Letalni stroj. (Profesor dr. Josip Demšar). Atenskemu umetniku Dedalu je Mijios, kralj na Kreti, narocil, naj mu sezida velikansko poslopje, labirint. Ko je bil labirint gotov, je dal kralj iz sovragtva do Atencev zapreti vanj Dedala in njegovega sina Ikarja. Atenca bi bila morala gladu umreti. Toda prebrisani umetnik si je dal pomagati. Ko je zidal labirint, je Iz previdnosti napravil v zgornjemnadstropju skrivno okno, za katero Minos ni vedel. Sedaj pa naredi sebi in sinu peruti iz ptičjega perja in voska ter zleti skozi skrivno okno iz palače proti morju. — Mladomu Ikarju je bilo letanje po zraku neizmerno vše'6, Dvigal se je vedno višje. O6e ga je opominjal, iiaj bo previden, toda zaman; sina se je polotila vesela razposajenost. Kar prileti Ikar preblizu solncu, na perutili se stopi vosek in neprevidni mladenič pade v morje ter utone. Dedal pa se sree.no reši v Sicilijo. Nekaj tisoč let po dogodkih, o katerih govori grška pravljica, so razni možie res začeli poizkušati, kako bi se dalo splavati po zraku. Tako so v 18. stoletju izdelali velikega ptiča, ka-teremu so dali ob straneh peruti iz pravega ptičjega perja. Ptič je bil tako velik, da je bilo v njem prostora za vee mož, ki naj bi mahali s perutmi. Vendar ptiča niso mogli spraviti kvišku; vsaj poročila, ki popisujejo ta 6udoviti stvor, ne povedo o letanju nicesar. Proti koncai istega stoletja je z letanjem po zraku obujal veliko pozornost mlad Irancoski klju6avjii6ar Besmer. Za letanje se je posluževal dveh drogov, ki sta imela nu vsakem koncu po eno perut. Droga si je Besmer pritrdil na rame in ju je prlvezal tudi na noge. Mahal je pa s pernti tako, da je ob istom 6asa dvignil levi prednji ter desni 2Jadnji del drogov in narobe. Tako se je mladi izumitelj spuš6al iz precejšnjih višav nalahkoma proti tloni. Nekateri trdijo, da je s to svojo letalno pripravo plul celo 6ez precej široke reke. Ni se pa mogel s svojimi peruti dvigniti v zrak. Skoro 100 let pozneje je neki Holandec izumil za letanje po zraku stroj, od katerega so si ljndje veliko obetalu Z malih visocin se je izumitelj res prav varno spuščal na tla, Hotel je pa videti, ali se bo njegov stroj tudi za velike visoCine dobro obnesel. Pritrdil je na-se letalni stroj in se privezal ob zrakoplov, s katerim se je dvignil v zrak. Komaj pa je prerezal vrv, za katero se je držal zrakoplova, je že ležal mrtev na tleh poleg razbitega letalnega stroja. Da bi pospešili človekovo letanje po zraku, so za6eli učenjakl prav skrbno opazovati pti6je letanje. ,,Mali ptiči", bi si mislil kdo, ..se že lahko dvigajo v zrak, nemogoSe pa je, da bi se vzdržal v zraku težki elovek," Izkušnja govori proti temu pomisleku. Veliki ptiči se pri letanju1 razmeroma manj trudijo kot mali. Poglejmo le jastreba, s kakšno lahkoto plava po zraku, posebno pri vetru; le sem in tja zamahne s peruti, sicer pa mirno in varno jadra v zračnih višavah. Ptiči znajo dobro izrabiti valovanje1 zraka. Svoje" jamasto izboCene peruti nastavljajo vedno tako, da piše veter mimo njihove spodnje plati ter nosi tako vse njihovo telo po zraku. Cesa je eloveku pri letanju po zraku poleg peruti posebno treba, vidimo tudi iz sledeSiti poizkusov. Spustlmo gatanko narejenega pti6a iz stolpa v zrak. Nekaj Basa prav lepo plava po zraku, kmalu pa za6ne omahovati, se prevrne in pade na tla. Ravno tako se zgodi še tako skrbno naplianemu ptiču, kateremu prav pravilno razpnemo peruti. Ali, poglejn>o na morje! Jadrnica, na kateri ni krmarja, ki ima pa prav in skrbno' zastavljona jadra in krmilo, sprva lepo plava, skoro pa se obrne za vetrom in se preobrne. Nič boljše se ne godi ladji, 6e ima krmarja, ki je sicer o vseh vetrovnih zakonih izvrstno poucen, ki pa še nikdar ni vodil ladje. Da more kdo spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno tako mu je pa treba tudi dolgotrajne vaje, da brez posebnega premišljevanja že kar čuti, kdaj ni vse v redu. Tudi pri drsanju je nekaj podobnega. Z drsalicami iti po ledu ni ni6 posebnega, mala umetnost pa je že, vsak hip se zdaj In xdaj tako gibati, da ostane telo v ravnotežju. Tie spretnosti 61ovek ne dobi s samim opazovanjem; treba mu je za to vstrajne vaje. In tukaj je glede letanju po zraku najve6ja težava. Ptici se vzdrže v zraku, ker imajo izvrstno razvit čut za ravnotežje; ta 6ut si more clovek pridobiti le z vajo, vaditi se pa skoro ne more začeti-v letanju, ce že ne zna vsak hip ohranit: ravnotežja. D'a bi torej človek mogel zaceti letati po zraku, bi moral to takorekoc že znati. Prve težave pri letanju po zraku1 je precej uspeSno premagal berolinski inženir Lilienthal. Napravil si je peruti, ki so od enega konca do drugega rnerile 7 m.. Sam je tičal v obro6u, ob katerera so bile peroti pritrjene. S to napravo se je spuščal Lilienthal s pobocij ra«znih hribov na tla, toda le pri slabem veIru; pri močnem vetru si ni upal leteti po zralni; močan veter bi ga bil labko nepričakovano zadel na peruti od zgoraj In ga vrgel ob tla. Dvigniti se LilienIhal s svojo napravo ni mislil, vendar ga je ugoden veter nekaterik^at dvignil nad mesto, s katerega se jo spustil v irižavo. Pri letanju je bil Lilienthal prav previden, vendar so ga njegovi poizkusi stali življenje. NekoS je med letanjem z največjo silo priletel p.a tla. K sreci pa ga je vrglo v moevirje, ki je bilo tako mehko, da se je le neznatno poškodoval. L. 1896. je pa blizu Berolina z velike visočine padel na trda tla. Zlomil si je hrbtenico in je kmalu nato umrl. Nekaj dni pred stnrtjo je še med učenjaki preda-val o tem, kako se mu je v zadnjem 6asu posre6ilo izboljšati svo- jo letalno napravo. Mogo6e si je s svojim izboljšanim strojem upal preve6 in se je zato ponesre6il. Pa Sloveku ni dosti, da bi se le varno mogel spuŠ6ati zvisočine na tla, hoče se tudi dvigati v zrak, Res so v zadnjem 6asu iznašli že ve6 takih strojev, ki nesejo 61oveka kvišku. Stroje te vrste bi najložje prlmerjali velikim papirnatim zmajem, ki so navadno razdeljeni na 3 dele, Pod zmajem je kolo na lopate ali vijak, ki ima približno isti jiamen kot vijak pri parobrodih. V ladjici se nahaja motor; tukaj je tudi prostor za Ijudi. Vijak dela s silno hitrostjo, s katero se vrti, umeten veter, ta pa se zaletava v peruti ter žene tako vso pripravo. Znano je, da iraamo velike ptice, ki sicer dobro lete, varno zaprte, 6e se nahajajo v ozkem, ograjenem prostoru brez strehe. Te ptice morejo v zrak le, 6e se najprvo precej« dale6 vodoravno zalete. Tako je tudi pri letalnem stroju. Ve6inoma se no dvigne takoj, ko za6no delovati; vijaki. Zato mora imeti dvoje ali troje koles, po katerih se požene najprvo vodoravno, potem se šo-le za6ne polagoma dvigati. Glede letanja po zraku sta posebno zaslovela Araerikanca brata Orville in Wilbur AVrigkht. Prvi se je v spr.emstvu nekega 261etnega 6astnika dvignil z letalnim strojem 17. septembra p, 1. blizu Washingtona. Med letanjem se je levi vijak nekoliko pokvaril, itroj se je nagnil in predno je bilo mogo6e dobiti ravnotežje, sta bila Wright in njegov spremljevvalec že na tleh. Wright si je zlomil nogo, 6astnik pa se je tako poškodoval na glavi, da je kraalu nato izdihnil. Brat Wilbur Wright pa je javno poizkusil svoj letalni stroj blizu Pariza, in sicer leta 1908 8. oktobra. Seboj je vzel nekega parškega profesorja. Letel je nepretrgoma 1 uro 10 minut ter je preletel 70 km. Včasih je letel s hitrostjo 100 km na uro. Za svoj nepriSakovano dober uspeh je dobil 500.000 frankov nagrade. Z letalnim strojem se 61ovek zafietkoma Še ni kaj visoko povspel. Ve6inoma so letali ]jud.ie nekaj metrov nad drevjem. Toda sedaj so letalni stroji prišli že nad 5000 m visoko in bi še lahko višie, ako bi v teh višinah ne bila mraz in zrafina redkost tako ob6utna. Kakor zrakoplovom, dajejo učonjaki tudi letalTiim strojem na pot orodja, ki sama zaznamuje.io temporatnro in zračni tlak. Tako letalni stroji tudi znanosti prav dobro služijo. Gotovo se bodo dali letalni stroji še znatno izboljšati in bo potem mogo6e, se prav hitro in varno voziti po zraku.