45. številka.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1915
n> leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K T30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo le o 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost lpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Ruska socialna demo-kradla w volni.
Švedski list »Socialdemokrat« objavlja razgovor z znamenitim ruskim socialnim demokratom, ki je šel na poti v Švico preko Štokholma. Povedal je, da je ruska socialna demokracija po nazorih o sedanjem položaju razdeljena na tri smeri Voditelji teh treh smeri se nahajajo v inozemstvu. Lenin zastopa najskrajnejšo smer in pravi, da vsa vojna prav nič ne briga socialne demokrate ali pa le mogoče kot priprava na rusko revolucijo. Linin je le internacionalist in niti najmanj nacionalist. Boj proti Nemčiji ni zanj nič, — boj proti carizmu vse. Plehalov zastopa drugo smer; ta meni, da ni nič enakega pomena kakor uničenje nemškega militarizma in imperializma ter celo želi podpirati rusko vlado v boju proti Nemčiji. Med tema dvema smerema, je smer, ki ji med drugimi pripada Akselrod. Ta smer ni zavzela nobenega odločnega stališča napram bojem Rusije proti zunanjim sovražnikom. Misli namreč na tak najlepši način izkoristiti možnost, da pride za Rusijo spomlad svobode ter stremi za tem, da se prenese politiška moč od ruske birokracije na druge sloje družbe, pa če bi bili ti tudi mogočnejši ruski državljani. Ker pa žive vsi voditelji, kakor omenjeno, v inozemstvu, niso njih nazori povsem merodajni v Rusiji za bojujoče socialne demokrate.
Značilno je zanje splošno zahteva, da naj se nemški vpliv v vseh oblikah odpravi vbodoče. Izvestitelj pravi dalje, da se v Rusiji popolnoma zavedajo nezmožnosti ruske birokracije; proti njej se v prvi vrsti bojujejo veleindustrijski krogi. Veleindustrijci ne marajo niti, da bi bili načelu bolj ali manj liberalni birokrati.
Zaraditegal prihajajo možje kakor Krivo-šarij in Kozakov za mesto ministrskega predsednika komaj v poštev. Najbrže se sestavi vlada iz taborov, ki stoje za veliko stranko Oktobristov v dumi in ki ji pripadata Gučkov in Rodzjanko. Vsa meščanska družba, izvzemši birokracijo, je, to meni vprašanec, za vojno. Nezavedno krnetiško prebivalstvo pa ni ne za vojno in ne proti njej; zakaj to niti ne ve o čem je govorica. Toda ves politiško zavedni del naroda se zave, da bi končni poraz Nemčije imel neznosen gospodarski vpliv v Rusiji, ki bi pospeševal reakcijo, utrdil stališče birokracije in ustavil pričeti razvoj k svobodi. Nova vlada mora biti torej vlada narodne obrambe.
Sedanje stališče ruske socialne demokracije je opisal vprašanec tako-Ie: »Osrednje vodstvo in frakcija v dumi nista spremenila svojega /Stališča.« — »Mi smo internacionalisti«, pravijo; »in nočemo ničesar slišati o nacionalizmu. Hočemo pa mir — za vsako ceno«. Socialisti-ška frakcija v dumi ne bo sicer zavzela stališča naravnost proti nadaljevanju vojne. Toda od tukaj pa do dejanskega sodelovanja pri ukrepih za narodno obrambo je še velik korak.
Friderik Ingels.
Ob dvajsetletnici njegove smrti.
Vsaka stvar hoče živeti že po naravi. »Žival hoče živeti tako kakor je živela doslej, več ne zahteva«. Drugače je s človekom: »Čim bolj se razvija tehnika, tem bolj hoče človek živeti bolje. Ta volja, to hotenje označuje kulturnega človeka«. Te Kauckijeve besede so že različno pojašnjevali in šele v najnovejšem času srno čitali razlago, ki priznava, da ga ni lepšega pa tudi ne bridkejšega hre-
penenja za človeštvo kakor hrepenenje po’večji sreči in sicer neomejeno večji! Kakor resnična je ta beseda in kakor res nam obeta, ker takorckoč posvečuje naše stremljenje, moramo vendar vedno vedeti, da to stremljenje zbujajo zunanje razmere, da ga morajo zbujati, ker bi se človek sicer niti ne zavedal potrebe in možnosti tega stremljenja. Kdor hoče bolje živeti, mora najprej spoznati, da ie boljše življenje kakršno ima sam ali mora vsaj spoznati, da njegovo življenje ni dobro. Kar pa velja za posameznega človeka, to velja tudi za cel razred. Tudi ta more ostati desetletja ali še dalje v nezavesti, v kateri nima1 ne zmožnosti ne namena, razmišljati o svojih razmerah, kaj šele primerjati svojo usodo z usodo drugih zemljanov. Gospodujoči razredi so vrhutega izvrstno poskrbeli, da širokim množicam ne prihaja na misel, da spadajo med kulturne ljudi, ki naj zahtevajo več od svojega življenja. Mnogo uspavalnih pomočkov se porablja v ta namen; med prvimi je bila že od nekdaj tolažba z onim svetom, ki je dajala človeškemu mišljenju povsem drugo smer ali ga vsaj odvračala od razmišljevanja o položaju. To je imelo in ima dve veliki prednosti za one. Delavstvo se ne zave svoje potrebe, ne stavi nobenih zahtev in je obvarovano pred revolucionarnimi po-željenji, in posedujočim se ni treba bati, da jim bo kdo očital, »da so oni moralno odgovorni za bedo«. Delavstvo se samo sebe ne zaveda, oni se pa delajo neza-vedne.
Za trajno stanje teh razmer že zara-ditega niso podani pogoji, ker je število delavstva pomembno v celotni družbi. Dolgo zatirane sile se zbujajo in sicer tem bolj in izdatneje, čim večja je zunanja spodbuda. Taka spodbuda je vsakdanji pogled na one, ki se jim že danes godi
LISTEK.
Nove doloibe za o-sebni promet v vojnem ozemlju.
C. kr. deželni predsednik na Kranjskem razglaša dne 5. septembra 1915 naslednja od c. in kr. poveljništva južno-zahodne fronte izdana določila:
Obseg južno-zahodne fronte se deli v ožje in širše bojno območje.
1. Ožje bojno območje obsega operacijski obvod, t. j. na I irolskem območje proti sovražniku od^ črte Nauders, greben Centralnih Alp čez Brenner do Velikega Kleka, dalje Koroško, Kranjsko in Primorsko ter Reko z okolico.
2. Širše bojno območje obsega ostanek južno-zahodne fronte, t. j. Predarl-sko. Tirolsko, severne črte Nauders, greben Centralnih Alp čez Brenner do Velikega Kleka, dalje Solnograško, Štajersko^ in Hrvaško brez županij (komitatov) Požega, Virovitica in Srijern.
Za potovanje v te kraje, v teh krajih m iz teh krajev veljajo od 10. septembra 1915 naprej naslednja določila;
Pod besedo potovanje je limeti potovanja vseh vrst (z železnico, z avtorm>-bili, z vozovi, z ladjami, potovanje peš itd.).
Ožje bojno območje.
Zakonito predpisana dolžnost, da se mora izkazati na oblastveno zahtevo vsakdo o svoji osebi in istovetnosti, se mora izpolnovati v »ožjem bojnem območju« tako-le:
Prestop čez mejo.
Kot prestopi mejo »ožjega bojnega območja«, se mora izkazati s potnim listom, izdanim v zmislu dotičnih ukazov avstrijskega, oziroma ogrskega skupnega ministrstva, in z dovoljenjem pristojnega poveljstva (ta so: poveljstvo južno-zapadne fronte), operativno armadna poveljstva (poveljstva armadnih skupin), poveljstvo za deželno brambo na Tirolskem, armadna etapna poveljstva (poveljstva etapnih skupin) in trdnjavska poveljstva.
Kako se je izkazovati v »ožjem bojnem območju«.
A. V krajevnem prometu: t. j. v političnem okraju bivališča izkazanega ob-vezanca in po občinah, ki meje neposred-
no na ta okraj, s karto o istovetnosti. (Velja za en mesec, po preteku tega časa se podaljša na karti sami). B. V daljnem prometu: t. j. izven pod A. imenovanega območja z dovoljenjem za potovanje.
Izdajajoča oblast.
Izkazna pisma se smejo izdajati le osebam, ki so izdajajoči oblasti ali izdajajočemu poveljstvu znane kot popolnoma zanesljive in zaupanja vredne. Karte o istovetnosti, smejo izdajati:	1.	Državne
politične in policijske oblasti bivališča.
2.	Etapna štacijska poveljstva. 3. Poveljstva žandarinerijskih postaj. 4. Zaupniki, ki jih postavi politična oblast v ta namen po posameznih občinah.
Dovoljenje za potovanje (v daljnem prometu) smejo izdajati: 1. Državne politične ali policijske oblasti bivališča po dogovoru z vojaškim poveljstvom (etapnim štacijskim poveljstvom, kolodvorskim poveljstvom). 2. Višja poveljstva po dogovoru z državno politično ali policijsko oblastjo.
Za vojaške osebe, kakor tudi za one državne, dvorne ali železniške uslužbence, ki se izkažejo z uradnimi, s fotografijo in lastnoročnim podpisom opremlje-
bolje; ta spodbuda je nekako netivo, ki vnetna množice in ki ga je vodilo na pravo pot le delavsko razredno gibanje ter ustvarilo iz njega blagoslov nosečo, kulturo pospešujočo osrečujočo silo. Organizirano delavsko gibanje izraža, da so delavstvo kulturni ljudje, ki hočejo bolje živeti, ki si hočejo priboriti boljše življenje. Toda kakor se mora ta volja zbuditi pri posameznem človeku, tako so se morali tudi pri njej ustvariti predpogoji za to voljo. Prvi predpogoj je podala kapita-listiška produkcija, čim je začela imeti več dobička od delavstva nego je izplačevala na mezdah. Drugi predpogoj, zavest, spoznanjema strani delavstva je pomagal zbuditi mož, čegar dvajsetletnico smrti smo obhajali dne 5. avgusta. Ta mož je bil Friderik Engels.
Ob mirnem času bi se bili takega spominskega dneva vredneje in hvaležno spominjali. Svetovna vojna pa zaposluje preveč našo pozornost, tako zelo, da ostaja le malo časa za spomine na minulost. Dogodki po vojni bodo pa vsekakor delavstvo zopet in zopet spominjali na to, koliko so dolžni delavci zahvale pisatelju knjižice o razvoju socializma od utopije do znanosti. Delavstvo bo moralo samo izvojevati osvoboditev nazorov vseh uto-pistiških primesi. Pri tem delu mu bo pa pomagalo lastno presojanje, trezna sodba vseh razmer. To je načelo proletarske taktike, ki smo se je učili od Friderika Engelsa, Marksovega najboljšega prijatelja. Ta dvojica mož je pokazala pot človeštvu do kulture. Karl Marks je bil, ki je leta 1893. na filozofskem potu napravil prvi korak. Z naše strani moramo stari svet popolnoma izvleči na dan in napraviti nov. Cim dalje puščajo dogodki mislečemu.človeštvu, da se domisli, in trpečim, da se zbero, tem popolnejši pride na svet produkt, ki ga nosi sedanjost v svojem naročju«. In le dve leti po Mar-ksovem klicu, da se delavstvo zavedi, se je lotil Engels, takrat mlad trgovec, zbrati svoje izkušnje in opazovanja, ki jih je pridobil v 21 mesecih na Angleškem glede žalostnega in veselega življenja britskega delavstva. V uvodu je Engels sam označil pomen svojega spisa »O položaju delovnega razreda na Angleškem«, kakor bi slutil: »Mi nemški teoretiki smo poznali resnični svet mnogo premalo, da bi nas bile te dejanske razmere neposredno navedle k reformam te »slabe
nimi legitimacijami, te naredbe ne veljajo.
Prisilne odredbe.
Za pristop v okrajno glavarstvo puljsko je treba razven predpisanih legitimacij še posebnega dovolila vojnega ministrstva, mornariške sekcije vojnega ministrstva, kakega armadnega poveljstva, armadnega etapnega poveljstva ali poveljstva vojnega pristanišča. Isto velja za pristop v trdnjavski prostor Tridenta. Trdnjavska poveljstva v Tridentu in Rivi smejo določevati, koliko časa se smejo muditi tam osebe, ki pridejo v trdnjavsko območje.
Osebe, ki se tem dolžnostim o izkazovanju ne bi pokorile, so oddati pristojni politični ali policijski oblasti ali pristojnemu sodišču, da se kaznujejo ali pa odpravijo.
Širše bojno območje.
Vstop in izstop za potovanje vsake vrste (z železnico, avtomobilom, peš itd.) je dovoljen le s potnim listom. V tem mora biti klavzula: »Z dovoljenjem, stopiti na širše bojno območje ali zapustiti ga.
Velja do.............«	(To	dovoljenje	velja
kvečjemu tri mesece). Dovoljenje izdajo, oziroma podaljšajo oblasti, ki izdajajo
resničnosti« ... Mi Nemci bi morali pred vsemi poznati dejanske razmere tega vprašanja. In čeprav proletarske razmere v Nemčiji niso razvite do takih razrednih stopinj kakor na Angleškem, imamo pravzaprav vendar enak socialni red, ki se prej ali slej istotako razvije do enakega vrhunca, do kakršnega so se razvile na oni strani Severnega morja,
V živih, dasi preprostih besedah opisuje Engels razmere angleškega proletariata, o vplivu velike industrije na delavstvo, ter prihaja do sklepa, da se bo priznalo, »da se angleško delavstvo v tem položaju ne more čutiti srečno, da njega položaj ni nikakor tak, da bi utegnil v njem človek ali cel razred ljudi človeško misliti, čutiti ali živeti. To- stanje ne bo in ne more biti trajno. Delavci ga ne marajo. Oglejmo se, kaj pravijo o tem stanju sami.« — »Delavska gibanja« je naslov drugemu poglavju. Z njim kaže poleg Marksa največji socialistiški teoretik socializma delavstvu pot v organizacijo, k združevanju. Njegova metoda uči, da treba obstoječe življenske .razmere dobro razpoznati in porabiti svoje spoznanje v prospeh bodočega dela. Ta njegova metoda se je obnesla tako, da so jo pozneje porabljali po vseh srednjeevropskih gibanjih za strokovna društva. Friderik Engels si je postavil s tem tudi pri strokovnih organizacijah s svojim delom spomenik, ki nam še dapes služi kot navodilo in krepilo.
Volni ujetniki v premogovnikih.
Centralno društvo rudniških posestnikov je zaprosilo, da bi smelo porabljati vojne ujetnike v podzemeljskih premogovnikih. Vojno ministrstvo je izjavilo, da to dovoljuje iz naslednjih razlogov: Zaradi vedno novih naborov vedno bolj primanjkuje delavcev v rudništvu. Najprej se dovoli za to delo 500 do 1000 vojnih ujetnikov. Drugi vzrok je pa, ker tudi v Rusiji porabljajo vojne ujetnike v rudnikih.
Za vojne ujetnike. se plačuje enak znesek kakršen je zaslužek prostih delavcev v istem obratu in ob enakih razmerah. Od tega plačila naj se pokrijejo vozni stroški, preskrba vojnih ujetnikov in osta-
potne liste. Dovoljenje, stopiti na širše bojno območje ali zapustiti ga, se sme dati le brezpogojno zanesljivim osebam.
Za vojaške osebe, kakor tudi za one državne, dvorne ali železniške uslužbence in njih svojce, ki se izkažejo z uradnimi, s fotografijo in lastnoročnim podpisom opremljenimi legitimacijami, te naredbe ne veljajo. Promet po širšem bojnem območju samem ni prav nič oviran. Zakonito predpisana dolžnost, da se mora izkazati na oblastveno zahtevo vsakdo o svoji osebi in istovetnosti, se pa mora izvrševati strogo tudi za ta prostor. Izvrševanje bodo nadzirali vsi kontrolni organi kar najstrožje.
Pripombe..
Izrecno se opozarja na to, da naj ima vsakdo', če tudi ne zapusti svojega bivališča, vsak čas pri sebi zgoraj omenjeno izkaznico o istovetnosti, da se more ž njo izkazati, če to od njega zahtevajo upravičeni organi.
Prošnje za izdajo dovoljenja za prekoračenje meje ožjega bojnega območja se morajo vedno vložiti potom pristojne politične okrajne oblasti, oziroma c. kr. policijskega ravnateljstva ali vojaških po-veljništev, in sicer pismeno ter le v zelo
nek pa ostane vojnemu ujetniku, ki se deloma izplača, deloma pa shrani zanj.
Pri bratovskih skladnicah se vojni ujetniki ne zavarujejo, torej odpadejo prispevki za bratovsko skladnico. Ministrstvo za javna dela priporoča rudniškim posestnikom, da naj sedaj tudi rudoslede in odkope bolj pospešijo, kakor so jih pospeševali doslej, ker niso imeli dovolj delavcev. Vojnih ujetnikov ni1 porabljati ločeno od drugih delavcev, marveč jih pridelki; domačim delavcem kot pričetne kopače, voznike. Nikakor se pa ne sme zapostavljati ne vojnih ujetnikov ne domačinov.
O kongresu angleških strokovnih organizacijah.
Minoli teden je zboroval na Angleškem v Bristolu kongres angleških strokovnih organizacij. »Trade Unions« kakor imenujejo na Angleškem to organizacijo, ki je največja delavska zveza, in šteje nad 2,750.000 članov. Poslala je na kongres 550 delegatov. Kongres se je pečal zlasti z dvemi važnimi vprašanji: z vojaško obveznostjo in z mirovna akcijo. Značilna je ta zadeva tudi zaradi-tega, ker so' v angleškem koalicijskem ministrstvu trije zastopniki parlamentarnega odbora te organizacije, in sicer poslanci Henderson, Roberts in Brace.
Med govorniki, ki so se zavzemali za sedanje prostovoljno nabiranje vojakov in nastopili proti vojaški obveznosti navajajo poročila: Brovoinlija (strojni kovač), Hodga (livar in vodja parlamentarne frakcije za delo), Tvoiet (rudar), Purcha-se (kmetiški delavec), Morison (sedlar), Turner (tkalec) in Cheesman (poštni uslužbenec.
Kongresu je bila predložena naslednja resolucija:	»Kongres	izjavlja,	da	je
zaradi neizmernih izgub na zemlji in na morju bridko ganjen ter nujno priporoča vsem onim, ki cenijo svetost človeškega življenja, da se zavzamejo za ugotovitev miru, ki bo primeren narodni svobodi in časti. Kongres poživlja dalje parlamentarni odbor, da sestavi in podpira mirovne pogoje, ki bodo ustrezali interesom delavskega razreda ter naj pove odločno vladi, da nujno treba natančno pojasniti vzroke vojevanjia«.
izvanrednih in posebno nujnih slučajih brzojavno na pristojno c. in kr. armadno etapno poveljstvo (poveljstvo etapne skupine). Pismenim prošnjam se mora priložiti redno izdani potni list. Pri prošnjah, ki se naj odpravijo brzojavnim potom, je priložiti potni list posredujočemu političnemu oblastvu, oziroma policijskemu ravnateljstvu ali vojaškemu poveljstvu.
Legitimacije se morajo nemudoma pokazati osebam, ki so upravičene za revizijo. Za revizijo’ legitimacijskih dokumentov so upravičeni v to posebno določeni častniki in orožniki, dalje policijski agenti, vojni orožniki, straže in poveljniki kolodvorov (kolodvorski častniki).
Prepustitev legitimacijskih dokumentov drugim osebam, kakor onim, na katere se glase, se bo najstrožje kaznovalo.
Zguba potnega lista se mora' naznaniti vedno, in sicer z napovedjo imena in osebnega popisa izgubitelja, oblasti, ki je izdala potni list; ona mora obvestiti o tern pristojno armadno etapno poveljstvo (poveljstvo etapne skupine). Tudi izgubo drugih legitimacijskih dokumentov je naznaniti oblastvu, katero jih je izdalo.
Kadar poteče veljavnost legitimacijskih dokumentov, jih je treba oddati.
Na kongresu je govoril tudi Rarasej Macdonald, ki je pozival delavstvo, da vztraja, da nastopi za mir šele tedaj, ko nastopi gotovost častnega miru za Angleže. Delavstvo naj ostane edino1, da se bo moglo, ko nastane mir zopet uspešno bojevati za svoje pravice.
Pacifistično resolucijo kongres ni sprejel, marveč se je pridružil nazoru, da je Anglija v nevarnosti in da treba vztrajati v obrambi, ki ga je sprejel kongres v obliki resolucije z večino.
Iz tega sklepa je razvidno, da se je angleško delavstvo postavilo na enako stališče kakor so se nekatere celinske delavske organizacije, hoteč s tem doseči ugled svoji organizaciji in ji ohraniti v sedanjih časih slogo; po vojni pa sijaj-nejo bodočnost v boju za pravično delavsko stvar.
Hevfraina razmišije-vania o miru..
Nevtralni listi kaj radi pišejo o možnosti bližnjega miru. Prav nič ne dvomijo, da ne bi bili centralni državi pripravljeni skleniti časten mir. Toda tudi zagotovila državnikov čveterozveze, da ni misliti na mir, dokler niso izpolnjeni pogoji, o katerih smo že itak večkrat pisali, ne umeva nihče dobesedno, marveč se opaža, da je ton manj prevzeten ter da so nasprotniki glede svojih zahtev bolj popustljivi. Švedski list opozarja iznova na to, da je londonski »Economist« pisal, kako kažejo različne okoliščine, da ponehava napetost, kar utegne naznanjati velike di-plomatiške namene. Obenem opažamo, da se je sodba v londonskih listih glede vojnega položaja jako1 spremenila tako glede izida kakor tudi glede namenov vojne. Zdi se, da se pojavlja trezneje presojanje. Zlasti spoznavajo na Angleškem, da ni mogoče Nemčijo uničiti. Takorekoč oči-viden je že namen, da se sklene mir, s katerim bi ostalo razmerje med zahodni-mi in centralnimi državami domala nespremenjeno in bi' se vojni stroški zvalili zlasti Rusiji na rame.
Znani mirovni prijatelj dr. Alfred H. Fried pravi, da je kaj mogoče, da se sklene nenadoma mir. Spominja na to, da je bil portsmoutski mir dne 6. septembra 1905, ki je ustavil rusko-japonsko vojno, tudi sklenjen nepričakovano, čeprav so tik pred tem dogodkom tako govorili in pisali, kakor da bi utegnila vojna trajati' še leto dni.
Fried smatra, da sta že nemški kancler nedavno v svojem govoru in Grcy v odgovoru pričela prvo razmotrivanje o miru. Grey predvsem ni odklanjal zahteve po svobodi morja. To je središče idej, ki postaja važno zlasti, ker se je jela pojavljati tudi Amerika kot tretji interesent. Neki Friedov izvedenec piše iz Amerike: »Drugi nadepolni element za položaj se smatra dejstvo, da je stopila Amerika glede zahteve svobodnega morja na stran Nemčije. To je eden izmed namenov, za katere se bojuje Nemčija in ki se more uresničiti le potom mednarodne akcije, do katere ima ključ Amerika. Zato silimo, da skliče konferenco nevtralnih narodov ameriška vlada, ker mislimo, da izidejo iz te konference početki nove svetovne organizacije, ki1 bo osigurala svobodo morja in jamčila vsem državam varnost l>ICv nai>adi, ki bo važen korak ne le za cas nevojevanja, marveč konča sedanjo vojno m utegne jamčiti tudi za resnični mir, ki bi pomenil konec mednarodne anarhije«.
Svetovna volna.
Na italijanskem bojišču se vrši veči- j norna običajno1 bojevanje.
Uradna poročila nam poročajo med drugim:
Z dne 10. t. m.: Včeraj popoldan in zvečer so Italijani! večkrat ljuto napadli tolminsko mostišče, bili, pa so vsakokrat s težkimi izgubami ob naših ovirah odbiti.
V doberdobskem odseku so naše čete kakor vedno odbile običajne sovražnikove približevalne poskuse. — Včeraj je bila naša torpedovka 51 pri rekognosciranju od sovražnega podmorskega čolna torpedirana jn na sprednjem delu poškodovana. Torpedovka je prispela v pristan, ki ji služi kot oporišče.
Z dne 11. t. m.: Po dolgem času je razvijala sovražna artiljerija zopet včeraj prvič živahno delavnost na celi pomorski. fronti. Južnozapadni odsek Do-berdobske planote je skušal sovražnik napasti danes ponoči v fronti Vcrmeljan-lirib Kosič.
Z dne 12. t. in.: Kakor smo pričakovali, je prišlo včeraj na primorski fronti in sicer posebno v njp severnem odseku do vrste večjih bojev, ki so se vsi končali s popolnim neuspehom napadajočih Italijanov. V bovški kotlini niso mogli' sovražniki s svojim, znova pričetim infan-terijskim napadom sploh nikamor naprej. Nasproti Jablonici je prisilil naš ogenj sovražnika, da se je v begu umaknil. Takisto smo odbili; napadalne poskuse italijanskih oddelkov, ki so se vgnezdili južno od Javorčka. V ozemlju Vršiča je divjal boj ves dan Ijutejše kakor kdaj. Tu so odbili šentpoltenski domobranci s presku-šeno hrabrostjo sovražni napad. Zopet so ostale vse pozicije trdno v naših rokah; polje pred njimi je pokrito z mrtvimi Italijani. Južni del tolminskega mostišča se je nahajal zopet pod močnejšim ognjem. Kakor se je sedaj pokazalo, so se udeležili tu dne 9. septembra izvršenega napada na sovražnikovi strani 7. pehotna divizija, ena skupina alpincev in 2 polka bersaljerov. Italijanski pehotni’ polk št. 25 je izgubil pri tem sam okrog 1000 mož.
V odseku Doberdob smo, kakor vedno, odbili več sovražnih sunkov ob eksponi-ranem delu visoke planote. Na tirolski fronti so napadali včeraj popoldne in danes Italijani v skupinah do enega bataljona brezuspešno naše pozicije v dolini Popena in ozemlju Christallo v odseku zapadno od Monte Piano.
Z dne 13. t. m.: Na primorski fronti so se boji v prostoru Bovec in Tolmin nadaljevali včeraj z nezmanjšano Ijutost-jo. Zopet so bili vsi napadi; s težkimi izgubami’ za Italijane odbiti, zopet so obdržale naše čete vse svoje pozicije brez izjeme. V bovškem prostoru je sovražnik potem, ko se je ponesrečil dopoldanski napad na Rombon in poskus, predreti našo fronto na pobočju gorovja, navalil popoldan s svojimi silami z jugozapada sem proti Javorčku in planini Golobar. Proti večeru je bil ta sunek odbit. Italijanska artiljerija je obstreljevala tu kotline, kjer se je zbirala njena lastna pehota in sicer z vidnim učinkom. V gorovju Veršič, kjer je sovražnik že v predvčerajšnjem boju izgubil nad 500 mož, Se je včeraj popoldan zopet eden napad ponesrečil. Tolminsko mostišče so Italijani štirikrat brezuspešno napadli. Dalje proti jugu vlada razmeroma mir. Na tirolski’ fronti se je sovražnik ravnotako brezuspešno znova poskušal približati naši poziciji Popena, kakor poprej vedno. Pred obmejnim mostom leži daleč nad sto mrtvih Italijanov.
Z dne 14. t. m.: Po brezuspešnih italijanskih napadih zadnjih dni, je nastal v
večjih bojih pri Bovcu in Tolminu odmor. Pri Plaveh je napadla naša artiljerija s svojim ognjem sovražnika ter ga pregnala na več kilometrov širokem delu fronte. Bežeči Italijani so imeli velike izgube. Na tirolski fronti smo odbili poskuse slabej-ših sovražnih oddelkov, napasti našo pozicijo pri obmejnem mostu v dolini Po-penna, južno od Schluderbacha in v ozemlju Tonale. Sploh pa vlada na jugo-za-padni fronti mir.
*
Na ruskem bojišču napreduje avstrijska in nemška ofenziva, dasi je odpor ruskih čet zlasti’ v izhodni Galiciji in severu tupatam večji:	Uradna poročila z
dne 12., 13. in 14. t. m. nam poročajo med drugim:
Naše, v Voliniji se boreče vojne sile so prekoračile včeraj Gorim pri Derazmu in Ikvo pri Dubnu. Ruski napadi pri Tar-nopolu postajajo ljutejši. Severozapadno od mesta se je posrečilo sovražniku vdreti v naše strelske jarke ter zavzeti vas Dolžank, toda nemški it’ honvedski bataljoni, ki so prihiteli iz sosednjega odseka, so prijeli sovražnika na obeh bokih, osvojili imenovano vas nazaj ter vrgli Ruse zopet na njihove obmostne pozicije. Sovražnikove izgube so velike. Tudi sovražne sunke, jugo-zapadno od Tarno-pola, smo odbili.
Pri armadni skupini generala feld-maršala von Hindenburga na fronti med Dvino in Merečom (ob Njemenu) so do- • bili boji na posameznih mestih večji obseg. Znova srno ujeli 1800 sovražnikov in uplenili 5 strojnih pušk. Med Jezjeri in Njernenom so trajali trdovratni boji ves dan. Šele danes zjutraj je opustil sovražnik nadaljni odpor. Zasledujemo ga. Ob Zelvijanki so sovražne črte na več točkah predrte. Sovražnik je izgubil 17 častnikov in 1946 mož kot ujetnike ter 7 strojnih pušk. Rusko poročilo z dne 10. septembra govori o bojih ruske garde severno od Abelov (42 kilometrov zapadno od Dvinska); nemške čete se tega boja niso udeležile, pač pa smo ugotovili' rusko gardo severo-zapadno od Vilna, jo napadli ter porazili. O zmagi dveh ruskih vojakov nad 6 Nemci ob izlivu Zelvijanke, katero omenja isto rusko poročilo, ni dobilo nemško armadno vodstvo nikakega poročila. — Armadna skupina generala feldmaršala princa Leopolda Bavarskega je v tesnem sodelovanju z desnim krilom armadne skupine generalfeldmaršala von Hindenburga so bile zavzete sovražne pozicije, izhodno od Želve. Želvijanka je tudi pri Košelih prekoračena. Ob cesti Bereza-Kartusa-Kosovo in Slonim je sovražnik poražen. Armadna skupina je ujela 2759 neprijateljev ter ugrabila 11 strojnih pušk. — Armadna skupina generala feldmaršala von Mackensena napada na obeh straneh železnice v Pinsk. Nekatere prednje pozicije so bile danes ponoči z napadom zavzete.
Ruski napadi na našo izhodno-gali-ško fronto trajajo naprej. Ob izlivu Se-reta smo odbili močne sovražne sile. V boju je prišlo na več točkah do borbe na nož, na pest v strelskih jarkih. Severozapadno od Strusowa se je ponesrečilo več ruskih sunkov v križnem ognju naših baterij, druge smo odbili z bajonetom. Ponoči so zavzele pri Tarnopolu se boreče zavezniške čete na višinah izhodno od Kozlowa in Jezierne prirejeno pozicijo, ki se priključuje naši na izhodnem bregu Stripe se nahajajoči fronti. Sovražnik ni motil našega kretanja. Pri Novem Aleksinievvu se vršijo ljuti boji. — Izhodno od Dubna so prodrle naše čete do železnice. V okolici Derazna smo: sovražnika na več točkah porazili; pri tem se je posebno1 odlikoval dunajski domobranski
pešpolk štev. 24. — C. in kr. bojne sile] na Litavskem so ujele pri svojem predvčerajšnjem jurišu 9 častnikov in 1000 mož ter uplenile 5 strojnih pušk.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga na. levem bregu Dvine med Fridrihštatom in Jakobštatom je sovražnika na več točkah porazila. Dalje proti jugu se nam je izognil. Sledeče mu nemške prve čete so dospele do ceste Eckengraben (30 km jugozapadno od Ja-kobštata) -Bakiški. Tudi med cesto Ku-piški-Dvinsk in Vilijo pod Vilnem je napredovanje v brzem toku. Železniška proga Vilno-Dvinsk-Petrograd je bila na več točkah dosežena. V loku, ki ga tvori Njemen izhodno od Orodna, smo zasledovali naprej. Ob dolenji Zelvijanki je odbitih več močnih sovražnikovih protisun-kov. Ujeli smo včeraj nad 3300 neprijate-ljev ter ugrabili 1 top in 2 strojni puški.
Armadna skupina generala feldmar-šala princa Leopolda Bavarskega je ujela nad 1000 Rusov. Odpor sovražnika je strt na celi fronti. Zasledujemo ga v smeri na Pinsk. — Nemške čete so včeraj krvavo zavrnile več močnih sovražnih napadov zapadno in jugozapadno od Tarnopola ter so ujele pri tem par sto sovražnikov. Ponoči smo zavzeli ugodno pozicijo nekaj kilometrov zapadno od dosedanje, ne da bi nas bil pri tem motil sovražnik. .
Položaj v izhodnji Galiciji je neizpre-menjen. Sovražnik je napadel danes zjutraj našo fronto ob Stripi, pa je bil odbit. — Tudi v Voliniji so Rusi pripeljali nove čete ter prešli na številnih točkah k napadu. Medtem ko boji pri Novem Aleksi-njevu še trajajo, smo vrgli sovražnika pri Dubnu ob odseku Dubiela povsodi z velikimi izgubami nazaj. — Naše, na Litavskem se boreče vojne sile, so pri zasledovanju sovražnika prekoračile nižino Griv-de južno od Slonima.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga prodira na fronti med Dvino in Vilijo, severo-zapadno od Vilne med boji naprej. Ujeli smo 5200 sovražnikov ter uplenili 1 top, 17 municij-skih voz, 13 strojnih pušk in mnogo prtljage. — Tudi izhodno od Olite napreduje naš napad. V loku, ki ga tvori Njemen, severo-izhodno od Grodna, smo dospeli pri zasledovanju na pol pota do Lide. Dalje proti jugu se bližamo odseku Sčare. Ponoči smo obmetavali kolodvor Lida z bombami. — Dne 12. septembra so izvršili nemški hidroplani napad na ruske pomorske bojne sile v zalivu Rige ter na Rigo-Dunamiinde. Eden liidroplan je zapazil pred zalivom sovražno ladjo, ki služi hidroplanom za oporišče, ter jo je uspešno bombardiral. Opazili smo, da je ena bomba zažgala. Neko drugo letalo je z bombami napadlo torpednega rušilca ter ga enkrat zadelo. Tretje letalo je zapazilo v anensberškem zalivu ladjo za hidro-plane ter jo dvakrat zadelo. Četrtemu letalu, ki se je moralo pri Zerelu boriti z dvema sovražnima aeroplanoma, se je posrečilo se približati nekemu rušilcu ter ga zadeti. Peti hidroplan je zadel pred Vin-davo na dva pod vodo se nahajajoča M-čolna ter je vrgel na nju dve bombi. Učinek ni bilo mogoče konštatirati. Zadnje letalo je šestkrat zadelo delavnice in stav-bišča ladjedelnice Miihlgraben v Diina-miinde, kjer se grade torpedovke za rusko mornarico. Eno letalo je srečalo v zalivu Rige neko rusko jadrnico. Ladja je bila potopljena, posadka se je rešila.-
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Na jugozapadnem delu ruskega bojišča še ni ponehala ruska protiofenziva. Zdi se, da so Rusi dobili nova ojačenja. Z ozirom na splošni položaj v izhodni Galiciji je kazalo, umakniti hudim napadom izpostavljene čete nemške armade gene-
rala Bothmerja pri Tarnopolu na visočine izhodnega brega Strype in sicer na obe strani ceste, vodeče iz Tarnopola čez Je-ziarno, oziroma Kozlov. Te pozicije so bile že pred nekaj časom pripravljene in tu se bo ruski val razbil. Tudi proti armadi Bolun-Ermolli so nastopile znatne ruske sile, tvoreče desno krilo tistih čet, ki so pri Tarnopolu v zapadni smeri napadle. Na obeh straneh Aleksinjeca so bili že spopadi, odločitve pa še ni. Armada Puhallo nadaljuje svojo ofenzivo vzlic ruskemu upiranju. Na južnem krilu naše fronte ob Seretu je armada Pfanzer-Bal-tin, dasi so jo napadle znatne ruske sile, ohranila svoje pozicije blizu izliva Sejeta. Ni dvoma, da ima z znatnimi ojačenji p 6-skušana ruska protiofenziva politične namene. Rusi so v dosedanjih bojih iueli jako velike izgube.
»Kolnische Zeitung« piše, da se položaj v izhodni Galiciji pojasnjuje. Cilj ruskih operacij, prebiti fronto in s tem vplivati na napredovanje združenih armad v Voliniju, je popolnoma ponesrečil, kajti na volinjski fronti se boji dosledno dobro razvijajo.
»Lokalanzeiger« poudarja predvsem, kako odkritosrčno je avstrijsko uradno poročilo javilo premestitev avstrijske fronte na Strypo. Rusom je iz lahko umljivih političnih nagibov ležeče na tem, da bi svoje, v trdnjavskem trikotu potreb-nejše sile, osredotočili: na to strategično manj važno točko, toda vodstvo združenih armad ni imelo vzroka, da bi svoje na severu uspešno delujoče sile v trenot-ku največjega napora premestila na drug kraj samo za to, da bi se preprečil nekrvav umik na razmeroma nepomembnem ozemlju. V sedanjem stadiju neprestanega zasledovanja sovražnika je bilo največje važnosti, da se nii plačala z nepotrebnimi žrtvami ohranitev prostora, ki se bo vsled dogodkov v soseščini naravnim potom zopet pridobil. Napori Rusov ob Seretu niso imeli tega uspeha, ki so ga Rusi pričakovali, da bi namreč preprečili prodiranje združenih armad v trdnjavski trikot.
Iz Curiha javljajo: Po odhodu na San prve ruske armade, namenjene pred Dardanele, sredi junija, in ki ji je poveljeval general Ešenburg, so Rusi pripravili v Odesi drugo armado, broječo 9 do 11 divizij, ki naj bi šla pred Dardanele. Zdaj so te divizije odposlane na obrambo Besarabije. Zapovednik jim je general Renen-kampf.
*
Na francoskem bojišču ni bilo posebno važnih dogodkov. Uradna nemška poročila z dne 11., 13. in 14. t. m. poročajo:
Na večjem delu fronte živahno delovanje artiljerije. Uspešne razstrelitve v Chatnpagni in v Argonah so povzročile v francoskih jarkih močne poškodbe. Sovražni letalci so bombardirali Ostende. Škode niso povzročili in nikdo ni bil ranjen. Ponoči smo bombardirali londonske doke ter njihovo okolico z vidnim uspehom. — Pri Courtrai smo sestrelili sovražno letalo, neko drugo pa nad gozdom pri Manteautouu, severno-zapadno od Verduna. Letalci prvega so ujeti, letalci drugega mrtvi. — V zadnji noči srno izvršili zračni napad na utrdbe v Southen-du. — Med deloma zelo živahno delavnostjo artiljerije je potekel dan sicer brez bistvenih dogodkov. Slaboten francoski sunek na hišo ob jezu pri Satigneulu, severo-zapadno od Rheimsa, smo odbili. — Na Trier, Morchingen Chateau-Salins in Donau-Eschingen so sovražni letalci metali bombe. Pri Donau-Eschingenu so obstreljevali s strojno puško neki osebni vlak. Nekaj oseb je ubitih, oziroma ranjenih. Iz brodovja, ki se je pojavilo nad
Trierom, smo pri Lounneringu, jugo-za-padno od Eentscha, sestrelili eno letalo.
T udi Francozi so obiskali nemška mesta z zračnimi vozili.
*
Turški uradni poročili z drie 13. in 14. t. m. pravita:
V odseku Anaforta je streljala naša artiljerija uspešno na neki sovražni polk v okolici Kavalkotepe, na sovražna taborišča pri Slanem morju in na sovražne kompanije, ki so prodirale v skupinah pri Sedil Bahru in je razpršila te čete. Naš ogenj je’ prisilil neko sovražno križarko iii sovražne torpedne čolne, ki so se hoteli bližati posamezno bregu, da so se oddalji-
li.	Na drugih frontah nič pomembnega.
V odseku Anaforta-Ariburnu so izvršile naše izvidne kolone ponoči od 12. na 13. september' na raznih točkah učinkujoče presenetljive napade na sovražne strelske jarke. Dne T3. septembra je naša artiljerija uspešno obstreljevala zbirališča sovražnih čet ter aprovizačne kolone ter jih, prizadejavši jim izgube, razpršila. Pri Ariburnu smo uničili eno sovražno artilerijsko pozicijo ter dve dobro utrjeni opazovalni točki. Pri Sedil Bahru je sovražna artiljerija pol ure brezuspešno obstreljevala naše strelske jarke v centrumu. Na ostalih frontah ničesar pomembnega.
Domači pregled.
»Zarja«. Z lepakov izvemo, da je izšla v nedeljo dne 12. t. m. zopet »Zarja« v Trstu. Ker pa ni bilo črkostavcev, je prekinila svoje izhajanje ter je šele dne 16. t. m. zopet izšla in bo izhajala dalje redno kot dnevnik. Sodrugi, storite svojo dolžnost!
Skrbite za pravilne legitimacije! Vsi, ki prihajate v Ljubljano, preskrbite se
pred odhodom doma s pravilnimi legitimacijami. Kdor pride iz drugega okraja v Ljubljano, mora imeti modro legitimacijo, vzorec B. Bele legitimacije veljajo le za oni okraj, v katerem dotičnik stanuje. V Ljubljani veljajo bele legitimacije izjemoma poleg Ljubljane tudi za celo ljubljansko okolico.
Vpoklic 43 do 501etnih. Vojni minister je rekel deželnemu glavarju gore-njeavstrijskemu, da se, če bo le mogoče, odloži vpoklic 43 do 501etnih od 15. oktobra na 15. november in da ne bodo vpoklicani vsi naenkrat, nego v oddelkih, in sicer najprej 43 do* 461etni.
Prodaja petroleja. Mestna vojna prodajalna ljubljanska je pričela prodajati petrolej po 56 vin. liter. Dobivajo ga sarm> stranke, ki imajo izkaznice za vojno prodajalno.
Prodaja moke v vojni prodajalni.
Mestna vojna prodajalna zopet oddaja moko ljubljanskim trgovcem; v prodajo:
Preskrba ljubljanskega mesta s krompirjem. Aprovizacijski odsek občinskega sveta ljubljanskega je v zadnji seji storil važne sklepe radi, preskrbe našega mesta s krompirjem. Sedaj je tudi c. kr. vlada privolila, da se bo večje množine krompirja dobilo iz kranjskega sodnega okraja, tako, da ni prav nobene skrbi več, da bi vsakdo ne prišel do krompirja. Mestna aprovizacija je začela z razprodajo krompirja nadrobno. V Šolskem drevoredu se je na stojnici prodajal 1 kg po S vinarjev. Prihodnje dni izide razglas mestnega magistrata radi naročanja krompirja na poljubne množine. Naročil bo laliko vsakdo: Prodajal se bo krompir najbrž po 8 K 100 kg. Svetujemo občinstvu, naj nekoliko potrpi in naj nikar drugod ne naroča krompirja po pretiranih ali celo oderuških cenah. Preskrba krompirja po mestnem magistratu je zagotovljena.
Zaplemba imetja. V soboto je uradni list priobčil razglas c. kr. deželnega kot kazenskega sodišča v Gradcu, da je v zmislu § 2. drž. zak. št. 156, zaplenjeno premoženje ljubljanskih trgovcev Franca Petriča in Alojzija Rasbcrgerja, ki sta osumljena vohunstva po § 321. voj. kaz. zakona. S tem sta Franc Petrič in Alojzij Rasberger izgubila za, čas zaplembe pravico, razpolagati s svojim premoženjem med živimi. Zaplemba je zaukazana, da se zagotovi morebitna odškodnina državi.
Konfiskacija imetja. V »Smotri Dalmatinski« beremo1, da je c. kr. sodišče v Splitu konfisciralo vse premoženje dr. A. Trumbiča, dr. Julija Gazzarija in dr. Iva de Giulli, znanih voditeljev »Jugoslovanske lige«. ,
Do nadaljne odredbe ne sme noben moški od 17. do 50. leta iz Primorske, če nima posebnega dovoljenja. Zenske, otroci in starčki pa si morajo preskrbeti na policiji potni list s sliko.
Spomenica avstrijske strokovne komisije. V soboto dne 11. t. m. sta po naročilu avstrijske strokovne komisije predložila strokovni tajnik Anton Hueber in poslanec sodrug Karl Seitz ministru za notranje stvari obširno1 spomenico. Spomenica razpravlja o razmerah v delavskem življenju, ki jih je povzročila vojna ter nasvetuje uredbe in priprave, ki so potrebne, da se te posledice omilijo med vojno in po vojni. Spomenico smo že zadnjič omenili.
Sladkor. Ob začetku sladkorne centrale 14. julija je imelo prebivalstvo po fabrikah ha razpolago 1,420.000 meterskih stotov sladkorja, polovico po stari) ceni na podlagi 79 K, ostalo po novi 88 K 50 vin. Sladkorja se porabi silno veliko, proti lanskemu juliju in avgustu se je več porabilo 450.000 meterskih stotov; za prevoz sladkorja je bilo treba 13.000 železniških voz. Vsled zvišane porabe je zmanjkalo nekaj pri nas običajnih vrst sladkorja, zato se je prepovedal izvoz gotovih za tujo porabo izdelanih vrst. Sedaj pridejo pri nas v prodajo te tuje vrste za približno običajne cene. Rafinerije pa- bodo začele letos bolj zgodaj z delom in tako. bomo že oktobra zopet dobili stare domače vrste sladkorja. Zvišanje porabe sladkorja ne temelji na draginji drugih živil, ampak se konsu-mentje najbrže zalagajo za daljšo dobo, kar je čisto nepotrebno in nespametno, ker sladkorja je dovolj in cene ostanejo celo leto iste. Preveliko zalaganje zavira samo redno in enakomerno preskrbo vseh konsumentov.
Italijanski vohuni. Razglas poveljujočega generala na Koroškem pravi, da znamenja kažejo, da imajo italijanski vohuni sredstva, ki jim omogočujejo, da poročajo nasprotniku v par urah. Kdor izsledi tako sporazumno sredstvo in da poročilo, ki omogoči prijeti storilca, dobi 5000 K nagrade. Tudi na Kranjskem naj v tem oziru vsak stori svojo dolžnost!
Dražbenim potoni bo v kratkem prodan Šerttjanški premogovnik na Dolenjskem, obstoječ iz 48 rudniških parcel, 181 prostosledov, 100 oralov zemljišč, 14 hiš itd., popolnoma urejen in v prometu. Cenilna vsota znaša 1,858.278 K in najnižji ponudek, pod katerim ne more biti prodan, samo 619.426 K. Premog, ali saj v globočini, šteje k rujavemu, toda boljše vrste premogu, ter ga je v izobilju na sto in sto leta dovolj.
Zaseben promet v poštnih ovojih je po odloku trgovinskega ministrstva z dne 9. t. m. (št. 28.014) zopet dovoljen. Zavoji ne smejo biti težji kakor 5 kg in nad 60 cm široki. Nedopustno je navajati vrednost, poštno povzetje in pismeno obvestilo bodisi v ovoju ali na spremnici.
Ustavljeni češki socialno-demokra-
tični listi. Časopisi »Stredočeske Hlasy«, »Polabski Obzor« in »Obzor českeho Vyhodu« so ustavljeni.
Vojni ujetniki se več ne dobe na delo. Oddajanje vojnih ujetnikov za vsakovrstna dela je do dalnje odredbe ustavljeno. Kdaj se bodo zopet oddajali, se svo-ječasno razglasi. Oglase za dodelitev vojnih ujetnikov je torej doposlati šele potem, kadar bo naznanjeno, da je vojne ujetnike zopet dobiti. Posebno' se opozarja, da na noben način ni misliti, da bi se dobili rokodelci.
Klobuki se bodo podražili. Te dni so imeli fabrikantje klobukov na Dunaju sestanek, na katerem so sklenili, da bodo povišali: cene klobukov, češ, da se je vse podražilo in tudi klobuki ne smejo zaostati. Zvišali bodo cene za 10 do 20 odstotkov. Spričo tega, da so> klobuki že itak jako dragi, je zelo dvomljivo, če je to podraženje utemeljeno-.
Prepoved prodajati sadje hode od hiše do hiše. C. kr. deželni predsednik je izdal naslednji ukaz; Prodajanje sadja hode od kraja do kraja, prenašanje in ponujanje od hiše do hiše in na cesti se za sedaj brez izjeme prepoveduje. Prodajanje sadja na trgih in trgovine s sadjem v stalnih obratovalnicah ta prepoved ne. zadeva. Prestopke tega ukaza kaznujejo politična oblastva po poglavju 7. obrtnega reda z dne 5. febr. 1907, drž. zak. št. 199.
Svetovni pregled.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič na Kavkaz. Nikolaj Nikolajevič je bil vrhovni poveljnik ruske vojske. Po mnogih neuspehih so ga sedaj odstavili ter ga poslali v Kavkaz in mu dali naslov podkralja. Vrhovno poveljstvo ruske vojske je prevzel car sam.
Bulgarija na strani centralnih držav. Iz Sofije poroča »Frankfurter Zeitung«, da zapuste najbrže že te dni diplomatiški zastopniki Rusije, Anglije, Francije, Italije in Srbije Sofijo. Angleški zastopnik je poslal arhiv v Solun.
Železničarji in rudarji na Angleškem. Izvršilni odbor železničarske zveze se je jel posvetovati o mezdnih zahtevah in je sklenil, da ne bo obravnaval o zahtevah posameznih skupin, marveč bo stavil zahteve za vse železničarje skupaj in za vso Britanijo, Odbor je pripravljen obravnavati naravnost z ravnateljstvi železnic ali pa se tudi podvreči razsodišču trgovinskega urada ter naglaša, da so dosedaj dovoljene draginjske doklade povsem nezadostne, ker je draginja silno narasla. V premogovnem revirju v Južnem Valesu je zopet izbruhnila stavka. 1100 rudarjev stavka, ker so podjetja sprejela v delo neorganizirane delavce.
Izgube francoske trgovske mornarice. Lyon, 14. septembra. (Kor. urad.) Francoska trgovska mornarica je izgubila vsled vojne dosedaj 13 jadernic, 13 parnikov, 3 ribiške ladje v skupni prostornosti 68.977 ton.
Vohunska afera v Atenah. »Siidsla-vische Korrespondenz« poroča iz Aten: Dognalo se je, da so podkupljeni brzojavni uradniki imeli nalogo, da love za Petrograd one brzojavke, ki so jih pQŠiljali Angleži o poteku dardanelske akcije. Tako so bila ujeta tudi v Petrograd poslana poročila angleškega admirala. V tem slučaju gre za zelo razširjeno vohunstvo proti Angliji.
Novi indijanski rodovi. »Geographi-sclie Zeitschrift« javlja, da so šele sedaj v južni Ameriki naleteli na gosto obljudene naselbine, kjer žive indijanski rodovi, kr še nikoli niso videli belokožega človeka. Zasledil jih je angleški major
Faweett. Ti indijanci stanujejo ob izviru reke Madidi in jih je nad 100.000. O evropski kulturi seveda nimajo še nobenega pojma. Žive v nekakih zadrugah; po dvajset rodbin in več stanuje v enem poslopju in vse te rodovine imajo skupno gospodarstvo. Ti rodovi so med seboj v neprestanem boju, škalpiranje cvete pri njih in tolstega ujetnika tudi zakoljejo in snedo. Baje je ljudožrstvo v okrajih na gornjem delu Amaconske reke še splošno v navadi.
Angleške izgube. Državni podtajnik vojnega urada v spodnji zbornici je po^-vedal, da so Angleži v sedanji vojni izgubili do 21. avgusta; 4965 častnikov in 70.992 mož mrtvih ter 9973 častnikov in 241.080 mož ranjenih, 1501 častnika in 53.466 mož pa pogrešajo. Vse izgube iznašajo torej 381.983 mož.
Zedinjene države in Nemčija. »Reuter« poroča iz Washingtona:	Pričakuje
se, da predsednik Wilson kmalu kaj izjavi glede na politiko nasproti Nemčiji. Predsednikovi svetovalci so razdeljeni v dve skupini. Ena stranka sodi, da ne zadošča zagotovilo veleposlanika grofa Bernsdorffa, opozarja na izgovore ob potopu »Arabica« in sodi, da bi bilo edino pravilno*, če takoj prekinejo zveze z Nemčijo. Vprašujejo; zakaj se obotavlja Nemčija izročiti prepis navodil poveljnikom podmorskih čolnov, če zasleduje odkrito politiko z Wilsonom in z.Lansingom? Druga struja pa smatra za veliko diplo-rnatično zmago, ker se je približala Nemčija Ameriki in noče, da bi: se ne sporazumeli z Nemčijo diplomatičnim potom.
Najdragoceiiejša brezžična brzojavka Nemčije. Iz Londona se poroča: Najdragocenejša brzojavka, ki jo je kdaj brzo'-javila brezžičnim potom Nemčija, je bila oddana 4. avgusta 1914 popoldne ob 5. uri v Berlinu in se je glasila: Napovedala se je vojska Angliji. Prej ko mogoče poizkusite priti v kako nevtralno pristanišče. Kakor obvešča poslujoči ravnatelj, Mar-conijeve družbe Jasae Goodfrey, se je to brzojavilo na daljavo 2000 milj vsem nemškim brzojavnim postajam in je bil ž njo rešen večji del nemške trgovinske mornarice. Samo to, da so rešili parnik »Vaterland« Hamburg-Amerika proge odtehta 10,000.000 funtov šterlingov, kolikor je stala naprava brezžičnega brzojav-Ijanja.
Iz rudarskih zadrug.
Št. 72/915.
ZAPISNIK
seje krajevnega delavskega odbora rudarske zadruge v Idriji, ki se je vršila dne
12.	septembra 1915 ob 8. zjutraj v prostorih rudarskega društva.-Navzočih je bilo deset odbornikov.
Dnevni red:	1.	Delavstvo	in	dragi-
nja.^ 2. Glede dobave krušnega živeža.
3.	Slučajnosti.
K prvi točki je sklenil odbor v svojem posvetovanju poslati sl. c. kr. rudni- -škemu ravnateljstvu v Idriji, da jo izroči visokemu c. kr. ministrstvu za javna dela na Dunaju, naslednjo
Spomenico.
Na željo rudarjev c. kr. eraričnega rudnika v Idriji, je lokalni delavski odbor rudarske zadruge v Idriji v svoji seji z dne 12. septembra 1915 sklenil v zmislu § 65. zadružnih pravil, in sicer iz naslednjih razlogov:
L Ker so se živila in vse druge potrebščine, kar jih delavno ljudstvo* potrebuje, tako silno podražile in draginja še vedno tako rapidno narašča, da delavstvu ob sedanjem mezdnem zaslužku ni-
\
d. \
kakor ne bo mogoče vztrajati. V primero navajamo:
Pred vojno je slanina veljala kilogram 1 K 60 vin., danes 6 K, meso 1 K 44 vin., danes 3 K 60 vin., krompir 8 K, danes 20 K, riž 40 do 56 vin., danes 2 K 40 vin. do 3 K, surovo maslo 1 K 80 vin. danes 5 K, delovna obutev 16 do 20 K, danes 60 do 80 K itd.
Sploh vse potrebščine so se podražile za 100 do 300%. Mezde v rudarstvu so pa ostale iste kot pred vojno, kakor na primer akordi, ki povprečno ne prese-zajo za 60 vin. nad normalno dnino, samo draginjska doklada se je dala 20, 40 in 60 vin. na delovne dnine, niti pa ne na bolniške dnine. Iz tega je jasno razvidno, da je delavstvu nemogoče v takih razmerah izhajati.
Torej rudarji v Idriji želijo, da se jim draginjska doklada poviša, kolikor je mogoče in v primeri z draginjo.
Rudarji v Idriji se nadejajo, da bo sl. c. kr. rudniško ravnateljstvo z vso svojo močjo podpiralo to opravičeno željo rudarjev, in da bo visoko c. kr. ministrstvo za javna dela to za idrijske rudarje tako nujno prošnjo uslišalo. (Sprejeto).
K drugi točki glede krušnega vprašanja je sklenil odbor, pri rudniškem ravnateljstvu po deputaciji treh odbornikov
določno poizvedeti mnenje rudniškega ravnateljstva in potem pa vse potrebne korake storiti, / kolikor je v odborovi moči, da se temu vprašanju odpomore. (Sprejeto).
Ker se ni nihče več javil k besedi, je načelnik ob 9. zaključil sejo.
Tomaž Brus,	Tomaž	Filipič,
t. č. načelnik.	t.	č.	zapisnikar.
sa lastnike in moštvo
Sodrugi,
naročajte žepni ____________  koledar	za	delavce in prometne nameščence, ki izide v kratkem. Cena v platno vezanem izvodu, 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Naroča se pri upravi „Delavca“ in pri zaupnikih.
i
Ljubljana,
Breg štev. 20.
HnBB9&aannHa&sH
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: TurjaSki trg Stev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
E
Zdravnik blagajne	Ordinira |dopol.|popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	J/2t 1 — >/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11 — 12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Dock Emil očesne in ušesne hol	10-12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
| Dr. D. Ipavic	10.-12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzi!	1,—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zakliuike
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. .-.
Stereotipna. Litografija.
i
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Sodrug Zore nam izroča 3 krone, katere je prejel in sicer: od sodr. A. Bregant v Bosni, po sodr. Valentin Sajovicu eno krono, dve kroni pa po sodr. Haf-nerju od neimenovanega sodr. iz Pole.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna'1 v Ljubljani.
Svarile 8
ml
BCoder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni
naravnost od izmena val n3ce.
pod naslovom :
Rastlinska destilacija
»FLORIAN"
v Ljubljani.
J
Postavno varovano.
500 kron
Vam plačam, če Vaših
kurjih očes, bradovic
otiščancev Riabalzam ne odpravi popolnoma v treh dneh. Cena lončka z jamstvenim pismom 1 krona, 3 lončki K 2.50. Kemeny, Kaschau I. Postfach 12/123, Ogrsko.
Štej®
if
Naročajte list y,D@iavec
EIODO D □ a a a o
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
nnDDOpaaDODanoictDaaDoanabcbbociDaDDoooonoDooaaaaciDDaunDDon
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta Stev. 17 =
priporoča svojo bogato zalogo
šivali strojev
in stroje za pletenje Kinen) in obrt.
Vozna kolesa. Mi StlOji lil.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
npaoo □ □ a a n □ a □ D
a a a a a a a n a a a a
D
a n
D P P P
a
p □ a o
p
n o
POHOD □DODPDDPPDa DDDDODO 00000000 00000000000 BDDDDODDDBaDBDODDBHOD