Odperto pismice gosp. Ambrožu.
De po 16. listu Novic boje napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovino goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me prav zlo veseli, de ste v 18. listu Novic  s toliko serčnostjo nad me skočili; karme še tolikanj bolj veseli, ker spri-cevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih sku-šeniga in znajdeniga, de je že mogoče, fdesiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati.    Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte , ker nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opo-ver,  ktere  tudi   sami spoznate in ravno v  imenovanim listu   poterdite,   še  nekoliko   časa   poterpeti;   tudi sim le rekel, de še ni tako godin,   de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel.   Ce pa skušen kantonski komisar, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče,  opovere premagati in gaz predreti  in mu gospodarstvo izročiti,   se  s  ponižnostjo  in  veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim svetam  bil vmes dregnil, zakaj sicer  bi  nar beržej Vašiga  zaliga  sostavka  ne bilo  na dan, kteri  poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum". — Kaj  ne, kako zalo  in  koristno je,   de   nam  je   15.   dan  Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa   spošteno   prepirati ? — — —
Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj pomaga, ker ga bo le malo izmed njih bralo (Jvterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni kaj več od lani Novic poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novic, ktere so lani prejemali, za toliko čedo uradnikov po vsim Slovenskim !!
Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga bodo vender saj večidel vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lomi, de naj se ročno slovenšine po-primejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti Prosim.                                                        J. Podrebernicki.
—  87 —
1