoba:— Predsednik "Roosevelt je rekel, da bi bilo treba spraviti v karanten.> vse države, ki roži ja jo z orožjem. Dvomim, če je predsednik Roosevelt še istega mnenja sedaj, ko se angleški ministrski! predsednik Oham^Vm brati s temi državami. trgovinska pogodba med francijo in japonsko PARIZ, Francija, ID. feb:-V na nje ministrstvo je danes objavilo, da je bila sklenjena nad Francijo in Japonsko no va trgovinska pogodba. Pogodba jamči japonskim trgovcem, ki kupujejo francosko blago, ta kojšujo in najboljšo postrežbo in sicer proti plačilu v valuti, ki je Japoncem najbolj po všeč v BARCELONA, Španska, 24. februarja. — Dve fašistični bojni lati ji, najbrže C ana nas in Ba lea res, .-te včeraj zjutraj obstreljevali pristanišči Sail Pelin de Guixols in Palamos, severno od Barcelone. (Jbe križarki ste se ob sedmih zjutraj prikazali pred San Fe-liu de GuL\ole> in ste pričeli J -Ireljati na mesto. Prebivalci .•o zbežali v gorenji del mesta in v hribe za njim. V 25 minutah ste križarki oddali na mesto okoli 60 strelov, ki so razdejali več poslopij. Zaradi naglega bega prebivalstva je bilo le malo žrtev. L bit je bil en policist, tri ose he pa >o bile ranjene. Nato ste križarki odpluli proti Palamos, višje proti severu in ste čez eno uro pričeli streljali na mesto. Prebivalci so že izvedeli o obstreljevanju San Feiiu de (fnixols in s«> zbežali 'hm* -e skrili po poljih in gozdovih. Kmalu pa so prileteli vladni aeroplani šil so križarki r>rc podili. TER PEL, Španska, 24. feb. — Fašisti naznanjajo, da kava-lerija generala ^lonasteria ni samo zavzela Castralvo, temveč je tudi prodrla tri mitje jugovzhodno od Teruela in zavzela vas Aldehuelo. Kavalerija jo Vjjela 2000 republikanskih vojakov. TOKIO, Japonska, 24. februarja. — Poročila, ki so prišla iz Fukuoke na japonsko časnikarsko dgenturo Domei, naznanjajo, da se 12 kitajskih bombnikov bliža Kijušu, najjužnejšemu otoku japonskega glavnega otočja. Večja mesta na otoku so Sasebo, ki je vojno pristanišče; Fukuoka, Ka-gošima, Nagasaki in Kumamoto. Poročilo o kitajskih aero-planih je prišlo z obrambnega glavnega stana v Fukuoki. 000 milj zapadno in južJio od Toki- ja. Nagasaki je važno pristanišče z "JU,(MX) prebivalci. Poročilo pravi, ua je 1 2 bombnikov letelo proti vzhodu zelo visoko in da so jih spremljali zasledovalni aeroplani. Aeroplani hudo morali preleteli 500 milj Rmenega morja, da bodo dospeli na Japonsko. TOKIO, Japonska, 24. teb.— V prvem kitajskem zračnem napadu na japonsko ozemlje je na otoku Fonnzi bilo ubitih S oseh, pa ranjenih. Neko kitajsko poročilo pravi, da je bilo v Tajhoku na For-mozi uničenih 40 japonskih ae-roplanov, dva hangarja in eno skladišče bencina. ŠANGHAJ, Kitaj-ka, 24. februarja. — Na celi .'AH) milj MADŽARSKA SE POGAJA ZA DOLG Senatorji so proti madžarskemu predlogu.— Ako bi prišla v poštev sama Madžarska, bi bilo mogoče vpoštevati predlog. WASHINGTON, D. C., 25. februarja. — Senator Borah, najstarejši republikanski član senatnega odbora za vnanje zadeve, ji* rekel, da se bo madžarski pivdlog glede poravnavo vojnega dolga razbil ob bojazni. da hi večje dolžniee pri Združenih državah mogoče sta vile iste predloge. Madžarska dolgi fronti, ki se vleče čez Ki-!je namreč sporočila, da je pri- lajsko od vzhoda proti zapadli, so v tekn I jut i boji za pojest Lunhaj železnice. pravi jena plačati svoj vojni dolg, toda ne obresti. Borah je rekel, da bi bilo mo- ja ponei so nameravali od se-(go če vpoštevati madžarski vera in od jnga prodirati proti [predlog, ako bi bila Madžarska železnici, toda sedaj so prenie-nili strategijo in bodo najbrže skušali samo na severu vreči Kitajce-čez Rineno reko. nato pa prodirati proti železnici in jo prerezati na kakem važnem kraju. Včeraj .--o Japonci zavzeli va sama, kajti Madžarska je postala žrtev versaillskega zločina in je bila razkosana. Toda nt mogoče vpoštevati samo ene države. Senator Walsh je pripomnil, da je predlog'Madžarske hvale vreden in naj bi spodbudil tudi cijo. Poseben urad v vnanjem ministrstvu je že pri čel s tem delom in bo skušal vresničiti Hitlerjevo rzjavo, da je Nemčija pokroviteljica vseh Nemcev , 18-obletnica narodnega DVA RUSKA ADMIRALA USTRELJENA v tujih deželah. V ta namen bo ta urad deloval naslednje: Naročal jim bo, v katerih trgovinah naj kupujejo. Prepovedal jim bo jemati židovske odvetnike in zdravnike. Prisilil bo nemške državljane da se priglasuje-jo pri nazijskih konzulatih in jim naznanijo vsake, premembo naslova. Postavil bo krajevne voditelje, ki bodo pod nadzorstvom Berlina, da vcepi Nemcem v tujini nazijska načela. Postavil bo klube, v katerih se bodo shajali Nemci. Klube bo oskrboval s filmi, časopisi in knjigami nazijske vsebine. Naročil bo klubovim članom, da se pozdravljajo z nazijskim pozdravom in obhajajo nazijske praznike. Navajal jih bo, da se ne poročajo z 2idi in nc občujejo ž njimi. socualizma | MOSKVA, Rusija, J4. feb.— | Iz govora vojnega komisarj i IV v ... .. . j maršala Klemeniija E. Vorošl- LLRL1N. Neiueija, J4 leb.!|ova Je razvidn0 da sta bUa lT. Danes je minilo osemnajst strejjena c]va poveljnika sovjetske vojne mornarice. Ta dva sta admiral Vladimii let izza dne, ko je Adolf Hitler v M ona ko vi m ustanovil Narodno socijalistično nemške-de-lavsko stranko. Navzočih je bilo 2000 njegovih pristašev. Prečital je program, sestoje«: iz toek, cijili prva se |e glasila : — Zahtevamo združitev vseh Nemcev v veliki Nemčiji na temelju pravice samoodločevanja narodov. NAROČITE SE NA "GLAS S ARi )DA " NAJSTAREJŠI SLOVANSKI DNEVNT!* V AMEBIE3 R. Orlov, ki je skupno z vna njim komisarjem Maksimoiu Ijitvinovom zastopal sovjetsko Rusijo pri kronanju angleškega kralja Jurija VI., ki pa je bil pozneje odstavljen kot vrhovni poveljnik ruske vojne I mornarice, in admiral A. K Sivkov, ki je bil odstavljen kot poveljnik baltiškega brodovja. Maršal Vorosilov je ob 20. obletnici rdeče armade admirala Orlova in Sivkova sknpno z maršalom Mihaelom Nikolaje vi čem Tuhačevskim označil za "fašistične lopove, izdajalce in voliune, ki so bili iztrebljeni s površja zemlje". sti Sian, glavno mesto province. Japonci so več tednov samo washington se boh vojne WASHINGTON, I). C., J4. februarja. — Odbor za vojašk » zadeve poslanske zbornice, zavedajoč se velikega nemira na -vetu, je sklenil, da bo podpi-Joclljijali kitajske protinapade, ral vladni štiriletni načrt za po-1J Pa pričeli prodirati proti jugu in jugozapadu. V bližini Cininga so potisnili Kitajce 30 milj nazaj. KAJ FENG, Kitajska, 24. februarja. — General Šangčen, kateremu je bila poverjena na loga, da brani 250 milj dolgo fronto ob Rrneni reki, je rekel, da bo obdržal promet 11a Lung-haj železnici, ne glede na to, kako bodo japonski aeroplani bombardirali njegovo armado. žno mesto Menghsien ob Rmc-jdruge države, da pridejo s slie-ni reki. S svojim prodiranjem .nimi predlogi. toročal poslanski zbornici, da dovoli, da je ameriška armada povečana za 2,115 častnikov, tako da bo častniški zbor štel 14,639 častnikov. Od teli jih bo 062 dodeljenih zračni sili. Letni stroški za to povečanje bodo znašali $8.000,000. ADVERTISE in • GLAS NARODA" velikanska v5gta za šole kolikor jih morajo plačati Zdi. države. Senator Clark je proti vsakemu znižanju obresti« senator McNarv pa je rekel, da bo komaj 13 senatorjev glasovalo za predlog Madžarske. avstrijski nazi ji proti židom DUNAJ, Avstrija, 24. feb.— Navzlic temu, da je kancler di Kurt Schuschnigg prepovedal vse politične demonstracije, so dunajski naziji s kričanjem — "Zmagali smo!" — pričeli gonjo proti 230,000 Židom ter so zahtevali stroge odredbe proti katoliškim duhovnom. Proti temu pa je 1,000,000 delavcev pc celi Avstriji poslalo kancler ji Schu^chniggu spomenico, v kateri ga poživljajo, da ne popu sti proti Nemčiji ter so mu obljubili pomoč, da se bodo borili za neodvisnost Avstrije. WASHINGTON, D. C., 24. februarja. — Svetovni odbor, katerega je predsednik Roosevelt postavil, da prouči šolske zadeve v deželi, v ovojem poro* čilu priporoča, da vlada izda za izboljšanje šol $855,000,000 v prihodnjih šestih letih. Odbor vam za šole denarno pomoč pa priporoča, da daje vlada drža« 'potrefoi vsake države. "G t. A S N A B O D A" — New Yoi\ Friday, February 25, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. "GLAS NARODA itrinltfujejo. Denar za naročiiin* naj se blagovoli ]>owttjati Money nnler. I'ri spremembi kraja naročniku«-. prosimo, da se nam tudi itrejKuje bivališče naznani, da hitreje najdt,- mo naslovnika. ZA NEODVISNOST AVSTRUE Dva dni je bilo avstrijskim liazijem dovoljeno javno kazati mišljenje svoje stranke, toda v soboto zvečer je dr. »Scbuschniggova vlada pričela protiofenzivo, tla obdrži neodvisnost Avstrije. Z nepričakovanim odobrenjem nazij-kega notranjega ministra dr. Seyss-Inquarta je vlada za dobo štirih tednov prepovedala vsako zborovanje in vse demonstracije politični]! (DohL&L A mbriritfe. Pa. Priloženo rani pošljem črk za $3.o |>oroki je a j ur in j bile najbrže imele za posledico protižidovske iz; vlada izdala na policijo in na domovinsko fronto tajna navodila, da mora biti nazijeui prepovedano naslednje: Klicati "Heil Hitler!" ali pa k- s tem klicem pozdravljati med seboj. Razobešati ali pa kazati svastiko v katerikoli obliki, razini za slučaj kakega obiska iz Nemčije. Nositi nazijske gumbe ali uniforme. Peti nazijske jiesmi, dokler vlada posebno ne dovoli. Po radiju razglašati na javnih prostorih zborovanja na-/.ijskih organizacij. Negotovost, kako daleč bodo Šli naziji, da spravijo Avstrijo pod svoj vpliv, povzroča na Dunaju veliko nervoznost. PM>no Žid je so zelo zbegani. Sest Židov se je usmrtilo. Mnogo državnih uradnikov je poslalo notranjemu ministru pisma, v katerih pravijo, da bodo podpirali nemško-av-strijski sporazum, ako jim je zajamčeno, da ne bodo izgubili svoje služl)e. Po nazijskih demonstracijah, ki so trajale nekaj ur inj,>Ho -vatovanje v našem Slo- ki bi bile najbrže imele za posledico protižidovske izgrede, j., I venskem 'lomu, kjer je bilo do ,______i-____, , • I tristo gostov iu svirala je iz- vrstna ork<-stra, da je bilo vse v zadovoljstvu. Ko so prišli od poroke v dvorano, sta jih nevestini dve hčerki nagovorili v angle-škem jeziku tako lepo, da so imeli vsi svat je solz ne oči. Potem sta poljubili in objeli svojega prihodnjega skrbnika. Po zajtrku so.se šli slikat, zvečer s«* je pa vršilo svatovanje, ki je trajalo skoraj do belega dneva. Bilo je vsakovrstnih dobrih stvari, katere je pripravila izvrstna kuharica Mary P-^ek. Preskrbljeno je bilo za lačne in žejne v polni meri. Ifci-sti je ž<- bilo slovenskih ženitovanj v naši naselbini, toda takega še ni bilo. Upam, da je vsem dobro teknilo, in mislim, da je tudi vsakdo želel novemu paivi vise najboljše. Žal mi je pa nekaj, iu kaj? Zgaga, ugani kaj, pa ti povem, da tebe ni bilo, potem bi še vedel kaj dobrega napisati Trpam, da ne bo zamere ker nisi bil povabljen, da bi bil malo z nevesto poplesal. Mogoče zopet ne bo komu prav, ker sem omenjal jedačo in pijačo, pa kaj, vsi moramo jesti in piti, če drugo ne pa nris: ljencev -o pokazali da ela Margaret Gore ne. Zatem je sledil kratek odmor, godba je zaigrala veselo peskočuico. Na odru se je pokazala slika skupnega zbora in pevci so zopet zapeli povrsti šest pesmi: "Moj očka ima ko n je a dva," "Barčica," "Ko \v.7. pridem vrh planince," "Vigretl približa se," "Slovenska deklica," "Mladina le rajaj." S tem je bil zaključen program 'Barber tonski h Ssl a vekov V V znak hvaležnosti in priznanja sta^ prejela pevovo-dja Mr. L. Seme in njegova pomočnica Miss Marv Gorenc "(od mladih pevcev vsak lep šo-1 pek cvetic. Nato sta pa še nastopili slovenski dekleti iz Clevelamla, rata diktatorja Mussolini in Hitler, otroke italijanskih iu nemških priseljencev, ki so rojeni v Ameriki. Navdahniti jih liočt ta z duhom fašizma iu da bodo pri volji iti tudi v boj za blagor fašizma, s katerim hočejo diktatorji osrečiti vesoljni svet. Toda Mr. Seine ima drug namen. Njegova želja je prepričati tu rojeno slovensko mladino, da j»' ni lepše pesmi »»d slov« nske, ill pevcem hoče vcepiti duh, da bodo ohranili ljubezen do svojega naroda in do svojega materinskega jezika. Zato se ho pa morila tudi zgo dilo, da 1h> nekega dne v znak priznanja preje! stotak ali dva Peter Če i ne računi ne uiotijo in če kaže Pratika kot se spodobi, bo nedelja že pustna nedelji*, prihodnji torek bo pa marsikdo svoj god obhajal. Porok je bilo malo ta pred-pust. Nekateri bi radi skočili v zakonski stan, pa ne morejo, nekateri ue marajo, do^ti je pa tudi takih, ki jim v samskem stanu ničesar ne manjka. In tako se pač tolčemo skozi iz rodne domovine Jugoslavije, j življenje — kot komu nese iu Pred leti je večkrat nam ' .............................................................. pošiljatve IWTT T'BTWIi'flWMWWW!^ ■■"■rr^miiBawBMWiiiiii'w um .y irwc" .'fa^KwancMM ■»———................^ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v ITALIJO V JUGOSLAVIJO trn % tM_____Din. It« « LM__Dbi- tm S 7JM_______Din. M* fllJS Za $6.35 .......... Lir 1M $ 12.25_______Lir tm $ 29.5« .......... Lir M* $ 57.M_____Lir lMt $112 M________Ur Mi« |1C7J$___lir StH SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI vetjih ucakev kal tgoraj uvedem, link dovoljajcn« tm boljS« pogoj«. t dinarjih »U Izplačila v ameriških dolarjih .4 1.78 JllJl —tli'— •IS— fl« ms§ Prejenuilk doU t ■tarem kraja Izplačilo v dolarjih. NUJNA MAIlini IZVRŠUJEMO PO CABUi LCTTER SA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY wClii Naroda" NEW YORK. N. L !>ri volji sodelovati s svojimi mlajšimi prijateljmi in prijateljicami, ki se ude.istvujejo in učijo slovenskih pesmi v mladinskem zboru. Naša tu rojena mladina je torej pokazala, da nima -smisla za preziranje, kar se če.sto dogaja med starejšimi ljudmi. Zato je tembolj razveseljivo, ker imajo mladi pevci Vse povsod nešteto prijateljev. Ob določenem času je Mr. Louis Arko otvoril program s primernim nagovorom, v katerem je po^KSfH pomen slovenske pesmi iu pomen mladinskega zbora, ki obhaja svojo .prvo obletnico. Nato je prevzel vodstvo oznanjevaJca programa Mr. Andrew Ned oh, predsednik 'Htiora "Barbeilon->ki Slavčki **. Kot se mlad f;int, sin slovenskih starine v in tukaj roj« n, je s svojim nastopom, ko je spregovoril in pozdravil navzoče, pokazal in vzpoifbujal mladino, da se bo tem rajše mleistvovala v naši • i Jean in Frances PetkovŠek ter pogovor med našimi ljudmi Barbertonu, kitko bi se ukniii-lo, da bi dobili kakšnega učitelja, ki l>i poučeval naš<> mladino v lX'tjn in dramatiki. Toda težko je bilo najeti in dohiti osebo, ki bi stalno bivala t ti, ker zato je »bila do sedaj premajhna naselbina. Kar s ■ tiče dramatike, jc šlo še precej dobro, in prirejenih je bilo nešteto iger. Glede pevskih zborov je bilo pa težje, in pevovodje so se večkrat menjali. Jaz mislim, da sedaj skoro boljše iti ne more im po mojem mnenju je tako popolnoma pravilno. Mr. Seme je pevovodja zbora "Javornik" in mlndmske«fa zbora Barb*, rtonski SI a včki * 'seI j ugaja, i v Na zapeli dve krasni prsmi "Ci- Od časa do časa prihaja v Bar- ganska sirota" in "Otlpri mi okence*': na klavir ju je pa spremljala Miss Dorothy Zni-daršič. Tako se je torej zaključil koncert. Predsednik Mr. Andrew Nedoh se je v primernih besedah zahvalil vsem navzočim in jim ž« lel mnogo zabave, ki -e je razvila po koncertu. Zbor " Barbertoiiiski Slavč-ki" je žel priznanje in tako je zopet dosegel na-daljni us|>eh ob proslavi prve obletnice. Nimam namena opisovati in kritizirati pevce kako so peli. Nekateri so se že izvrstno iz-ve^bali, nekatt'ri malo manj. Kakor je razvidno iz omenjenih pesmi, je Mr. Seme odločil manjšim iu mlajšim pevc^u lažje p) >mi, starejšim pa težje. Tako bo šlo dalje, in pevci bodo preskočili Lz preprostih petimi na težje »skladbe. Mladinski 'zbor 4'Barbertonski Slavčki" in visi ostali mladinski zbori v Clevelandu, čijili f>evovodja jt dimžahnoisti. Ce se torej zani-.M,,- Seme, so tako rekoč šele v majo za naše družabno živi je-1 razvoju, in če bo šlo vse glad-Tije mlajše osebe, Čemu se ne bi'ko po začrtani i»oti, bomo potem mi, ko smo kot priseljen- bodočih letih deležni še nešte-ci prijadrali v deželo prostosti, tih koncertov, ki nam bodo Končno se je odgrnilo zagrin- i spomine, jalo in fKikasala se je živa slika Znano nam je, kako podpi mladih pevcev. Zatem je že zaoriia iz številnih mladih grl pri ljuibl jena «1 o venska pesem. Zbor je po vrsti zapel pet ]jos-mi: "Telovadiska," 'Na hribih'. "'Zima odhaja," "Lovska," m m POŠILJATELJE OPOZARJAMO, pri piMJatrah akneh mto nUraan Mr, kajtt J® P® pdfljMje BLOVDOO rilBUaflN« 00. , Pošljite nam 8 g S berton, kadar imajo i>evci glav ne vaje. Niegovn pomočnic-i in pianistka Mi.ss Gorenc. ki biva v Barbertonu, pa redno poučuje pevce, ki hodijo po enkrat na trden k vajam. Ona se trudi l>olj kot se more. in boljšo pomočnico bi Mr. Seme tf žko našel. Dalje je naša dolžnost, da ne nasprotujemo odbornikom mladinskega zbora. Znano je, da vsak rad ne prevzame mesta v odboru, če ga pa prevzame, ž»*-li, da se mu j>omaga in gre na roko, iif pa kritizira, k or « tem se enemu in drugemu vzame vesel je do aktivnosti. Sploh so pa odborniki izvoljeni in tako se jih potem volitev lahko zamenja. Pozdrav! Frank T rob;.. KJE JE — ANTON HRENOVKO' - Helena Hrenovee išče svojega sina Antona Hrenovee, po domače Brkinovega iz Podgraja. — Prosi vse rojake, ako kdo ve kje se nahaja, naj sporoee na naslov: — MARY BARTOŠA, 522 W. R. R. Ave., Verona, Pa. (3x) j 0 | in mi vam bomo pošiljali jj "Glas Naroda" S H as in prepričani smo, da boste potem || za Važno potovanje. Kfer j« poiovatt w stori kraj ali MMI ka*a Je paoton v vseh stvareh. V«led nafte mmiI in nd da sadnjeea trenutka, ker dovoljenje. RE KNTKV PERMIT. ivedlla In za(o(a?tJanN Vam, potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y pepel nično sredo bodo vlekle ploh le tiste, ki so ga že vajene in jim ne povzroča nobenih težav. Sicer se pa, kot pravi R"d> niean "vsaki metli Štil e spodobijo krot'je. V slovenski dvorani ua Osmi v New Vorku jiii bodo imeli v nedeljo, v soboto zvečer pa v Slovenskem domu na Žibtršah. Le po njih, rojaki in rojakinje. saj veste, v kakšen namen so bili narejeni. Nedavno sem bil pri zdravniku, ki mi je pretipal jetra in obisti in še celo jezik sem mu moral pokazati, da je bil dedec zadovoljen. Za biči 1 mi je pa, da ne smem drugega jesti kakor: ribe, pečene ali kuhane; pre kuhan riž z mlekom; pečena jabolka; tri dni star kruh; makarone brez sira; solato brez olja in jesilia; korenje; pusto koštrunovo meso. — Dobro, — sem si mislil,— lakote bom umrl. — Kako pa s pijačo? — vprašam učenega doktorja. •— Samo grape juice, — mi rezko odvrne. — Fcrmentirau! — sem ho tel vedeti. — Ne,—pravi. Pristen grapo juice, ki nima v sebi niti pol procenta alkohola. — Tako, — sem rekel, sklonil glavo in vzdihnil, da me ni slišal: — Boga zahvali, Zgaga, ne bo ti treba samo lakote umreti. To bi bilo preveč dolgočasno. Ne samo od lakote, tudi od žeje boš poginil. c^p V pondeljek bodo dospele v Ameriko tri sestre albanskega kralja Zoga. Prva je stara 26, druga, 27, tretja pa 21) let. Videl sem fotografije in mo ram reči, da niso nič posebnega. Ce stojiš na vogalu 42. ceste in Broad way a v New Yor-ku, vidiš v petih minutah tristo lepših deklet kot so vse balkanske princese. V Ameriko so se odpravile z dvojnim namenom; poročile bi se rade. Seveda, saj so že v precej zrelih letih, in pepelnica bije na vrata. Poleg tega jim je pa albanska vlada naročila, naj skušajo pregovoriti starega albanskega škofa Fana Nolija, naj se vrne v domovino. Fan Noli je bil dolgo let politični voditelj albanskega naroda. Ko jc pa Zog- zasedel albanski prestol, se je Noli ju pokadilo in se je odpravil v prostovoljno izgnanstvo v Boston, Mass. Tam živi in čaka, kdaj ga bo domovina poklicala. : Zdaj so ga prišle klicat in vabit kraljeve sestre. Najbrže ga bodo zvafoile*- Prva in poglavitna želja, da bi vsaka dobila v Ameriki bogatega ženina, se jim najbrž ne bo vresničila. V domovino se bodo vrnile v spremstvu starega albanskega škofa, kar je vsekakor bolje kakor pa nič. "OF AS NAROD A" — New York Friday, February 25, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. ALPilONSK ALLALS: PRECUTA NOC RDEČEGA HUZARJA Povniati vam moram, da sem »-t* wkega k>|M^a zimskega due zaljubil. Niaeiu bil sicer ka* blaano za teleban, vendar uii stvar kar ni hotela iz ^lave. Hla je majhna, zelo ljub k;1 bhmdiiika. Vesiej, kadar sem Ael mimo hiše je stala pri oknu. Ker sem pa dostikrat hodil mini", sem mislil, da me bo nape->l«\l le opazila, in se ji za eel sladko smehljati. I>jmis-Ijal sem si — saj veste, kaj si elo vek lahko vse dom>*'jn — da se smehlja tudi .roeeua z oblastim dedcem, avnatelj« 111 neke tovarne. Možak je odhajal ob delavnikih hnIiio ob o>mih zjutraj in s< .»<• vračal šele posno v noč. "Lepo,," sem si dejal, "to je zame kakor nalašč." Prišel je pust in sem bil nekega dne povabi j < n na inaška-rado. Moji tovarišj v. ucjal. uišču vratca, ki jih prej nisem videl, zakaj bila so enako pobarvana kakor zid. Brž jih odprem iu izginem, ne da bi vedel kam. Bi! je skrajno čžns; možak je bil h' na vrhu stopnic. Začuj« m. kako šle rti ie kiju«" v ključavnici, kako s«' vrata o 1-T?ro im >»pet zapro . . . tedaj se š le oddahnem. .rameni se ozirati, kam sem j zašel. Nedvomno ste že uganili, da j< bil to prostorček, ki je navadno zaznamovan z <1 vlage?" Tako misleč se naslonim z ramo na vrata in se irprerm z vso silo. Ves moj trod je zaman. Visekako je k** najboljše vrste. # Porodi se mi strašna misel. Kaj če me j<- mož videl od spodaj, uganil moje naklepe in me je zaipalinil z vnanje strani? Kakštm položaj za rdečega huzar.ia! Tn to na pustni torek, ko me uri ja tel ji hi prijateljice čakajo na maskaradi! le muslimani, lahko po molia-modaiKskcm pravu vsakdo postane lastnik tistega kosa zemlje, kjer je začel zemljo prvi obdelovati. . Bolj zapleteno ,pa postane pravno vprašanje tam, kjer je |)oljedelstvo bolj razvito, blizu glavnega mesta, v zahe.drni A- besiniji, kjrr prebivajo skoraj sami kmetje. Tukaj delajo največ preglavic politični ozi-ri. Država mora najprej misliti na domačine ter zemljo, ki jo more in sme razlastiti, dati njim, ki so kot dosedanji podložniki raso v to zemljo ž«-• loVge nnlove olulelovali iti otl nje živeli. Šele tam, kjer teli ozirov ni in ima država dovolj zemlje na razpolago, pridejo v paŽftev italijanski naseljenci. Italijanski kmečki kolonisti so v glavmem mladi moški od 23 do 40 let. Preden so jili poslali v kolonije, so jih doma natančno pregledali, ali so telesno in tehnično za tako nalogo sposobni. Ženske pa pojdejo za moškimi šele, ko se bodo i noski tam doli uredili. Itali- timi domačini. Italija hoče preprečiti, da bi se v njenih kolonijah razvili taki mcšanci. Preden btxlo ženske spustili v kolonije, jih bodo do dobra poučili o boleznih v tropičnih krajih, kako naj tam skrbe za otroke, kako naj varujejo zdravje svojih otrok, kako naj urede hišo, kako naj uporabljajo mleko, kako se tam peče kitah, obdelujejo vrtovi, kako se dela obleka, kako je treba jan-ka vlada pa ima ženske za 11« ali ono zašit i in še tisof- druglh malenkosti. Iz tega je razvidno, da se Italijani dobro pripravljeni lo-trvajo kolonizacije. zelo važen činilelj v kolonizaciji, kjer stoji na stal? srn, da beli kolonisti ne bodo smeli mešati s črninni ali temnopul I ANIL' Rojakom po J^ennsvlvauijt (posebno v^AHegbany, Cambria in Somerset okraju) na znan jamo, da jih bo obisk«! naš novi potovalni zastopnik FRANK AIILIN Rojake prosimo, naj mu po skušajo ustreči pri na bi run ;u naročnine. Uprava 'lin* Naroda ........... Romani... Spisi... Povesti Tn main-ma se pre;hudi7.".! Da. ni se. Mamin ^i oči in se spomnim v^ega. Divio poskočim. Rdeča-huzarska kri mi zavre;« iadrno primem za sabljo, obešeno na kljuko, da jo pri pašam. Ne upam se van. povedati konca. O. iaz bedak! Dvojni bedak! Trojni bedak, stoforni bed.ik! Tisečenii bedak! Vso noč sem skušal odriniti vrata . . . Odpirala so se pa navznoter. ITALIJANSKI KMETJ E V ABESINIJI. Gozdovnik Spisal KARL MAY ®DVA ZVEZKA — 3g 208 in 136 strani % aSpisi Karla Maya so znani na-p ašini starejšim čitateljeui. Mar-^ iUikdo se sporniuja njegovih ro-i«§ pianov 44V padisahovi senci ^Winnetov", "Žut" itd.—l)e || janje Gozdovnika"' se viši|f ua nekoč divjem ameriškem^ Za padu. — Ta živahen romanj toplo priporočamo. ^ Cena 75c. §p> MAIIKO SKX4AMX. SI.OVKNSKI KOU2NS4IN.... 75« MATERINA ŽKTfcV. 2-10 strani. ............. .60 ZniiiniIva iHivtvsl iz ^n žlvljr-uj« MI..A01.M SKCK.M (par krasnih trtic phtatrlj* Mcška) ...................................................... 2.,c MILIJONAR ItKKZ DKNAKJA. Npiiul C. PhU- Hps Oppenlifini. U2 strani. Cenm ................ 75 iJo KkrajiKisli unpet roman iz luoijerufgii žiiljcuja. i ipiiculieiiu je znani auy'^ki ro-miio|iisii' imizuhd |n> celeui rthiu. MIA8C Ž1VLJKNJA, C w :««n Cankar. 23U str. Cena .80 MKl) 1'ADAIMI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11!» strnil!. On*........fiO MOŽ-IK. spisal Emerson Hugh. 209 strani. <>nal..~>< Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čila- 1'RAVLJICK lelju. Previsi prav nit" ne zaostaja za origl- nnlotn. riiAVLJICE. I'RAI'KKCANOVE ZtiOIIBE .................................35c |-IC«;OIIBEOEBEIJCR MAJE. trd. rei............. 1.— rRYlfJ UFA) INDIJANCI, l'ov.-si i/.za fasn t«ripl za vršil i. je Ker.-uik us]K-šno dovršil. "AKilator" sp.i..., njegova najlmljša dela. MRTVI GOSTAČ __________________________________________________3.-* NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garsin. 112 hI rani. Cen- .........35 Junaki lega romana blodijo in tavajo skozi temo življenj«. Vzpenjaj« s« kvišku, a sr«-dl pota omagajo. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Kroš............. Krijig.-i vsebuje »Ivainijst [Mivestl t»is:itetja Pu-glja. ki je isiznal dušo dolenjskega kmeta kot in:tl"kdo. TCKKI PKED DUNAJEM .................................. TATIC. spi»aJ France Bevk. Trda vez. 8G »tr. Cena Naš i/.burcii primorski pisntelj uam tlajc v t*»J knjigi dve puve>ti. ki jih je posveUl svoji materi. .5« .>9 :i0r .70 kr;ij rcn-er pri Harnru jc prve dvigati moč in silo Italije. Zn kolonizacijo je hil urejen posnhen zemljiški nnid. I ts» 1 i -ja je zaplenila \isa posestva ne-inisa ter tistih r;*sov in potl-rasov, ki mo i»o dejanski a nek siji še nadaljevali odpor zopet Italijo. Za precej obširna o-zemlja je bilo pravno vprašanje precej enostavno. V južni Abpteiniji, kjer se prebivalstvo peča v glavnem le z živinorejo in kjer prebivajo v glavnem ŠPANSKA DR2AVL JANSKA VOJNA Zasneženo bojišče, kjer španski republikanski vojaki uspešno odbijajo vroče fašist, napade. ANDREJ IIOFKK .........................................50r IIFLE NOCl. MALI JUNAK, apisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ____________________________60 Kratke isivestl Iz življenje|»is pisatelju. To p-va knjiž4*vna debi :'"»neg« notko^n ro-manvajo čulečet žensko dušo. BELGRAJSKI BISER ............................................35e BOJ IN ZMAGA .....................................................20e CVETINA BOKOGRAJSKA ....................................45« CVETKE (pravijiee za stare In mlade)................30e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Conrourt. 112 ■trani. Cena .......................................................40 ('oueuurtuva dela so |>olua fines fn zanimivosti. slasti v risanju značajev, lijili neka-• teri sti mojstrsko {Mslani iu ima človek med branjem vtis. da posamezno osebe- w»dijo era j njega in kramljajo ž njim. DEVICA ORLEANSKA _______________________________________SOc OVK SLIKI, spisal Kaaver Mcško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrlci eneiea naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In 4'Starka". Obe sta molstersko ta vršen L kot jih more završitt edinole naS nežoo-čutečl Meško. SSe Ste M ...15 ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA_____ FRA DIAVOLO ________________________________________ GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-finski, veselem odre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT, spisal Ank. Šeooa Zgodovina nadega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev b Turki in graSčaki. — 4 'Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen lomna bo sleherni s užitkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ___________________S0e KRVNA OSVETA (povesi is abraftklh pn)___Ste LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena..Jt Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1« svetovno znano dei*.. LISTKI, (Ks. Mefiko^ 144 stran! ... MALI KLATEŽ (spisal Muk Tiralo) MALI LORD. spisala Frances Hi nett. It3 strani. Cena_______________ Globoko zasnovana povesi o otroku, ld gane OdUudnega čudaka. Deček je plod amerlike vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pa« pv zna razlikovati le med dobrim NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Ifuršin. 1U s!ram. Cena.....I»r» Junaki ti via rouianu Idixlija in tavajo skoxl temo življenja. Vzfienjajo se kvišku, a sredi l>ote omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMnN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svwtovne vojne". PESMI V PROZI, spisa. (has. Hatidelair«. 112 strani. Cena ...................................................... .80 Verna slika |iestrega velikomestnega Življenja in S|M>mlnov nanj. PIN«VINSKI OTOK. spisal Anafale Franre. 2K2 strani. Cena ........................................................ .60 To Je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjiel Je slavni fraumski pisatelj najliolj drzen in brezobziren v avojl zahavljiel. PLAT 7A ONA. spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne poresti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga fce dve. n«:zr?č "Misel v megli" in -Brew I no". PARIŠKI ZLATAK ...............................................35« POŽIRALEC .......................................................... POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c PATRIA (povest iz irske zgodovine) ...................30c POVESTI IN SLIKE, spisal Kaaver Me&fao. - 7t strani. Cena .................................................. Knjiga vsebuje tri povesti nagega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misU so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njeeo-va dela. j PRAVLJICE. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj jc v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in ilohiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja 2jj pozablja, t»> telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OK8, Jules Verne. 65 stranL Ceoa _________________ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi lael tako živo domišljijo kot Jo je imel Franco« Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove na j »o ved i so se vresnlčlie. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarine polet ▼ stratosfero itd. 216 WEST l«tk STREET Publishing Company NEW YORK. N. Y. MG LAS NAROD A" — Hew Tort Friday, February 25, 1938 THJJ LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L KRJANGEK ROMAN IZ 2IVUENJA B ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. I i311 i P MORNARIŠKI MANEVRI NA PACIFIKU \uu*ri>ke hoju«.. ladje v }>ri>ta?i iet1 Kan Pedro v Californiji ob času štiri dni trajajočih velikih manevrov ob Paeifieni obali. (iunnar onialoževalno {»ogloda v Kurtov obraz. "N'ikdo naj drugih ne sodi sam po sebi. gospod baron. Proti temu nesramnemu očitanju pa se ne maram braniti. Moj si>oštovam pokojni gosjxjdar me je tako postavil, da mi , i tiel.a čakati na njegovo zapuščino. Za to se mu zahvaljujem še po njegovi smrti. Sploh pa se zanašam na svojo iastno mor. Za podedovani denar mi ni nič!'' fn na njegov mirni, odločni obraz s phmeuitimi potezami je bil pritisnjen pevat re-niee, da nikdo ni dvomil nad njegovimi besedami. Celo Kurt umolkne, posebno Še, ker ga je njegova mati od strani pogledala, da ga spravi do razuma. Ypre*eneč» nje vseh pa vstane Inga, jjogleda G u una rja z žarečimi očmi in pravi glasno: '•Verjamemo vam, g« ~j>od ravnatelj: moj bral .je malo! nervozen in nepremišljen."* Nato hoče seveda Kurt zopet zarohneti. toda mati ga drži v. obema rokama. Anita je to natančno opazovala iu je bila prepričana, da pozna vse spletke. Tedaj pa vstane jduga France. Ali mi dovolite, da o tej zadevi izpregovoriin nekaj heaed!" "Seveda. >amo govorite,*** pravi (iunnar. France potegne -a po. "Pripomniti hočem, da mi je moj milostljivi gospotl zjutraj onega dm-, ko je umrl. ko s«iii ga oblačil, rekel, kot po-gi»sto prej: "Moj stari France, mnogo truda imaš z menoj,j _ toda tie bo več dolgo in v svoji oporoki sem ti toliko volil, da; ti ne bo troba več delati in s«-, moreš pop m »hI poči ti." Po t.-li b< »odah France zojW sede. Baronica Seebaeli j ga )M»gleda trdim, hladnim pc»gledoin. "Xajluv.e govorite v upanju, da vam bomo mi. uč-fil.-i po mojem bratu, dali precejšnjo letno plačo. Bili mho popolnoma pripravljeni za va» pritiu rno »krbeti. toda na tako nero-|J*'« so den mi«'in na na-'ne more nikdo vplivati. Takoj -edaj vauii}5,,,w n-pr. vidni, kadai povem, da oilpušeeni i/, službe. Tukaj >t«1 oil več, toda za četrt leta vam bomo še dali plačo." France prt bledi in se zgane. *4Milo-tljiva go-pa - >in-r >em -auio sluga, toda imam [maščuje z uelivaležiio-tjo, f-r že prijateljstvo, tudi svojo ča-t. Tega >i nikakor ne dovolim — tega ne!*' «»e » «»vra~tvom, ki razdvoji Tako l>i hilo "M« h" i te! Kar >rin rekla, velja!" j starejše od mlajših. Takšno; redu. ako ne l»i Baronica je ve>ela. da na ta način rešila nadležnega j ozatlje ima tudi strašea umor.; Joahimu Frane«-fa. Toda (»unnar pravi: | ko je siioei (io-l tui preužitkarj Roblek. doma z Tenet i š. Ta je "Oprostit« milostljivn gt<>{»a. upam, da »e ne bosjte pustili j Andrej Kokalj z nožem zaklal večinoma delala v hiši doalii-/aprljati k tej -itrngosti. France ji- brez dvoma povedal iv>-pvojrga nečaka Joahima Ko- ma, od ča>a do rvtedt rekeljkalja. jdila pospravljat rudi k stare- glede • svoje sile, da na j- umrla, kmalu za njo pa tudi hči »1 e111 up »roko ,ozire>iia rumeni ovitek, v katerem »e, kot mi jej Jožeta. por. Podakar. .loahim go-pod Ilaller-tedt zaupno povoja!. nahaja obsežno pismo tni-j Kokalj se je za tem preselil iz • ti za mene. Že samo zaradi tega pisma bom tukaj vse pre- j svoje domače hiše v Mahovo. i-knl. da oporoko na jd« in. Ker. kot mi jo gospa baronica j Ker je bila Mahova hiša že v povedala, gospod Tlallcrstedt ves čas moje odsotnosti ni šel slabem stanju iu je imel Joa-iz gradu in seje ob času mojega odhoda rumeni ovitek nahajal j him že precej denarja prihra-»nkaj v mizuiei. ga je mogoče najti samo v prostorih tega gra- njenega, je hotel pozidati novo du. ako ga gospod llallerstedt pred svojo smrt jo ni »am uničil.' hišo. Stara lega liiše ni bila goaooooftoooooaooooooooooc. Piti te nun ta e«ce Tuanlh II-Kot. rMfrv*rlJo ksblo In pojasnila a« potovanj«. SLOVENIC FtBUSHINii COMPANY (Travel Hnms) S SIC W. 18th SC., New lark I Uboj na Gorenjskem KKAXJ. 10. febr. — Znano| njegov stric, ki je posebno zad-ila so starejši ljudje včasih nje čase precej popival ter »e vee ('» dalje bolj jezil nad svojim ali manj v svežih močeh izro- i nečakom. Pred nekaj meseci čajo posestva mlajšim. Tak je stari tožil Joahima, vendar prezgodnji sklep se navadno ogletl, tako da se mora (■unnar čuditi njenemu nerazumljivemu obnašanju. riunnar pa pravi mirno, t< da < dločno: "Sedaj v tej zadevi ni mogoče ničesar ukreniti. Ako oporoke v resnici ne najdemo, pot« ni boste vi. gospa baronica, s svojimi otroci prav gotovo priznani za edino dediče jx» gospodu Hallerstedtu. To bo moral vse postavno urediti go-»pod notar. Za mene pa pri vsem tem obstane poluamoč gospoda Hallerst<-dta, po kat« ri tokom enega leta ne smem ničesar izplačati, dokler ni kdo opravičen do tekočega plačila." Kurt zopet vstane. j "Ali hočete s tem reči. da od te dedščinc pred enim le-i toni ne moremo ničesar dvigniti?" Gunnar se prikloni. "Seveda! Tukaj je jasno povedano: Razun Volil eno! leto po moji smrti ne sme biti uiti iz mojega premoženja, nitij iz dohodkov podjetja izplačanega kaj posebnega, torej nič, kar! ne spada k tekočim izdatkom podjetja in gospodinjstva.** Kurt se divje zasmeje. "Torej od svoje dedščine ne morem ničesar dvigniti, kaliti rad dvignil?" "K tekočim zneskom za dobo enega leta spada samo vaš običajni mesfčni ček." "To je neumno, naravnost neumno! Kako vam je mogel moj stric le dati tako ]>olnomoč.'" "Na to vam ne morem dati nobmega odgovora. Toda zgodilo se je in jaz se moram ravnati po polnomoči. Najprej pa mora biti zadoščeno vsem formalnostim, tudi eo nastopite to dedščino in eno leto l»o naglo jKitoklo. Potem pa boste imeli popolno razpolaganje z vsem, kar varil pripada." Srp« gleda Kurt pnd se. Xa ta način z njegovim razuzdanim življenjem ne bo nič, kakor si je že sam naslikal, saj ne pred potokom enega leta — toda na to dedščino bo mogoče dobiti tudi kako posojilo. Krckega bogataša bo že našel, ki bo proti visokim obrestim hotel napravi i dobro kupčijo. Ali pa bi bila ta kupčija tudi v resnici varna! Ako bi proti pričakovanju zopet prišel rumeni ovitek na dan T o ved ovala, da se bo poročila s starini T\o-kaljem. Ko je odšla Robleko-va od Joahinia, je preselila v hišo starega Kokalja ]>roti volji njegovega m čaka. Snoči okrog (J. je .Toahim odšel k svojemu stricu. Ko je prišel v hišo, je povedal, da je prišel po mleko, obenem pa je tudi povedal, da Roblekova no bo v« č stanovala v tej hiši. Kljub temu. da je bil stari Kokalj popolnoma trezen, je skočil po nek Pn> predmet in hotel nečaka z njim napa-ti. Mladi Kokalj je pograbil za predmet, stari pa je medtem potegnil iz mize nož in ga z vso silo zabodel v srce mlademu nečaku. Kljub silno veliki rani je Joa-him hotel iti domov, na mostu pa so je zgrudil in mrtev obležal. Medtem jo prišel iz gozda 13-letni Lojzek Zaplotnik. doma iz Leteiic. ki so ie mrliča dovolj na prometnem kraju, zato jc zamenjal nekaj zemlje s svojim bratom Jakobom in postavil nekaj sto metrov od Mahove bajte lepo hišo. v ka-t« ri je potem o vse tiho. potem pa je šla Roblekova na most pogledat, kaj je. Takoj je videla, da mlad« mu Joahimu ni več pomoči in se je vrnila. Po cesti je prišel med tem nek delavec- :n «:Uvest;! Joahimove ponu dnike o »tranem dogodku. Mrliča bili "odseileli" svtsjo ka-jn;. uiawa : na Hudičevih otokih \ ! Normamlh* V llavrc hiši pa je še zmeraj stanoval-hudo prestrašil. Tekel je k v gozd v grmovje. !*ri za*Ii-j šanju bratov in sester pokojni-S "ilmeo i► i ka so orožniki zvedeli, da volzv^to. bili med mladim in starini l\o-j____ kaljeni že večkrat prepiri in{ stari je že večkrat grozil z o-rožjem. Pred nekaj meseci ie stari nameril puško na Joahima. ki pa mu jo je v zadnjem trenutku i zbil i/, roke. Domačini pravijo, da mladi Kokalj ni bil nikdar surov s svojim stri- Ca veni in so jih sedaj izpustili. Nekateri med njimi so prebili celo človeško življenje v de-portaciji iu so izguliili vsak stik s civilizacijo. Najstarejši j. pred 40 leti ubil na neki francoski vojni ladji na Kitajskem tli vojake. <)!> njegovem povratku so se odigrali presunljivi prizori svidenja. Med tem ko se ji-držal !(;<»/. bfiječe in :iebogljem> v ozadju in >e ni mogel v svetovnem mestu znajti, so bili drugi, ki so prt bili samo po nekoliko let v kazenski koloniji, bolj pogumni. K-den izmed j»o-vratnikov je izjavil, »la -e o«l-pe I .ie v Alžir. kjer >e misli poročiti s svojo zaročenko. Dekle ie bilo vedno prepričano, da ni j umora, katerega so ga obdolžili, in ton je v kaz- Chcrl>ourc IT. marca: Bcrt'iiiaria i s. uiarca : Kuro|>a v I»reuicMi 11». marca : Vtil<-:titi-j v '1'r-t ma n n: ».mih-ii .M ar v v Cliort'-iirg '_:»>. marca: v (Iciioa lic a -T. aprila : l.mccii Mary v < 'licrl»i»uri; lic <|c Fraiu:e v Havre aprila : 1'aris v I lav r«* * "elite «11 Savuia v Cenita Z EMLJEVIDI Z N I 2 A N E CENE pokrajni ročni zemljevidi: J L'< i OSLA > 1.1 A ............25 CANADA .............................I«) ZEMLJEVID CELEGA SVETA Ceoa .S3 ZEMLJEVID AVSTKIJSKE-1TALUANSKE FRONTE (L. 1!»18) ...........Zi združenih drŽav Mali zemljevid (velikost 12x20 iiieev) .............JO zemljevidi posameznih držav: Alabama, Arkaoua, Arizona, Colorado. Kansas. Kenloekjr. Tennessee, Oklahoma, Indiana. * Montana, MiasipnL Washington, Wyoming Cena SO centov TI RISTKM VODNIK .tfKVVW Illinois. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia. Ohio, New York. Virginia Vselmje glavne veste, Železui-tv, električne projse, okraji, mesta. trj|i, vasi, [»o^tui ura-ili. jezera, reke itd. Posamezne držav e 30r. NaroČilom Jo prlloilti denar, bodi el v Kotuvlnl. Money Order ali po£tne znamke po 1 aH t «*nta. fe pošljete gotovino, rekomaodi-rajto KNJIGARNA ^GLAS NARODA" 216 W. 18 St., New York T Ne zamudite SLOV ENSKO-AMERIK ANSK1 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREONO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 Wet 18th Stree; New York, N. Y.