Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 19. marca 1939. 12 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 3.50 Din, v inozemstvi 72 Din, mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vraiajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol stran 400 Din. I tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50Din. , Naš kmetski oča. Svetek sv. Jožefa je tüdi svetek našega krščanskoga očé. Nas vse, ki smo zaglednoli svet- lost živlenja pod kmetskov stre- hov, obine toplo občütje pri toj priliki: podoba našega očé zra- sté pred našimi očmi, čitüdi nas je razneslo od doma po sveti pa v šole. Vidimo ga, kak stople po dvorišči, deli delo i vsikdar ma pred očmi svojo drüžino. Čuva nad njov, da jo ne bi zamazalo pa oškropilo blati neprijatelskih jezikov, skrbno pazi, da ostane domače ime pošteno, čista čast domače hiže i živa vera v srcaj njegove drüžine. Ne dopüsti, da bi se v njegovoj hiži čüle grde reči i verska brezbrižnost nema dostopa v njegovo hižo. Bože ime kralüje nad vsem v njegovoj hiži i tople molitve vsakši den vrejo iz vüst njegove drüžine, molitve, štere so tak potrebne drüžinskoj sreči, kak vsakdene- šnji krüh. V svojoj poštenosti pa ver- nosti nema mira i ne pozna las- tivne zabave, dokeč ne preskrb- lena vsa drüžina, čitüdi trbe iti po sveti i z golimi rokami izvleči iz tihinske zemle to, ka je naj- bole potrebno za nje. Žilav je pa delaven. Ne njemi je vseedno, gde hodijo njegova deca i kak se ob- našajo, zato ar jih lübi i jim šče samo dobro. Tüdi te, gda čütijo gibko šibo, se odraža njegova lübezen do dece, štera dostakrat žmetno prerazmi to. Ja, ta očina lübezen do de- ce! Ta nesebična lübezen včini, da oča napravi za svojo deco to, ka ne bi nikdar napravo za drü- ge. Ve tüdi vidi, da so deca del njega i dopunitev niegova. Gda njemi že seri vlasovje pokrijejo glavo i zamirajo njegove moči, se nanovo pomlaja pa oživla v svojoj deci. Premičnost se ogle- davle v prihodnosti! Oča živi za svojo deco, se veseli, gda gleda sebe v njih, se ponaša ž njimi, ar gleda v svo- joj deci dar boži, ne pa kak kakše nepotrebno vreme pa ne- volo, kak bi njemi to radi vsil- jivi komunisti dopovedali. Kakše veselje pa radost spreleti njegov obraz i toplina obine njegovo srce, gda obprvim začüje prvo reč iz vüst nedužnoga deteta, s šterov zazove svojega očo: ajtek! To je „večno i vsikdar novo čüdoˮ pravi eden pisateo. S kakšim veseljom opaža oča prve stopaje svojega deteta! Gleda, kak pred njegovimi očmi rastejo i prihajajo na svet eden za drügim i vsakšega sprime z vednakov lübeznijov kak prvoga. Nove človeče düše davlejo for- mo dečinskomi teli, düše, ki so dragše kak vse dragotine sveta i štere se ne daje küpiti z nek- šimi penezi. V teh dečinskih obrazaj vsakši den bole opaža, kak se v njih po- mali zarisavlejo prve črte njegovo- ga obraza i obraza njegove žene... Gda gleda oča vse to, njemi raste batrivnost, raste moč i čüti se dosta bole srečnejšega kak če bi šo sam skozto zemelsko živlenje. On dobro zna, da more ži- veli za svojo deco i rad pozabi na sebe; zato dela za nje i trpi za nje. Ta istinska očina lübezen ne znabiti samo kakša stara do- mača navada, štero vlačijo iz roda v rod, kak poherbano škri- njo, ne prepletena s sebičnimi, preračunanimi nameni ali celo razvüzdanimi želami. Ne! Ta lü- bezen je čista, — skoro edina, štera sme nositi čisto ime, — to je zaistino prava sreča i veselo darüvanje pa žrtvovanje za istin- sko srečo svoje dece. Nadale je dober mož svo- joj ženi. Ne ga sram njoj pomoči, či trbe. Skrbno pazi, da ne da- vle svoje žene lüdem v zobe. Za trdno je najmre osvedočeni, ar njemi je živlenje samo dalo za- dosta jasno spoznanje za to, da je istinski pravi dom, srečna drüžina, zadovolstvo, mir pa do- bro vzgojena deca samo tam, gde vlada tiha, globoka pa trajna lübezen med njim pa med že- nov, lübezen, štera je zmožna doprinesti tüdi najžmetnejše žrtve v zavüpanji na božo pomoč — vse to je v istini pravi fundament drüžinskoj sreči. To so, hvala Bogi, sprevidili tüdi vsi tisti, ki so dozdaj krpali pa popravlali samo streho podirajočo se zidine človeštva. Pozabili so na fun- dament. Kakpa, vsega toga dostakrat tüdi mi ne vidimo v svojoj zale- telosti i dostakrat ide tiho i skoro neopaženo takši oča skoz živle- nje, ar šče ne vemo zadosta pre- cenili podrognoga dela pa skrbi. Dokeč mamo v vsakšoj drü- žini takšega očo, šteri se dobro Zaveda, da nosi odgovornost pred Bogom pa pred lüdmi za svojo deco, nas ne straj gledati v bo- dočnost našega lüstva. S pomoč- jov takših očov se ne bojimo vrčti v boj proti tistimi neprija- telom, šteri skušajo skrivoma vnesti v naše drüžine tihinsko mišlenje, šteroga so Bog zna od ked privleko da bi ležej rovarili i tak razdrli naše krščanske drüžine. Krščánski oča! Pred takšim vsiljivim mišlenjom zapri trdno dveri svoje drüžine! Dobroslav. Voze v Sobote. Pa trbe voze v Soboto? Ve pa včasi celo bele zastave visijo na sodišči kak dokaz, ka nega voznikov. Pa li trbe voze v So- boto. Trbe je k okrožnomi so- dišči. Vsako okrožno sodišče mora meti voze. Velika občina Sobota se je obvezala, da je bo zidala. Obvezo mora držati, ovak bi znala nevarnost nastanoti, da se drügi kraji potegüjejo za ok- rožno sodišče, ki je v Soboti. Vodstvo sobočke občine se izgovarja, da ne more dobiti kre- dita. Na merodajnim mesti smo zvedli, da je minister pravde, dr. Ružič oblübo, da potreben kre- dit poskrbi. Od vodstva sobočke občine je tak odvisno, da zgrabi za to priliko i da zidati v naj- kračišem časi voze. Koštalo bi okoli dva milijona dinarov. Kak bodo voze, bo dana prilika, da znova pride nekaj naših lüdi v slüžbo kak Pazitelje robov, kak jetničarje. To je tüdi oblübleno. Zato prosimo občino So- boto, naj ne odlaša z zidavov voz, nego je ešče letos začne zidati. Pri okrožnom sodišči se povekša število sodnikov v krat- kom časi, se bo imenüvao pred- sednik, naj zato tüdi občina od svoje strani včini, na koj se je obvezala, naj zida voze. Iz verskih čüstev naj izhaja zakonodaja. Minister prosvete, Činč Šte- fan je govoro v beogradskom parlamenti, kak dozdaj ešče ni- eden minister prosvete, zahtevao je za šole versko vzgojo. To je bila naša stalna zahteva i hvala Bogi, da je prišla do izraza v samom parlamenti iz vüst pra- voslavnoga, vervajočega ministra. Da če gledamo samo z ed- nim okom na šolsko izobrazbo, zgrozimo se v düši dostakrat. Jeli pa more jakostno zgojiti dete ki ne jakosten? Jeli pa more na čistost včiti mladino razvüzdani vučiteo ali vučitelica? Jeli pa more dati versko vzgojo vučiteo ali vučitelica, šteriva se cerkvi ogibleta, verske dužnosti zane- marjata? Je že skrajni čas, da se prek šolskoga praga ne püs- tijo osebe, ki mladino samo kva- riti znajo ne pa odgojiti. Hvala g. ministri za odkrito reč pri zahtevi verske vzgoje. Večni steber. Neprijatelje Cerkve i kato- ličanstva so palik ostali osramo- čeni. Zadnja leta so že na ves glas trobili sveti: „Zdaj pa že li ednok bo. Naj samo vmrje te papa, potem de šlo vse na tale i cerkev izgine s površine zemleˮ. Tolažba pa se jim je ne spu- nila. Pozabili so najmre, da v Cerkvi, v papi žive Kristuš, ve- čen i Vsemogočen, šteri je za svojo Cerkev pravo: „I peklen- ska vrata je ne bodo premagalaˮ. I mogoče bole kak nigdar, je ta istina lopnila palik po tistih praz- nih glavaj, štere se zobston trü- dijo potopiti Kristušovo ladjo — Cerkev. Papa reč lübezni, a zed- nim tüdi mržnje. Nišče v živle- nji je ne mogeo mimo Kristuša, da ga ne bi lübo ali pa mrzlo. Tak tüdi dnes nesme nišče mimo mističnoga tela — Cerkve, mimo njenoga poglavara — pape, da ga ne bi lübo ali pa sovražo. Ravnotak kak s Kristušom: edni ga lübijo, drügi ga mrzijo; edni njemi spevlejo: hozana, drügi križaj ga. Papa je ona pečina, v štero se zaletavajo milijonski valovi raznih lüdskih mišlenj i občütkov. — Biti papa — po- menilo je v prvih stoletjaj biti obsojeni na smrt. Od 262 pape, jih je dvatresti vmrlo mučeniške smrti. Osemdeset i sedem papov časti katoličanska Cerkev kak svetnike. Pape so Preživeli pre- ganjanje rimskih carov, Pre- živeli so preseljavanje raznih divjih navadov i zdržali potrese raznih revolucij. Papeštvo je os- talo i je tüdi dnes edini nepo- rüšlivi steber v zgodovini člove- čega roda. Sedemnajset revolucij je posküšalo vničiti papeštvo. Pape so biti štiridvajsetkrat pre- gnani iz Rima. Bili so v vozaj i vmirali v pregnanstvi. Vatikan je slika Kristušovoga tabora, ali tüdi njegove kalvarije. „I peklenska vrata je ne bodo premagaleˮ, je za Cerkev i papo' pravo Kristuš. Vstanoti so razni Neroni, Dioklecijani i drügi. Dnes jih nega več, ali pa- peštvo je tü. Leta 1054 je nas- tano cerkveni razkol. Ali tüdi ta burja s svojimi penečimi valo- vami je ne mogla potopiti Pet- rove ladje. Luther se je zaleta- vao v njo, pa njemi je tikev po- čila. V 18. stoletji se je nad Pet- rovov skalov zdignola velka nevo- la. Francoska revolucija je rüšila oltare. Napoleon je ščeo zape- čatili zadnji papov grob. Ali Na- poleon je prvle odišao, a sv. Peter v svojih naslednikaj vlada naprej Kristušovo Cerkev. Večni brodar — Kristuš je dao svojoj Cerkvi, katoličanskoj Cerkvi poleg drügih milosti tüdi to najvekšo, da je vsigdar na- padana, da se vsigdar mora bo- riti, a tüdi vsigdar zmagüje. To dnes uvidevajo tüdi najvekši mo- gočnjaki toga sveta. To pa je tüdi tisto, ka mora vsakšemi ka- toličanci davati vsigdar pravo, stalno zavüpanje i pogum. Okoli nas i med nami hodijo antikris- tušje v podobi komunistov, od- padnikov i zgüblenih sinov i ši- rijo mržnjo na vse, ka spomina na Boga. Preganjanje kristjanov se neprestano nadalüje od prvih poganskih nasilnikov do najmo- dernejših „farizejov i pismoznan- covˮ. Toda tüdi oni bodo odišli, ostao de pa Papa s Cerkevjov. Katoličanec, bodi ponosen, da si kotriga te drüžine, ki se zove katoličanska Cerkev. Zave- daj pa se tüdi svojih dužnosti. Grački Vili. Sveti Jožef, čuvaj i blagoslavlaj vse naše drüžinske očeve! Razgled po katoličanskom sveti. Teštament Pija XI. Po smrti sv. Oče Pija XI. so odprli teštament sv. Oče, ki se začne z literami J. M. J. — Jezuš Ma- rija Jožef. Vse, ka je + sv. Oča meo, je zapüsto svojemi nasled- niki. Svoje lastivno premoženje pa je določo v dobrodelne na- mene i za nagrado slüžabnlkom. Na konci je izražo želo, naj ga pokopajo poleg Pija X. i Bene- dikta XV. i proso vse, ki obiš- čejo grobe papov, naj tüdi za njegovo düšo zmolijo 1 Očanaš. Nemčija. Sovraštvo šče prek groba. Nemški list „Das schwarze Korpsˮ napada + papo Pija XI., da je bio nasprotnik totalitarnih držav i nacionalsocialistične Nem- čije. List trdi, da je + papa šteo preprečiti priklüčitev Avstrije k Nemčiji i da je napadao rasis- tično Mussolinijovo zakonodajo. Bio je prijateo demokratskih držav, „šterih najaktivnejši cerk- veni Predstavniki so kardinali L st „Angriff “ pa duži novoz- voljenoga papo Pija XII., da je šteo vatikansko politiko demo- kratičnim državam na pomoč obrnoti. List je tüdi trdo, da kar- dinal Pacelli ne bo izvoljeni za papo, ar „taljanski narod ne bo trpo „političnogaˮ pape v svojoj državi.ˮ (Kat. List Štev. 9). Španija. Kde so voditelje rdeče Španije? Kem bole se bliža v Španiji popolna Fráncova zma- ga, tem hitrej bežijo iz nje rdeči voditelje i prepüščajo vodstvo svojim nižišim „pajdašomˮ. Bivši zvünešnji minister De Mariaga žive v Ameriki i išče stalno pre- bivališče za svoje bogastvo. Bivši predsednik Alcala Zamora je v Parizi; Largo Caballero, najglas- nejši komunistični kričal, je po- vrgeo svoje pristaše i pobegno v Pariz i se nastano v Quartier Latin. — Zagvüšno bodo tak na- pravili tüdi drügi rdeči voditelje, nato pa bodo gučali i pisali na vse strani od svojega „junaškoga odpora.ˮ Sovjetska Rusija. Dèset zapovedi sovjetske mladine.a posebnom letaki je bilo izdanih „10 zapovedi sovjetske mladineˮ, štere naj dobi šolska deca i ki se glasijo: 1. Če ščeš biti dober vučenik, trüdi se, da boš brez- božen kak Stalin. 2. Ne daj se goniti v cerkev. 3. Če bi te ro- ditelje šteli prisiliti, da bí naj šo v cerkev, je naznani v stranki ali pri GPU. 4. Včasi prijavi vsa- koga neprijatela države. 5. Biti brežbožnik znamenüje biti veren vučenik Lenjina i Staljina. 6. Vsa- ki vučenik brežbožnik mora po- nosno nositi svoj brezbožniški znak. 7. Ne pozdravi niednoga dühovnika, niednoga redovnika. Pokaži njim vso mržnjo gizda voga proletarca. 8. Če ščeš biti dober brežbožnik, se izobrazi v znanosti brezverstva. 9. Misli vsikdar na to, da so popi nepri- jatelje svetovne revolucije. 10. Vsaki brežbožnik se mora kak revolucionarec navčiti ravnati z orožjom. Številke iz brezbožniškoga dela Ruska novinska agencija brezbožnikov javla, da je bilo v področji Leningrada obdržanih 1200 brezbožna predavanj v smislu protibožične propagande. Ta predavanja |je poslüšalo 58 jezero lüdi. 1938. K je brezbož- niški muzej v Balani obiskalo 40.000 lüdi. V Uzbekistami se je vršo prvi vekši brezbožniški kongres. — Moramo pa pomis- liti, da tej predavatelje in pos- lüšalci neso toga včinoli prosto- volno, nego pod priskom oblasti, 2 N O V I N E 19. marca 1939. Nedela v posti štrta. Odišeo je Jezuš na ono stran Galilejskoga, to je Tiberij- skoga morja, šla je pa za njim velika vnožina, ar so vidili zna- menja, štera je delao nad betež- niki. Jezuš je šo na goro i tam sedo s svojimi vučeniki. Bila je pa blizi pasha, to je vüzem, svetešnji den židovski. Kda teda Jezuš povzdigne oči i vidi, da Prihaja k njemi kroto velika vno- žina, veli Filipi: „Kde naj kü- pimo krüha, da bi eti jeli?ˮ To je pa pravo, sküšavajoči ga, ar je sam znao, ka ma za činiti. Filip njemi odgovori: „Za dvesto denarov krüha njim ne dojde, či gli ga vsaki kaj malo dobi.ˮ Eden zmed njegovih vučenikov, Andrej, brat Šimona Petra, njemi veli: „Tü je dečkec, ki ma pet ječmeni krühov i dve ribi, ali ka je to za teliko lüdiˮ. Jezuš pra- vi: „Velite lüdem sestiˮ. Bilo je pa vnogo trave na tistom kraji. Vselo je moških glav okoli pet jezer po števili. Na to je vzeo Jezuš krühe, se Oči zahvalo i je razdelo med sedeče; prav tak tüdi ribe, koliko so šteli. Kda so se pa nasitili, je pravo svojim vučenikom: „Poberite drobtinje, štero je ostalo, da ne prejde.ˮ Pobrali so tak i napunili 12 ko- šarov z drobtinjom od petih ječ- menih krühov, štero je ostalo od onih, ki so jeli. Kda so zato lüdje vidili čüdo, štero je včino, so govorili: „Te je zaistino pro- rok, ki more na svet pritiˮ. Ar je Jezuš teda spoznao, da ščejo priti ga zgrabiti, da bi ga postavili za krala, je pali sam pobegno na goro. (Jan. 6,1—15.) * Gospod je pitao, odkod se bo vzeo krüh. Včasih pitamo to, ka ne vemo, ar ščemo kaj zve- deti, včasih pa spitavlemo, ka že znamo, da bi vidili, če zna tüdi tisti, ki ga pitamo. Gospod je znao oboje, zakaj pa te špi- tale? Bomo vidili. Peteri krühi so petere Moj- zešove knige. Neso pšenična nego ječmeni, ar so del stare zaveze. Ječmen je takši, da se ne pride do jedra, ki je zavito v lüpino. Ta lüpina se tak drži zrna, da se samo s silov v stopah, more od- straniti. Tak je tüdi navuk stare zaveze. Zakrit je v lüpino telov- nih skrivnosti. Če pa pridemo do jedra, nam slüži za hrano. Ječmenove krühe je noso eden dečkec. Što je bio te deč- kec? Izraelsko lüdstvo. Kak dete je nosilo vero, a je ne jelo, naj- mre, ne jo je razmilo kak dete pa niti jo je ne sprejelo. Ka je noso, ga je v košari zakrito te- žilo. Ka se je vzelo iz koša, po- stalo je hrana. Dve ribi sta po- doba tistivi dveh oseb, šterive sta mazilile krala i dühovnika. Gospod je zapovedao krüh lomiti. Gda so ga lomili, ga je bilo zmerom več i več. Tak so se začnole razlagati verske knige stare zaveze pa se je najšlo v njih zmerom več i več istin. Ali pred Kristušovim prihodom so te istine ne bile jasno odkrite pred vsemi. Zavesa v jeružalem- skom templi je ešče né bila raz- trgana. To se je zgodilo komaj na Veliki petek, pri Jezušovoj smrti. „Koliko krühov mate?ˮ pita Zveličar. Vučeniki to ne vejo. To pomeni, da so verniki stare za- veze (Izraelci) ne dobro znali, koliko verskih navukov je v pe- tero Mojzešovih knigah. Pet jezero je bilo možkov, ki so jeli. Pet jezero, ar so bili lüdje podvrženi v peteri Mojze- šovih knigah razodetoj istini. Zato so tüdi betežniki pri ribnjeki Be- tesda bili v peterih lopah. Bilo je na tistom kraji do- sta trave. Na njo so seli. Tüdi trava ma v sv. pismi poseben pomen. „Vse meso je kak travaˮ, pravi sv. pismo. Zato pomeni „sedeti v traviˮ meseno, časno i svetno mišlenje. Ostanki pomenijo skrivno- stne navuke, šterih lüdstvo ne razmi, kak tam te falačkov ne moglo več zavžiti. Tej skrivno- stni navuki so izročeni dvanaj- sterim apoštolom, naj je drügim razlagajo. Govor dr. Cvetkoviča, min. predsed. v našem parlamenti marca 10. V poročilu, ki sem ga dal v finančnom odboru narodne skupščine, sem obljubil, da bom na seji narodne skupščine sez- nanil narodne poslance tudi z onim delom svojega ministrstva, ki tako globoko posega v osnovne odnošaje naše notranje politike. V tem čisto političnem delu po- ročila se bom dotaknil nekaterih najbolj perečih vprašanj iz naše notranje politike. Načelo strogega izvajanja legaliziranega strankinega dela je danes podlaga vse delavnosti komunistične stranke v Jugosla- viji. Izvajajoč takšno taktiko in takšno delo komunisti najskrb- neje prikrivajo vsako revolucio- narno nagnenje v svojem pro- pagandnem delovanju ter se pri- zadevajo, da bi svoj sedanji stran- ki program prikažali kot boj za državljanske in politične svobo- ščine naroda in za demokracijo v splošnem kot boj proti fašizmu, imperializmu in vojski. Zaradi tega so se komunisti začeli v čedalje večji meri včlanjevati v politične, nacionalne in kulturne organizacije, v delavske ustanove in sodelujejo pri vseh javnih de- lih, ki jim po svoji vsebini in cilju omogočajo, da se politično predstavijo pred širokimi ljüd- skimi sloji. Dosledno načelu pri- lagodile političnim, socialnim in gospodarskim razmeram v posa- meznih pokrajinah naše države je osrednji odbor komunistične stranke Jugoslavije ustanovil tudi zasebno komunistično stranko za področje Slovenije in Hrvaške z nalogo, da njeni odborniki v ok- viri splošnega delovanja komu- nistične stranke Jugoslavije čim bolj prilagode svoje propagandno delo krajevnim razmeram in raz- položenju ljudskih množic v o- menjenih krajih. Ker pa je delo komunistov v naši državi, kakor rečeno, zelo vešče prikrito pod krinko nacionalizma, miroljubja in boja za demokracijo ter na- rodne svoboščine, je potrebno tesno sodelovanje vseh dobro mislečih zastopnikov političnega, kulturnega in gospodarskega ži- vljenja z oblastmi, da bi se temu uničujočemu delovanju komunis- tov dal skupni in močni odpor in bi se vešče prikrito komunis- tično delovanje razkrinkalo in onemogočilo pred širokimi ljüd- skimi plastmi. V preteklem letu 1938 se je družabno politično življenje raz- vijalo v znaku večje svobode zborovanj in posvetov kljub ob- stoječim zakonom, to pa zaradi liberalnejšega tolmačenja in iz- vajanja teh zakonov. Mi smo dol- žni to ugotovili, kajti če primer- jamo družabno politično življenje z onimi časi, ko so bili objav- ljen! ti zakoni, potem je jasna velika razlika in preobrat na bolje ter tendenca po ustvaritvi boljših pogojev za izmenjave mi- sli in za čisto novo usmeritev naše notranje politike. Ta svo- boda je prišla do izraza v dveh smereh: v številu političnih zbo- rovanj in prireditev sploh in v številu odobrenih društev in zdru- ženj. — Splošna statistika kaže, da je bilo leta 1938 skupno 18.083 prireditev, ki se jih je udeležilo 5,529 894 ljudi. Od tega sküp- nega števila prireditev jih odpa- de na prireditve JRZ 5084. Ce- stna opozicija (zdrüžena opo- zicija, SDK, HSS, samost. de- mokratska stranka, zemljoradni- ška stranka, radikali Ace Stano- jeviča, JNS, Jugosl. nar. stranka in delavska stranka Topaloviča) je imela skupno 6725 zborovanj, ki se jih je udeležilo 1,129.393 ljudi. Jugosl, narodno gibanje „Zborˮ je imelo 325 zborovanj z 27.987 navzočimi. Raznih dru- gih zborovanj, ki so jih priredila kulturna, humana, prosveta, za- bavna in druga društva, kakor tudi cerkvenih slav in drugih prireditev je bilo skupaj 6019. Udeležilo se jih je 2,453.217 ljudi. Iz te štatistiko sta razvidni dve stvari: da se je družabno življenje gibalo v smeri večje svobode in da je notranje minis- trstvo za časa mojega prednika dr. Antona Korošca širokogrudno postopalo proti onim političnim skupinam, ki niso ravno v celoti izpolnjevale pogojev za svoj po- litičen obstoj in za svojo poli- tično delavnost. Glede dela oblasti pri odo- bravanju pravil za društva in združenja, se more opravičeno reči, da so tudi v tem oziru šle oblasti na roko željam ljudstva pri ustanavljanju društev in zdru- ženj. Leta 1938 je bilo ustano- vljenih 1213 raznih društev in združenj. Prijav za ustanovitev novih političnih strank leta 1938 ni bilo. Sedanji zakon o tisku, če- prav v svojem prvem členu po- udarja, kako je tisk formalno svoboden, vsebuje zelo ostre in ne jasne določbe, na podlagi ka- terih je bil uveden nenavadne strog tiskovin režim. Današnja vlada je glede liberalnoga tolma- čenja zakona o tisku šla čistov drugo smer, tako da je danes kljub zelo strogim odredbam tis- kovnega zakona v glavnem omo- gočena svobodna politična re- portaža, kakor tudi nepristransko poročanje o raznih bistveni dr- žavnih in nacionalnih vprašanjih. Kr. vlada se nadeja, da bo s pomočjo samih zastopnikov ča- sopisja in javnosti pri izvajanju liberalnega tiskovnega režima mogla v najkrajšem času zago- toviti še popolnejšo in svobod- nejšo izmenjavo misli glede vseh perečih vprašanj našega javnega življenja. Izjava kr. vlade je jasno ob- razložila novo usmeritev naše notranje politike: odločno in hi- tro začeti z reševanjem vsega onega, kar danes obsega pojem hrvaško vprašanje. Kr. vlada po- ganja temu vprašanju svojo po- sebno pozornost. To je eno iz- redni važnih vprašanj in je tre- ba z reševanjem začeti z največjo resnostjo in vso iskrenostjo. To je vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti z eno potezo peresa, ni pa ga mogoče rešiti niti z enostran- skim dejanjem, pač pa samo s skupnimi pogajanji. Pri prouče- vanju sedanjega položaja, v ka- terem je tudi to važno vprašanje, moremo — in mislim, da se s tem strinjajo tudi naši bratje Hr- vatje — predvsem ugotoviti, da je v prvi vrsti potrebno ustvariti boljše medsebojne odnošaje in večje zaupanje. Velike napake so bile storjene zaradi napačnega pojmovanja tega vprašanja, in te napake se morajo popraviti. Ta Poprava se mora izvesti čimprej. Ona mora zagotoviti, da se vz- postavi popolno prijatelsko oz- račje, v katerem se bodo mogla pogajanja voditi mnogo lažje in z mnogo večjim upanjem na u- speh. S tem prihajamo do sa- mega jedra tega vprašanja. Ho- čem na tem mestu pripomniti, da se z gotove strani slišijo očitki glede vladne izjave, češ da ni postavila podlage, na kateri bo rešeno hrvaško prašanje. V zad- njih nekaj mesecih so se vse politične organizacije v državi, vse pomembnejše politične oseb- nosti in vsi pristojni činitelji iz- razili, da se mora hrvaško vpra- šanje rešiti z iskrenim, lojajnim in poštenim sporazumom vseh zainteresiranih strani. Bilo bi či- sto odveč že zdaj tu objavljati, kakšne bodo meje tega bodočega, željenega sporazuma. Pokazale se bodo same od sebe, ko se bodo pogajanja začela med me- rodajnimi činitelji. So stvari, ki morejo biti predmet razpravlja- nja. Tu zdaj ni kraj, a tudi čas še ni primeren, da bi razlagali vse podrobnosti. To bo storjeno v pravem času. Glavno je, da vam morem mirno reči — in jaz vas prosim, da to sprejmete z zaupanjem,vi kakor tudi vsa država — da se kr. vlada hoče, ne da bi zoževala meje teh raz- govorov, z vsemi silami prizade- vati, da se vsa vprašanja, ki se dotikajo rešitve tega problema, rešijo. Pojmi in interesi vsakega se morajo jasno opredeliti. Ka- dar je govor o sporazumu, tedaj na noben način ne more biti go- vora o diktiranju kake volje. Ta predpogoj morata pošteno in lo- jalno izpolnili obe pogodbenici. Važno je za vse nas, da se en- krat za vselej ovržejo vsi pred- sodki iz preteklosti, da se računa s stvarnimi dejstvi in da se dela iskreno, odločno in hitro. Razum mora vladati nad čustvi. Če so gotovi kraji naše do- movine brez svoje krivde in vol- je bili v preteklosti zemljepisno in kulturno ločeni v takšnem ži- vljenju, in so živeli svoje po- sebno narodno samobitno življe- nje, pa se po 20 letih skupnega življenja še danes tako počutijo, tedaj je treba računati s temi dejstvi in zahtevati takšno reši- tev, ki bo v okviru te države uresničila njihove težnje in omo- gočila normalno skupno življenje. Rešitev mora biti v vsakem pri- meru takšna, da Hrvaška dobi formalno in stvarno enakoprav- nost v mejah te državne skup- nosti, ki jo oni niti z enim svo- jim političnim aktom niso opo- rekali. Samo tako moremo okre- piti Jugoslavijo, njeno notranjo moč, preko tega pa tudi njeno odpornost in ugled v mednarod- nom življenju. Če do takšnega pojmovanja in uspehov po 20 letih našega skupnega življenja ne pride, bodo nosili moralno odgovornost pred narodom in zgodovino oni, ki s svojim oz- kim in enostranskim pojmovan- jem onemogočajo to veliko delo utrditve in notranjega miru. Vladni izjavi očitajo nazad- nje tudi to, da ničesar ne govori o načinu in času, kdaj dobimo politične zakone. Mi pa smo v izjavi jasno in odločno povedali, da je treba prekiniti z metodarni iz preteklosti in da mora poitika stvarnega pojmovanja zamenjati politiko taktike in političnega preslepljevanja. Mnogo je bilo vladnih deklaracij v preteklosti, ki so med drugim naglašam tudi to, da bomo dobili politične za- kone, pa je kljub vsem tem ob- ljübam ostalo pri starem in za- konov še nimamo. Kralj. vlada smatra, da se ta usmeritev naše notranje politike ne more zami- sliti brez novih političnih zako- nov, ki bi omogočili normaliza- cijo našega političnega življenja. Glede volivnih preganjanj in njihovih reparacij je vlada zav- zela določno stališče. Politika utrditve razmer zahteva popolno toleranco in pomirljivost na vse strani. V tej smeri gre delo z vso voljo in hitro. Če pa nale- timo tu pa tam na gotove teh- nične ovire, ne sme biti to raz- log za to, da se ovirajo iskrena prizadevanja kr. vlade pri reše- vanju naših najvažnejših vprašanj, ovirajo z raznim strankarskim obračunavanjem in ozkim gle- danjem posameznikov na to naj- važnejše vprašanje našega no- tranjepolitičnega življenja. Zaradi tega repariranje volivnih prega- njanj ni treba smatrati za neke vrste zadoščenje ali zadovoljitev, ki naj bi jih bila deležna nas protna stran, pač pa kot iskreno težnjo kr. vlade, da se v pomir- ljivem ozračju začno reševali ona državna vprašanja, katerim je ta dom in vsa naša javnost priznala prvovrstno, da ne rečemo usode- polno važnost. Notranje ministrstvo kot naj- važnejši Organ vlade ná področju njene notranje politike, se bo s skrajnimi napori zavzet za reši- tev teh notranjih vprašanj ter se zavzel, da bodo pravično, pra- vilno in hitro rešena v duhu de- klaracije kr. vlade in sporazumno z resničnimi zastopniki vseh čla- nov naše državne skupnosti. Iz teh razlogov, prosim narodno skupščino, da proračunski pred- log za notranje ministrstvo sprejo me v takšni obliki, kot je bil predložen. Predsednik vlade od dr. Korošca. „Gospodje poslanci ! Jaz sem osebno sodeloval z dr. Ko- rošcem že iz davnih časov, še tedaj, ko sem bil dijak. Že te- daj sem ga spoznal, ko se je delal ženevski sporazum, ko se je ustvarjala naša država. Moram reči, da je njegova preteklost iz onih časov sijajna, spomin nanj, na vse njegovo delovanje je bil in ostane Sijajen. Gospodje! Spo- minjam se onih trenutkov: „Pri ustvarjanju te države je minister dr. Korošec igral vedno veliko in vidno vlogo!ˮ (Burno odobra- vanje in živio vzkliki dr. Korošcu) Gospodje poslanci! O zad- njih volitvah sé lahko govori kar se hoče. Vse volitve se vodijo z uporabo, ali če hočemo biti is- kreni čestokrat tudi z zlorabo državne oblasti. Dostikrat smo videli v našem političnem Življe- nju tudi tiste, ki so sedaj na le- vici, in tiste, ki so sedaj na de- sni. Gospodje, jaz ne mislim na vse iste, ki trenutno danes sede na levici, ker nekateri od njih niso bili na oblasti. Na koncu bodimo odkriti in čisto iskreni: kaj je cilj kake politike in v čem je njen izraz? Prevzem oblasti in ne sedenje v opoziciji (smeh v dvorani). Zakaj ? Zaradi izvajanja svojega programa, zaradi izva- janja svojega dela in tedaj na- stane trenutek, ko človek ostane človek, nastane trenutek, ko se najdejo ljudje, ki mnogokrat zlo- rabljajo oblast. Ugotoviti morem: od vseh strani se je govorilo, da so bile pretekle volitve svobodne v to- liko, da državna oblast kot taka ni napravila nikakega strašnega in velikega pritiska za časa vo- litev. Vsekakor je bilo zlorab- 1 jan je oblasti; to priznam. Toda, da ni bilo težkih trenutkov, da ni bilo spopadov v onem vul- kanskem terenu, kjer bi moglo priti do spopadov, to vemo in moramo se zahvaliti razumni tak- tiki in dobrim živcem tedanjega notranjega ministra dr. Korošca. (Vladni poslanci vzklikajo: „Ži- vio dr. Korošec !ˮ) Imel sem priliko, da sem v teh trenutkih sodeloval z njim. Odkrito priznam to, kar je res- nica: V teh trenutkih je bil dr. Korošec tisti, ki je ohranil rav- notežje, ki je preprečeval vse trenutke uporabo orožja, oboro- žene spopade, ki je storil vse, da se ne bi ustvarilo po volitvah ozračje, ki bi nas še bolj oddal- jilo in ustvarilo še večji prepad, Dr. Korošec je bil tisti, ki je preprečeval ter se trudil, da do teh spopadov ni prišlo (navdü- šeni vzkliki in odobravanje). Vidite, zamerja se vladi i deklaraciji, torej nam, da bo 19. marca 1939. NOVINE 3 dimo preveč Počasi. Naj vam, tovariši in prijatelji, z opozicij- ske levice odgovorim: Vi se že leta razgovarjate, mi se ne mis- limo, Vsaj jaz ne mislim, da bi se razgovarjal več let. Mislimo se kratko in odločno razgovorili, ker dosti je bilo v tej državi raz- govorov, dosti političnega nad- modrovanja, dosti se je govorilo o politiki, dosti je bilo ugo- vorov med Belgradom in Zagre- bom, kakor tudi naprezanja, kdo bo mogel komu več podvaliti. Dosti je bilo protokolov s pos- redniki in dekretov in vseh teh stvari ter je potrebno, da se en- krat pogleda stvarem v oči, ta- kim, kakršne so. To govorim iskreno, ker mislim tako tudi de- lati. Tu je pa čas, ki bo poka- zal ali moja dela soglašajo z mojimi besedami.ˮ Pismo iz južne zemle. Sedaj ko imate dosti časa za branje, ker so noči še dolge, je treba kako novico. Kaj pa je zanimivega? Bo že kaj. Na pr. tole: oni dan je cel svet razburila novica, da imamo tukaj človeka, ki dela dež.ˮ V tej deželi, kjer so vre- menske razmere kaj nezanesljive, kajti tukaj kar nič ne veljajo pre- govori, ki so pisani v sloven- skih pratikah o svetnikih, ki vreme določajo . . . Nekatere dežele trpijo grozno sušo. Kako lepo bi bilo, če bi se dobil pravi junak, ki bi znal delati vreme. In res se je „. Nek inženir je imel nek električen aparat, s katerim je „delal dežˮ. Pa je imel smolo. Bil je dež preje in potem, samo tisti dan, ko ga je on z vso gotovostjo napovedal, ga ni bilo. Vreme- noslovci so napovedovali jasno, vroče. Oni copernik pa: dež bom naredil... Pa ga ni bilo dežja... Sedaj se je pa mož spet umaknil v tiste kraje, kjer mu bodo ljudje bolj hvaležni, če jim bo res kaj dežja napravil. Bila pa je strašna senzacija v celi deželi. Letošnja letina je večinoma že pod streho. Obrodilo, pravijo, da je obilno, toda — küpca ni. Španija je lačna; pa denarja nima. Sadna letina je tudi obilna. Cena sadja je šla močno navzdol. Hru- ške Viljamovke, ki so bila vedno dragocena špecialiteta, so letos le po 25 centavov kg. O strašnom potresa ki ga je doživela država Čile, ste že kaj branili. Tega pa najbrže ni nihče povedal, da je v mestu Concepcion, ki je bilo zelo pri- zadeto, za kanonika naš rojak Slovenec Lojze Rok, doma iz Cerknice. Nič še nisem mogel gotovoga zvedeti glede njegove usode. Pričakovali smo ga na slovesnost nove inaše, katero smo te dneve imeli, toda ni ga bilo, pa tudi pisal ni nič. Tako da danes še ne vemo gotovega, če se. mu ni kaj hudega zgodilo. Le neka privatna novica trdi, da je živ in zdrav. Znano je, da se je v Concepcionu podrla škofij- ska palača in stolica. Tudi nekaj naših ožjih slo- venskih novic lahko napišem. Imeli smo prav prisrčno sloves- nost prvega svetega obhajila pred Božičem. Bilo je 30 malih, katerim so sestre poskrbele za dobro pripravo, pa tudi za do- ber zajtrk. Božični prazniki so bili nad- vse lep dogodek. Na Božič so mi dali tudi na radiju 8 minut časa, da sem lahko povedal kako besedo rojakom po celi deželi. Prav te dni pa smo zaklju- čni slovesnosti nove maže. Ne- pozaben bo spomin na ta do- godek. Za mešnika je bil po- svečen naš rojak Vladimir Zmet. Po očetu je Vipavec. Oče je ostal v Rumuniji kot vojna žrtev. Mati vdova se je borila sama in so živeli nekaj časa v Kranju, od koder je Vlado šel k Sale- zijancem in je pred 10 leti pri- šel sem. Pač bi bila rada pri slovesnosti njegove prve daritve njegova mati, toda živi daleč. V Subotici je sedaj. Zato pa smo na slovesnost povabili vse dobre Slovenske matere in očete, fante in dekleta, da naj bodo prisotni mesto njegovih rodnih domačih. 5. februarja je bila ta slo- vesnost na Paternalu. Da je bila vdeležba obilna, to je jasno. A bila je tudi vsa slovesnost nekaj prelepega. Tudi novomašno ko- silo je bilo. Čez 100 svatov je sedelo za mizo. Po končani po- poldanski pobožnosti pa kaj vsi Slovenci, kolikor jih je prišlo, kar kakih 200. Marsikateri vrček piva in čašo vina smo spraznili in mnogo tort pojedli, ki so jih naše skrbne küharice pripravile. 12. febr. se je ista sloves- nost ponovila na Avellanedi, kjer ji je popoldne sledila še druga pomembna slovestnost, namreč 20 letnica Slovenske Krajine v Jugoslaviji. Več mesecov so se naši Prekmurci pripravljali na te slovesnosti in gotovo bosta oba dana ostala v nepozabnem spominu vsem navzočim in teh je bilo mnogo, mnogo. Od blizu in daleč so prihiteli tisti, ki so le kako mogli. Med štirimi zastavami se je zbrala množica. Slovenska, Jugo- slovanska, argentinska in cerkve- na zastava so krasile slovesnost dopoldne in popoldne, naše pevci so pa iz polnega grla zapeli in pokazali spet lep korak naprej. Dopoldne je bila vsa pesem cer- kvena, popoldne pa domoljubna. Prav posebno je bilo na zborovanju povdarjeno, da je mož, kateremu gre največ hva- ležnosti zato, da je Krajina „slo- venskaˮ, Jože Klekl, župnik in urednik Novin. On je bil, ki je vzdrževal v narodu skriti pla- menček slovenskega ognja in ki je v danem času razplamtel, da je cela dežela vstala in na glas povedala, da je slovenska. Tudi ministru dr. Korošcu smo izrekli priznanje, ker on je bil, ki je dal pred davnim že pobudo, da je začelo svoje plo- dno delo časopisje v Slovenski krajini. Še to naj pristavila, da je pri slovesnosti nove inaše budita posebno pozornost novomašna krona, katero je spletel rojak Jože Ivanič iz pšeničnih vlati. Na beli blazinici, okrašeni z rdečimi cvetovi, ki so rdeli kakor kri... Podoba duhovnikove poti, ki je venčana s krono časti, a tudi s trpljenjem vsa prepletena... Naši slovesnosti proslave Slov. Krajine so se pridružili tudi Medžimurci, ki so istočasno sla- vili svoj praznik Obenem z nami. Le da njih ni toliko, da bi se tudi kaj zbrali v skupno delo. V imenu ministra dr. Can- karja je nastopil dr. Kjuder, ki je med drugim povedal posebno tole značilno misel: Kakor je tam doma Mura dolga stoletja ločila, tako se nam je tudi tukaj zgo- dilo, da smo bili ostali Slovenci nekako oddaljeni od rojakov iz Prekmurja. Med nami je tekel Riachuelo (reka ki deli Avella- nedo od Buenos Airesa). Šele pred tremi leti smo se zaveden svojih bratov in sedaj že delamo skupno, a želimo, da bi bilo to delo še mnogo bolj složno... Nedvomno bo ta dan ostal v spominu prisotnim kot najlepši, kar smo jih doživeli v tujini. Saj smo skoraj pozabili, da nismo doma, tako domače, tako slo- vensko je bilo vse okoli nas. Jubilejno številko Novin smo z veseljem čitali. Še eno novico naj pristavim, ki ni jako vesela. Najboljši prek- murski kulturni delavec Lah An- drej, zlat fant, nam je nevarno obolel. Svinec v tiskarni, kjer si je služil svoj krüh, mu je spod- kopal zdravje. Toda z veseljem lahko javimo, da je njegovo sta- nje sedaj že izven nevarnosti. S tem pa naj zaključim in pošljemo tako kot je bilo na zborovanju sklenjeno, vsi zboro- vali tople pozdrave častitemu uredniku Jožefu Klekli: in mu Želimo, da bi še dolga leta us- pešno delal za blagor domovine. Naj bodo to tudi naše častitke za njegov god k svetemu Jožefu. V imenu vseh Slovencev iz Slovenske Krajine Hladnik Janez, kaplan. Na znanje invalidom i bojnim dovicam. Poznate se vsi i vse, ki ste kakšemi posredüvalci kakše mite plačüvali, da to javite na prvoj orožniškoj postaji, kama spadale. Na črensovskoj orožniškoj postaji je že sedem sluča- jov prijavlenih, ka so siromaški invalidi i dovice mogle posre- dovalci velike svote plačüvati, celo jezero dinarov. Vnebo kričečo krivico so tü napravili posredüvalci, zato je oblast šče prijeti i po krivici odtrgan znesek vrniti invalidom i bojnim dovicam. Ka se godi v Španiji? General Franko je z minami obklao vso morsko obalo kre tistoga dela Španije, Šteroga majo v rokaj šče rdeči. Niedna tüja ladja ne sme se naravnost pelati, prle se more javiti pri vodstvi Francove španije. Rdeči so se razklali na dva tabora: komuniste i obrambni svet. Divje se napadajo i kolejo med sebov. Obrambni svet vodi general Miaja. Te je že proso Franca za mir. Franco je ponüd- bo odklono, ar je Miaja zahte- vao, naj se nešterni glavni ko- munistični voditelje ne kaštigajo. Franco pa po vsoj pravici pravi, da morilci, roparje i vseh neš- tetih krivic povzročitev morajo biti kaštigani. Dr. Korošec govori na proslavi v Črensovcih 11. sept. 1938, Glejte, kak fotograf! kradnejo. Ponizno, je prišo v pisarno uredništva i uprave, se skrio v neki kot i v tom časi, kak so urednik rešavati svojo pošto, jih je vkradno v svoj|mašin. Krajo zdaj objavlamo, gda g. urednik obhajajo svoj god. Božja svetlost v Esterhazy, Saskačevan (Kanada). Razumljivo, da so bili pre- bivalci iz Esterhazy in zlasti oni s podeželja Dovedale, zelo vzne- mirjeni. Vsak, kdor je videl ali sli- šal o tej svetlobi, se je izpraševal, kaj naj bi bila in zakaj se spre- haja na tem kraju, vedno po cesti na obeh straneh pokopa- lišča. Gotovo je bila namenjena mimoidočim. Kazala se je, izgin- jala, znova prikazala, čisto svo- jevolno, kakor da je v njej ali za njo neka razumna moč, ki jo vodi. Preprosti ljudje so govorili: „To je duša kakega človeka, ki je pokopan na pokopališča. Ubo- ga duša, ki ne more vstopiti v nebesaˮ. - Ali vendar nikdar niso videli, da bi svetloba šla na po- kopališče niti od tam prišla. To so prebivalci iz Dovedale potr- dili s pismom, ki so ga obja- vili v Leader—Post de Regina. Tisti, ki ne verjamejo v povratek duš, so drug za drugim ponavljali ne da bi vedeli, kaj pravzaprav gorijo: „To je plin, čisto navaden plin, ki se dviga iz zemlje. To ne more biti nič drugega!ˮ Vendar so nekoliko dvomili. Kmalu so pa stopili pred javnost učenjakarji. Učenjakarji niso pravi učenjaki, nego tisti klepetavi profesorji, ki se bahajo, da ne verjamejo niti v Boga niti v vraga in ki hočejo, da bi tudi mi verjeli, da sta očé in mati Adama in Eve opici. Ha, kako so bili zadovoljni učenjakarji ! Kako tudi ne bi: svetloba, ki plava vnoči, bajke o duhovih, nevedni in praznoverni katoličani... Ti nam bodo pripovedovali? Veda, njihova veda bo zdaj spregovo- rila! Iz Vancouver,. iz Winnipeg in od drügod, je veda učenja- karjev odločila: „Svetlost s Ta- bora, to je žvepleni plin, to je fosfor, ali morebiti celo čisto navadna sova, ki ima peroti im- pregnirane s fosforjem.ˮ Eden izmed njih je celo upal reči, da po njegovem mnenju svetlost s Tabora sploh ni obstojale, ozi- roma da obstoja le v domišljiji ubogih nevednežev, iz Esterhazija in od drügod, ki da jih je nena- doma udarila histerična blaznost. Ha, oni so pač zviti, uče- njakarji ! Kako bi vendar Bog mogel obstojati in celo delati čudeže brez njihovega vzvišene- ga dovoljenja? Omenimo tudi članek izpod peresa spretnega glavnega izda- jatelja Leader-Post. On je o tem najbolje zapisal takole: „Lahko računamo, da bo tekom časa nekdo čisto naravno in znanstveno razložil zadevo svetlosti s Tabora, sedaj tako Slavno. Živimo namreč v dobi, ko je veda pozvana, da razloži velike stvari. Tisti, ki razlagajo, da vesoljstvo napreduje in se razvija brez vodstva kake nad- naravne moči, odločno žalüjejo, da bo nekega dne veda razložite tudi skrivnosti stvari, ki so nam zaenkrat zakrite.ˮ Kaj ne, da je to govorica človeka, ki hoče nadomestiti božanstvo? To je bila govorica Volteire-a in vseh brezverec v te- kom stoletij. Ko so postavleni prid očividna dejstva, ki doka- zujejo bivanje in delovanje Vse- mogočnega, prisiljeni, da priz- najo svojo nevednost, takrat uidejo skozi majhna vratca: skli- cujejo se na neznano leto bo- dočnosti! Eden pravi učenjak jim je skromno odgovoril v imenu pra- ve znanosti: njegovo pismo je objavila Leader-Post in ga z ve- seljom dobesedno prestavljamo: Norquay, Saskačevan, no- vember 1938. Svetlost s Tabora me je zelo zanimala, ravnotake različ- ne razlage o njej. Nekdo je rekel, da je ta svetlost morda sova, ki si je na- takala les, ki fosforescira. To je smešno, kajti les take vrste je zelo redek in je malo Verjetno, da bi ga kaka sova lahko v za- dostni količini natakala na svoje peroti. In četudi bi se kaka sova res tako opremila, bi svetloba bila zelo slabotna in nevidna že na kratko razdaljo; barva bi tedaj bila zelena ali modra, ne rozasta in videli bi gibanje peroti. To bi trajalo le nekaj minut To bi bila lahko le ujeta sova, ki bi jo na- mazali z umetnim fosforjem, ne pa z navadnim. Svetlost s tabora ni niti fosfor niti žvepleni plin. Fosfor jev plin kot tak v naravi ne ob- stoja, žvepleni plin, (hidrogenin sulfit) pa le ob izvorih žvepla. Razen tega je navzočnost tega plina točno napovedana po nje- govem dihéku in take svetlosti kot je taborska ne more pro- izvajati. Svetlost s Tabora tudi ni Modni ogenj, ker tak se ne more preveč oddaljiti od izvora plina metan, ki ga proizvaja. Razen teža blodili ogenj ni bleščeč in ni kaka ognjena krogla. Verjetno je tudi, da ni nikdar rozast, če- prav se njegova barva in sijaj lahko menjata z ozirom na ko- ličino hidrogena (vodika) in dru- gih plinov, ki ga tvorijo. Verjet- no je tudi, da se blodni ogenj nikdar ne vidi, ko je mrzlo, ko je tlo zamrznjeno, ker tedaj plini ne morejo niti izhajati iz zemlje niti se prižgati. Če je točno opi- sovanje tega posveta, potem je svetlost s Tabora podobna elek- tričnemu pojavu, ki je znan pod imenom „ogenj svetega Elmoˮ. Tako ognjeno kroglo so namreč včasih videli na jamborih jadrnic v zelo starih časih. Vendar pa je neverjetno, da bi se ta elek- trični pojav, tako redek, ponav- ljal zaporedoma, na istem mestu, v razdobju nekaj dni ali nekaj tednov; in kolikor je znano, se ogenj svetega Elmo kaže le na morju. Če svetlost s Tabora res potuje vzdolž poti, tik ob zemlji, v vsej hitrosi, kakor to pripo- vedujejo, ne križem kražem, ali ni ravno to najbolj čudno pri tem pojavu? Kako ta svetloba more najti gotovo pot in ji slediti? Ted Dahiin. Do danes nobeden izmed učenjakarjev niti besedice ni od- govoril na to pismo. (Dalje.) 4 N O V I N E 19. marca 1939. Kronanje Pape Pija XII. V nedelo ob pol devetih so zadonele srebrne trombente v Vatikani i naznanile prihod pa- povoga sprevoda. Naprej je šo ceremonijar s švicarskov gar- dov, nato poglavarje raznih cerk- venih redov, za temi so na van- kiši nosili dragoceno korono zvano tiaro, s šterov se je meo koronati sv. Oča Pij XII. Zatem je prišo papov križ, za križom škofje, apatje, nadškofje i kar- dinali. Na prestoli so nesli za tem sv. Očo, ki je bio v zlatom obroblenom belom oblačili. No- silnico so sprevajali plemiči ple- miške garde z golimi meči. Kda je sprevod s sv. Očom dospeo v cerkev sv. Petra, ga je vnožina z navdüšenim ploskanjom, živijo kričanjom pozdravila. Pesmarski zbor je zaspevao pesem: Tu es Petrus — Ti si Peter. Sv. Oča je pozdravo najprle Najsvetejše, potem si je oblekeo mešno ob- leko i sprevod ga je sprevodo do sred cerkve k papovomi ol- tari, ki stoji nad grobom sv. Petra. Tü je ceremonar vzeo trikrat za- poredoma iz srebrne posode predivo, klečeč zažgao i spevao: „Pater sancte, sie transit gloria numdi.ˮ — Slovenski pomen: Sv. Oča, tak mine slava toga sveta. Sv. meša se je začela ob pol 11 i se končala ob pol 12. Na dve strani oltara so bile po- stavlene tribüne, na šterih so se zbirali krali, knezi i 40 držav zastopniki. Kak dozdaj nikdar, je bila zastopana pri toj slovesnosti tüdi Sev. Amerika. Našo državo je zastopao pravosodni minister dr. Ružič Viktor. Med mešov je spevao cerkveni zbor. Pesem i vse Ceremonije je prenašao radio, da je Čez pol miljona lüdi, ki je stalo pred cerkvijov, lehko vse poslüšalo. Zvün Nemčije i Ru- sije so vsi radiji sveta prenašali slovesnost kronanja v jasni do- kaz, da se v tema dvema drža- vama preganja katoliška cerkev. Po meši je sprevod sv. Očo med navdüšenimi pozdravi sto jeze- rih sprevodo na balkon cerkvi Sv. Petra. Tü njemi je en kar- dinal vzeo škofovsko mitro z glave, položo na njo krono z etimi rečmi: „Sprejmi tiaro i znaj, da si oča. Krao i pastir sveta na toj zemli i namestnik našega Gospoda Jezuša Kristuša, komi naj bo slava na vse večne čase.ˮ Sto jezeri so na to želeli vse dobro sv. Oči, ki se je z genjenim srcom zahvalo vsem za lübezen, podelo vsem apo- štolski blagoslov s popolnimi odpüstki. V dühi je celi svet bio zbrani i želo i žele sv. Oči po- polen boži blagoslov za rešenje düš i širjenje božega kralestva. Govor našega zvün.-ministra dr. Cincar- Markoviča v beograjskom parlamenti. Naš zvünešnji minister dr. Cincar-Markovič je meo ob pri- liki proračunske razprave po- memben govor v narodnoj sküp- ščini. V svojem govori je pov- darjao, da si naš narod žele mirü. Potem je prešeo na razne države i orisao naše razmerje do njih: Lübimo bratske narode Češ- koslovaške države. Neomajano prijatelstvo i za- vüpanje nas veže do držav Bal- kanske zveze Romunije, Grčije i Turčije. Večno prijatelstvo z Bolga- rijov rodi vsikdar vekše uspehe v medsebojnom političnom i go- spodarskom živlenji. S Francijov nas vežejo da- vne politične i čüstvene zveze, naš narod že od nekdaj občü- düje te veliki narod. Prijatelstvo z Anglijov je stalno. Do Nemčije i Italije gojimo popolno prijatelstvo, štero ščemo še poglobiti. Razmerje do Madjarske se razvija v dühi dobre i prijatel- ske soseščine. Isto vala za Al- banijo. Do Polske mamo dobro i prisrčno razmerje, ki se naj ešče poglobi. Frankovo vlado v Španiji smo priznali i čtemo z Španijov ohraniti prijatelske zveze. Do vseh drügih držav so naše raz- mere dobre. Naša zvünešnja po- litika je bila dobra. Pod modrim vodstvom kr. namestnika, kneza Pavla je naša držáva vtrnjena, štero trdnost njej zasigura mo- gočen razvoj pod našov junaš- kov vojskov. Karpatska Ukrajina nemirna. Mala aotonomna Karpatska Ukrajina je dobila za ministra čeha Prchala. Češka vlada ga je protizakonito poslala, ar Ukrajin- sko vlado sestavlajo sami Ukra- jinci. Napravila je pa praška vlada to zato, ar je vnogo Ukra- jincov pribežalo iz drügih držav v Karpatsko Ukrajino i tü delalo nemire. Mladinsko drüštvo „Sič“ se je tüdi oborožilo i prekora- čilo meje svojih pravil. Zavolo toga se je bilo bojati, da se bodo drüge države vmešavale v češko zvezno državo i njej znale pali škoditi. Vološin, predsednik ukra- jinske vlade je protestirao v Pragi proti imenüvanji Čeha Prchale. Zakaj pa naši poslanci ne gučijo v parlamenti? Tak je spitavalo več lüdi, kda je zvedilo iz dnevnikov, ka je te pa te poslanec iz Kranjske i Štajerske govoro v parlamenti. Na nepotrebno skrb odgovorimo, da sta tüdi našiva g. poslanca govorila i to g. Bajlec pri mini- sterstvi za trgovino i g. dr. Klar pri ministerstvi za socialno po- litiko. Pri slovenski poslancaj je najmre tak vrejeno, da vsaki po- slanec ma določeno ministerstvo, pri šterom mora iznesti potrebe svojega kraja. Tam ne tak, kak ví, kda seme lüplete ali se v krčmi zabavate i eden drügomi v reč vujdavlete, pa se včasi za toga volo svajüvlete, da od hü- šega ne gučim, v parlamenti se mora red držati. Tam guči tisti, ki je določen i te, kda je dolo- čen i pri tistom ministerstvi, pri šterom je določen. Vsem v po- jasnilo pa bodi povedano, da še najlepši govori skoro da nikdar ne spremenijo določenoga zakon- skoga načrta, nego spremembe se izvršijo po tihom, ne o paše- nom deli. Glavarina odpravlena. Veliko veselje naznanjamo delavcom, da je glavarina od- pravlena. S tem vsakšemi delavci v žepi ostane letno 100 din, ki je šo prek mej države, ki je pa šo prek morja, pa 300 din. Ar naši delavcov ide letno prek mej države okoli 10.000, v žepi na- šega naroda ostane tak letno miljon din. Je-li, ka je vredno bilo zato na dr. Korošcovo listo glasati? Je-li, ka tüdi tisti, ki ste proti toj listi bili, spoznate, da je to briga tüdi za vas. Bodite zahvalni. Omenimo ešče edno reč pri toj olajšav!. Minister za trgovino je navrgo 50 din. pla- čila za inozemske potne liste. Minister g. Snoj, kak je to opa- zo, je včasi zdigno reč za 'de- lavce i dosegno, da za potne li- ste v inozemstvo plačajo 50 din turisti, ne pa delavci. Povejte, jeli je g. minister Snoj, ki nikaj ne govoro v parlamenti, nej s tem djanjom bole glasno govoro, kak či bi vöre dugo gučao s punimi plüčami v parlamenti. Izseljensko Odpo- slanstvo v Parizu. Začelo je delovati pred ne- kako desetimi leti. Je to izrecno socijalna ustanova za zaščito naših izseljencev, kakor smo to že pokazali na enem krasnem primeru. Da bo poročilo popol- nejše, moramo dodati, da je slič- nih ugodno rešenih slučajev prek 5.000. Tako, da vsak mesec pri- haja na tisoče Din v domovino na račun krivično zadržanega zaslužka našim delavcem v tujini. Če ne bi bilo izseljenskega Od- poslanstva, ki to izposluje, bi ta denar bil čisto gotovo izgubljen tako za naše delavce, kot po- sredno tudi za državo. Konkurenca pri ponujanju inozemskih poljedelskih delavcev je zelo velika. Vendar se je na- šemu Izseljenskemu odposlaniku posrečilo, da je dosegel zadnja leta prihod rekordnega števila 15.000 rudarskih, poljedelskih in šumskih delavcev iz Jugoslavije v Francijo, kljub veliki konku- renci znanih izseljenskih držav Poljske, Čehoslovaške, Ogrske in Italije. Seveda je dobra reklama tudi to, da se naši delavci po- trüdijo in jih Francozi štejejo med najboljše. Res, da ni mogoče vedno vsem ustreči. Ali komur so zna- ne razmere pri delu v gozdu, bo vendar pritrdil, da je to iz- reden uspeh, da približno 4 500 naših delavcev zadovoljno in mirno dela v francoskih go- zdovih. Razen tega skrbi Izseljen- sko odposlanstvo za takozvano „rapatriranjeˮ naših izseljencev, zlasti onemoglih in to na razne načine: da more delodajalec plačati stroške, ali francoske ob- lasti (zlasti Društvo za vseljeva- nja, znana Société générale d’ Immigration) ali potom poceni velikih transportov in v najtežjih slučajih tudi popolnoma brez- plačno. Sedaj ste že čitali nova na- vodila našim izseljencem v Fran- ciji, ki jih je izdalo Izseljensko Odposlanstvo; to je res nekak priročnik, skoraj bi rekli sveto pismo za naše izseljence; kdor jih pazno prečita in se po njih ravna, gotovo ne bo imel težav v tujini. Končno moramo povedati, da se je s posredovanjem Izse- ljenskega Odposlanstva ugodno rešilo vsem znano težko vpra- šanje o enakopravnosti delavske zaščite in višine zaslužka. Dekliški tečaj pri Gradi. Vršo se je pri gradi od 10. do 12. marca. Vodo ga je g. Drago Oberžan, dühovnik iz Maribora z gdč. Zadravčovov, vučitelicov-katehistinjov, isto tak iz Maribora. Vdeležilo se ga je 370 dekeo iz gračke, sv. Je- lenske, sv. Jürjanske i cankovske fare. Vsaki den je bio najprvle cerkveni govor s sv. mešov, nato pa vsaki den troje predavanje v velikoj šolskoj sobi. Drügi den tečaja so se predavanja vršila delno, edno za dekline do 17 let stare, drügo pa za starejše. V nedelo 12. marca so pristopile vse dekline po dobro opravlenoj spovedi k sküpnomi sv. prečiš- čavanji. Na pot živlenja i na pot v tüjino so dobile v cerkvi zad- nji den navuk i blagoslov z Naj- svetejšim. Zanimanje je bilo Ve- likansko, cerkveni navuki z pre- davanji so najšli odprta srca, štera so se okrepila, da posta- nejo viheri živlenja. Isti den 12. marca se je vršilo veliko delavsko spravišče v Soboti. Delavci i delavke so šle z resnimi obrazi na svoje domove, da se pripravijo za od- hod. Na žalost se je pa najšlo tüdi veliko število takših, ki so se v krčme potegnoli, tam za- pojili proti domi divjali i jemali poštenje delavskomi stani. Ka takšim divjakom ne pridejo v roke naše dekline, je je okrepo tečaj pri Gradi. Zato je ravno po- treben takši tečaj za dekle, da bo do znale svojo dekliške čast ču- vati pred pijanimi, nedostojnimi, razbijastimi delavci. Predmet predavanj na te- čaji pri Gradi je bio sledeči: a) Naloga deklin, določena po Stvoriteli, b) Deklina i dekliška sküp- nost, c) Nevarnost v dekliškom živlenji, d) Deklina i dečko, e) Naravno žensko pozvanje, f) Priprava na drüžino. Predavanje teh lepih pred- metih je poslüšalo 370 deklin g. Oberžana i gdč. Zadravčovo. Pune zahvalnosti so spevale v gračkoj cerkvi Marijine pesmi i se vra- čale poplemenitene v düši, srci i razumi v svoj lübi rojstni dom zadovolne. Predavateli i preda- vatelici pa se s celim srcom za- hvalüjejo za njihove trüde. Sestanek kat. vučitelic pri Gradu. 12. marca se je vršo sesta- nek katoliških vučitelic pri Gradi, šteroga se je udeležilo 18 vuči- telic. Poleg domače fare so bile ešče zastopane jürjenska, sebeš- čanska, črensovska, nedelska i küzdoblanska dühovnija. Na sestanki, ki se je vršo v farnoj sobi, je govoro g. Drago Ober- žan. Predmet njegovoga preda- vanja je bio: Versko i socialno pitanje v zvezi z vučitelskim sta- nom. Pred predavanjom je grački kaplan g.Lanjšček pozdravo požrtvovalne gospodične i gospe vučitelice, ki so vno- go trüda na sebe vzele, da so prišle k Gradi i se po svetoj meši i cerkvenom govori zbrale v toj dvorani. S toplimi rečmi je pozdravo na to g. Oberžana, ki je slüžo sv. mešo za vučitelice i jim držao cerkveni govor, zdaj je pa pripravlen, če- ravno že otrüjen, s preda- vanjom na pomoč skočiti vučitelskomi stani. Nato je pozdravo gd. Zadravčovo katehistinjo i g. urednika Novin, ki kak vsikdar, so se tüdi zdaj radi potrüdili med mlade delavce za šir- jenje kralevstva božega. V svojem predavanji je gosp. Oberžan naglaso, da nega med nami i Bogom po- vezanosti. Mi mislimo, da je Bog kde daleč nad nami, pa samo včasi kaj doli k nam pogledne. A Bog je v nas, mi se v njem giblemo, živemo i smo. Tabernakl v cerkvi za nas ne zaprt, Bog, ki v njem prebiva, prebiva tüdi v nas. Če idemo od meše, je nepravilno misliti, da cerkev ostane tam i mi smo zvüna nje. Ne, mi ostanemo v Bogi, On v nas, mi smo boža cerkev. A tisti Bog, ki v nas prebiva, prebiva tüdi v mojem bližnjem. Zato kem bole lübim bližnjega, tem bliže sam k Bogu. I če moj bližnji nema Boga v svojem srci, se trüdim, da ga prinesem v nje- govo. To je prava lübezen do bližnjega, j-A zaman mi gučimo od vere, od Boga delavci, ki glad trpi, šteroga žena je betežna, i brez zdravi! leži, šteroga deca je bosa i naga. V to drüžino morem najprvle srce Prinesti, pomoč lübezni skazati, potom pa bo tüdi Boga sprejela. Živlenje je Sprejemanje i oddajanje. Spre- jeti moremo teliko, da bo pre- obilno, da se napuni naše sice i ka je više, da .tisto deli bliž- njim. I vretina za živlenje je Bog. Po predavanji, v šterom je g. Oberžan omeno tüdi šolske razmere na Holandskom i s tem v zvezi tüdi drüge verske razmere, se je začeo živ razgovor med nav- zočimi od verskoga živlenjá sploj i od verskoga živlenja v vučitels- kom stani. Začüdeno smo poslü- šali izjavo g. Oberžana, ka 3 mil- jone holandskih katoličancov vz- državao 53 katoličanskih dnevnikov. Izmed teh je pa samo eden poli- tični, vsi ostali pa samo objavlajo politične stvari, a vse v krščanskom dühi. Kda to čüjemo, se resno pitamo, je li bomo pa se mogli pred Bogom zagovoriti, da jedini svoj katoličanski list Novine ne naročamo, naročenoga redno ne plačüjemo, ali celo ešče proti njemi 3. V Holandiji pride za vzdržavanje enoga katoličan- skoga dnevnika menje naročni- kov, kak nas je katoličanov v Slovenskoj Krajini, ki pa niti svojega katoličanskoga tjednika neščemo vzdržavati i širiti. Kak mali, kak mrzli katoličanci smo mi, če se primerjamo z gorečimi Holandci, v zvršavanji apoštolsko- ga dela potom katoliškoga tiska. G Kolenc Ivan, oskrbnik gračke fare, je pozvao na obed tečajnice i ostale goste. Povezani v pravoj lübezni do bližnjega so nazoči sklenili, da se tečaj vuči- telic ponovi pri Gradi meseca maja. Mi iz srca Želemo, da se posejano seme sklije i po zgledi naših dobrih krščanskih vučite- lov i vučitelic se mlačni ogrejejo za Boga i k tomi vodijo dečico Slovenske Krajine. To je edino prava vzgoja, drüga vsaka od- pove. Slovaška vlada odstavlena. Predsednik Čehoslovaške vlade, dr.Hachta, je odstavo pred- sednika slovaške vlade dr. Tiso i še tri njegove ministre, dao raz- orožiti Hlinkovo gardo, nešterne volilne slovaške osebnosti zapreti, oborožiti Čehe na Slovaškom i poslati Češko vojsko na Slovaško. Za novoga ministerskoga pred- sednika je imenüvao dr. Sidora. Zroki teh uredb so, ka prej dr. Tisova vláda ne bila zadosta močna proti agitaciji, štera je štela Slovaško od Češke odtrgati. Mi mislimo, da te izgovor ne drži. Slovaki dobro poznajo Mad- jare i Nemce pa Polake, pod temi ne bi meli teliko sloboščine kak z Čehi vküp. Zrok svaje je Izseljenski dühovnik v Franciji g. Camplin. 19. marca 1939. NOVINE 5 v tom, ki so Slovaki zahtevali penezno pomoč z Prage, a Čehi, ki so bili strašni centralisti, ne bi radi vajati z rok püstili. To je eden veliki Opomin za vse države, v šterih se ide za aoto- nomije. Penez teško da što zrok. Dr. Tiso, bivši ministerski predsednik je z letalom dospeo v Berlin, gde ga je taki sprejeo Hitler. Hitler zahteva od češke vlade, da prvejšo slovaško vlado nazajpostavi. Na slovaškom so bili veliki nemiri, 19 gardistov od Hlinkove garde je pomorjeni. Zato pozivo odstavleni minister Dučanski gardiste iz Beča, da se ne pokoravajo dr. Sidori. Zme- šnjava je tem vekša, ar Nemci na Slovaškom držijo z Slovaki i se Pritožüjejo na nasilje Čehov proti njim. Slovaki bi. radi pod obrambov Nemčije postali samo- stojna državica brez Čehov. Navodila Jugoslovenskim izseljencom v Franciji. 13) Pristopanje k našim iz- seljenskim drüštvom v Fran- ciji, kak tüdi k francoskim strokovnim delavskim sin- dikatom. Toplo se priporača vsem našim delavcom, da se taki po prihodi v Francijo včlanijo v že obstoječa prosvetna i podporna drüžtva naših izseljencov. Nas- love teh naših drüštev najdejo na zadnjoj strani teh navodil. Te organizacije so ustanovlene zavolo vzdržavanja i negovanja zveze z domovinov, kak tüdi za- volo prosvetnoga napredka i medsebojnoga pomaganja našega izseljenstva v tüjini. Zednim se priporača vsem našim delavcom, če francoški strokovni delavski sindikati zah- tevlejo od njih, odnosno je si- lijo, naj se v nje vpišejo, da to slobodno napravijo i brez stra- ha zavolo posledic, ar so stro- kovni sindikati organizacije, us- tanovlene izklüčno za zaščito splpšnih gmotnih koristi delav- stva. Zato v toj akciji francos- koga delavstva za bokše živen- ske pogoje, morajo naši jugos- lovenski delavci biti solidarni s svojimi francoskimi tovariši. Ar so pa naši delavci tü inozemci i samo gostje nategnjene nam prijatelske Francoske republike, zato je potrebno, da se v ome- njeni sindikataj vzdržijo od kakšekoli politične akcije, a zlasti, da se ne izpostavijo javno pri organiziranji stavk (delavskih pokretov) i ne prisostvüjejo po- litičnim manifestacijam. Ravnotak se priporača na- šim delavcom, da ne vstopajo v niedne politične organizacije v Franciji. Na te način se naši de- lavci izognejo strogim posledi- cam najnovejših odredb francos- kih oblasti, po šterih se vsi ino+ zemci, pri šterih se opazi, da prisostvüjejo javnim političnim manifestacijam francoskoga de- lavstva, včasi izženejo iz Francije. Vendar morejo naši delavci v Franciji v svojo lastno korist pri vsakoj priliki zahtevati od svojih delodajalcov, da nasproti njim postopajo v vsem, kak so obvezni postopati proti francos- kim delavcom. Vsak naš delavec, nasproti šteromi bi delodajalec v kakšem koli pitanji, a zlasti, ka se tiče zaslüžka, slabše po- stopao, kak nasproti francoskim delavcom v istom podjetji i pri istom deli, je dužen v svojo osebno, kak tüdi v splošno ko- rist jugoslovenskih delavcov, da se včasi pritoži najprle svojoj strokovnoj sindikalnoj organiza- ciji, nato mirovnomi sodniki (Juge de paix), kak tüdi našemi najbližjemi kralevskomi konzu- lati, odnosno Izseljenskomi od- poslanstvi v Parizi. (Dale.) Glasi iz Slovenske Krajine. Srednja Bistrica. Marca 12. smo meli blagoslovitev po- dob Srca Jezušovoga i Marijino- ga. Slovesno blagoslovitev so opravili P. Silvester Prša, naš rojak. Vse tri Bistrice so sode- lovale na slovesnosti v velkom števili. Zvün bistričancov se je vdeležilo blagoslovitve nekelko oseb tüdi iz Žižkov i Trnja. Vsej trej Bistric pevski zbor je pred blagoslovitvijov, pod vodstvom P. Silvestra, zaspevao dvoglasno litanije Srca Jezušovoga i razne domače Slovenske cerkvene pes- mi. Lepe starinske pesmi so vsi spevali, ki so bili navzoči, celo moški glasi so bili močnejši kak ženski. Po blagoslovitvi so nam P. Silvester s svojim kratkim govorom razložili, kakšega po- mena i važnosti je pobožnost do Srca Jezusovogá i Marijinoga, Hotiza. Naš dühovnik, g. Berden Jožef, so zbetežali. Žele- mo njim skorajšnje ozdravlenje, goreče molimo za to. Črensovci. Marca 14. se je vršilo pri nas živinsko senje, štero je bilo jako dobro obis- kano. Vnogo živine se je pri- gnalo i cene so tüdi poskočile. Celo z Ljubljane je prišeo küpec. Razgledni stolp k Tro- mejniki naj bi nam pomagala postaviti oblast, gda bomo po- pravlali križ, šteri se nam podira i gda bomo zidali zvonik. Vse troje se da lepo zdrüžiti. — Trd- kovčarje. Trdkova. Oženila se je hči naše širitelice, Mekiš Roza- lije, Kristina. Imenüvana se je lani 10. sept. vrnila iz Francije, ob priliki proslave 20. letnice. Bila je tüdi v Črensovci na pros- lavi s svojim bratom. Zdaj se je pa oženila na Gornji Senik na Vogrsko z Emberšič, Francom, posestniškim sinom. Zdavanje je bilo 15. febr. na Gor. Seniki v lepoj novoj cerkvi. Po malom goščenji na njenom domi, jo je sprevodila vö z vesi prek grani- ce znana senička godba, ki je prišla v Trdkovo. Se zna, da gledalcov ne falilo, ar takše zgodbe so trdkoščarje že dugo ne vidli. Goslarov je bilo 13. Imenüvana Sneha je bila tüdi v Franciji več let naročnica naših listov. Mladomi pari Želemo obi- lo božega blagoslova. — Prosi- mo oblast, naj izvoznikom lesa za prekmerno rabo cest predpi- še 'določeno plačilo, da se nam ceste popravijo,'' ovak ne more vö z dvorišča níšče ne. Smrt vzornoga žandara. Mladi, 28 let star Poredoš Au- gust z Melinec, sin našega širi- tela, je zapüsto to skupno dolino, V svojoj vernoj slüžbi, v šteroj je bio trikrat ranjen i . dvakrat odlikovan, se je prehlado, si nakopao jetiko, štera ga je s sveta spravila. Vračo se je na Golniki, pokopan je v Ljubljani. Bio je tüdi naročnik našega lista. Naj Srce Bože bo njegovo pla- čilo vu večnosti, njegove doma- če pa potolaži. Beltinci. V nedelo, 12. so se začele pri nas dühovne vaje za dekle. Vodi je dr. Kuk, sale- zijanec iz Veržeja. Na misijon g. Kereca so darüvali izseljenci na gostüvanji v Issouduni 84 din; Perša Jožef i Katá, Gabor Štefan i sestra, Krčmar Karol i Albina, Törnar Jožef i žena, Törnar Ignac i Ana i Puhan Štefan, vsaki 5 frankov, Prša Helena je dala 3 franke. Sküpno 5214 din. Penez poslan g. misijonari potom salezijancov na Rakovniki. Na Rafaelovo drüžbo so darüvali po 5 frankov: Törnar Ignac, Gabor Štefan i sestra, Törnar Jožef i Marija, Krčmar Karol i Albina, Perša Jožef i Katá, Puhan Štefan i Trojok Katá. Prša Helena je dala 3 franke. Sküpno 60 04 din. Kuzma. Oskrbnik gračke fare, g. Kolenc Ivan so našega dühovnika, g. Jerič Mihala z eti- mi rečmi pozdravili pri sprejemi marca 5.: .Težko je najti rejči, s šterimi bi izrazili svoja čüstva, ki nas navdajajo zdaj v tom slo- vesnost trenutki. Zato ne bodo govorila naša vüsta, naj tem top- lej govorijo naša srca. Jezuš nas popela v dnešnjem sv. evange- lijr na posebno visoko goro. Tam ga vidimo, da se je spremenio pred Petrom, Janošom ino Ja- kobom. Tej trije so bili vredni za trenutek vživati i viditi bla- ženstvo, ki nam ga je pripravo naš boži Odrešenik, kda se bomo ločili s toga sveta. Tüdi Tebe, (predragi gospod, $mo pripelali do Tvoje postaje, ki Ti jo je odločila po božoj voli višja cerk- vena oblast Poslan si tüdi Ti na goro spremenjena, ki bo Ti vsakši den oltar. Tam boš gle- dao i vživao i tüdi drügim delio Jezuša v Najsvetejšem Oltarskom Svestvi. — Predragi g. ekspozit: vse te ovce, ki sem jih dozdáj po božoj previdnosti vodo jaz, Tebi izročam. Od denešnjega dneva so Tvoje. Bodi jim oča. Naj te veže z vsemi ovcami takša lübezen, kak jo je meo prvi ve- liki dühovnik Jezuš Kristuš, gda je nastavo cerkev na trdno skalo. Oznanjaj z nesebičnov lübeznijov boži evangelij.1* Bog Te naj živil Bogojina. Pri nas so se vršile tridnevne dühovne vaje, štere so vodili preč. g, Henrik Damiš. Vnogo lüdi, posebno tre- tjerednikov, šterim so posebno bile dühovne vaje namenjene, je opravilo sv. spoved i se preči- stite. V tretji red je stopila 32 novih kotrig. Pri toj priliki se je ustanovila nova tretjeredniška sküpščina pri nas. Kotrig je okoli dvesto. Opererani so v sobočkoj bolnici g. Kolenc Franc, katehet na meščanskoj šoli v Maribori. Želemo njim, naj pó prestanoj operaciji popolnoma ozdravijo. Turnišče. Naš g. dekan so nam držali lepo predavanje od elektrike i nam dokazali, da je ta dosta pa dosta cenejša kak petrolejska razsvetlava. Zato smo se odločili, da ešče letos »pela- mo pri nas elektriko. G. dekan Jerič so bili tak dobri, da so se » predsednikom občine g. Litro- pem naravnost v Ljubljano vozili i tu na oblasti vse potrebno v red vzeli\za vpelavo elektrike. Ednoga dobroga gostil- ničara bi rabili na Francoskom, ki bi vodo za Slovence gostilno. Ki ma gostilničarsko obrt, ali čeravno je nema, nego se razmi na njo, naj se javi na Uredniš- tvi Novin v Črensovcih. Mora pa Prinesti od svojega düševno- ga pastira svedočanstvo, da je trezen, jakosten i pošten človek. Zbetežali so g. Bakan Šte- fan, lendavski župnik. Bog jim dáj skorajšnje ozdravlenje, da morejo to Velikansko faro voditi kak dozdáj z vsov gorečnostjov. Smrt naših v tüjini. V za- četki toga leta sta nagle smrti Vmrla v Chicagi Tkalec Matjaž, iz Črensovec i Vučko Martin iz Bistrice. Prvi zapüščaženo Ano, roj. Vagner i dvoje dece, drügi pa ženo Kato i več dečice. Srce Bože naj se smilüje Pokojniva, njeva ostalim pa nüdi pomoč na pot težkoga živlenja. Dari na kapelo v Ropočaj. — Iz Argentino so v pezaj darüvali sledeče: Iz Gerlinec: Lab Jože! 30, Gomboc Alojz 10, Dravec Jožef 30; iz Pertoče: Benko Janoš 5, Gomboc Anton 10, A. Z. D. 10, Kolmanko Alojz 2080, Kolmanko Alojz 20*80; od Sv. Jürija: Madjar Alojz 2, Skledar Alojz 3; z Motovilec: Ferkan Alojz 5 ’ iz Dol. Slaveč: Hajdinjak Jožef 1 Merklin Rudolf 2; iz Markovec : Žlebič Jožef 2, N. 5, Maslak Vladič 5, skupno 161*60 pezov. Kolmanko Alojz iz Pertoče je nabrao v Argentini 200 din. Iz Francije v Din: iz Ropoče: Bence Justina 340, Pale Jozefa 70, Ge- der Irma 60, Geder Kristina 60. Iz Švice: Kolmanko Marija iz Pertoče 100 din. Iz Nemčije: Flisar Štefan iz Ropoče 150 din. V roarkaj: iz Per- toče: Sakovič Franc 5, Gomboc An- ton 5, Haužar Jožef 5; iz Večesla- vec: Mencigar Janoš 6, Bertalanič Štefan 5, Ficko Karol 2, Türha Karol 5, Gjürec Marija S, Bertalanič Marija 5, Bertalanič Ana 6, Perša Ana 5; iz Ropoče: Forjanič Alojz 5, Črpnjak Marija 5; iz Motovilec: Flisar Jo- žef 5; iz Kroga: Kreft Anton 3. Sküpno 71 mark. Nabrala sta Mencigar Janoš i Sakovič Franc 990 din. Miha- lič Štefana sküpina v Nemčiji darüvala v marka]: Mihalič Štefan, delovodja iz Večeslavec 12, iz Ropoč: Vogrinčič * Jožef 5, Hari Anton, 5, Grah Anton 12; izPertoče: Bertalanič Janoš 5, Vo- grinčič Jožef i Bertalanič Janoš sta na- brala 83 marke, to je 1162 din. Izro- čo č: Vogrinčič Anton nabrao 35 mark, Opaka Franc 16, Bence Franc 34, Mad- jar Marija i Črpnjak Regina nabrale 26. Sküpno nabrali 1490 din. — Naj dober Jezuš vsem darovnikom i nabiralcom plača na tom i drügom svetu - Holsedl Franc i Marič Avgust, tajnik. - Vala- nost obračuna je potrdo župnijski urad v Pertoči. Vojaška pisma. Mekiš Janoš, m. kir. 18 honv. ezr. 3 pótszázad Karánsebes. 1916. majuša 21. Hvalen bodi Jezuš Kristuši Z temi rečmi pozdrav- lamo velečastitoga gospoda ple- banoša kakti našega lübeznivoga düšnoga pastera ino njim želej- mo vsi navküper, ka bi nji to naše pozdravlenje vu najbogšem zdravji ino veselji gori najšlo. Nadale njim na znanje dam, ka sam v roke dobo prošene 3 kni- žice ino je taki raztalao vrlim pajdašom, da je tüdi drügim dajo za čteti ino moliti. Bog njim lepo plati na tom lepom dari. Nadale njim tüdi na znanje dam, ka smo zdaj 70 pa 71 leta rojeni vküp postavleni ino za Hadtáp novo oblečeni ino obtoženi edna stotnija. Slovencov nas je okoli 30 ino smo se vsi v edno četo lepo vküp spravili. Mamo tüdi slovenskoga desetnika podpo- velnika. Na podporo sl. tiska njim po lemo Prilec Ferenc z M. Črnec 3 kor. i Mekiš Janoš z Nuskove 2 k. vküp 5 kor. Šče eden Srčen Pozdrav od vseh. Gda odidemo, to ešče ne vemo stalno. (Karto poslali v Nuskovo.) Vučak Štefan, 37 H. hado- sztály Törzs ktstren kocsls, Ta- bori posta 422. 1917. marciuš 9. H. b. J. K. Prosim visiko gori poštüvanoga dühovnoga očo, naj obprvim ji srca lepo pozdravin ino njin želen od Gospodnoga Boga ino blažene Divice Marije ino presvetoga Srca Jezušovoga popolno düševno ino telovno zdravje. Pa njim dam naznanje ge san njim piso, ka san poslo 10 koron na podporo Novin i Marijinoga Lista pa san njin tüdi piso, ka je numera prestavlena 422; to zaj mislili, ka so nej v roke dobili, ka Novine dobivam na 50-to numero. Prosim či je mogoče, naj mi Marijin List tüdi pošlejo. Srca ji pozdravim ino se njin zafalin ,za trüd, ka se moro z nami mantrati. Naj ji blagoslovi Srce Jezušovo ino Marije. (Pisec naj se glasi na uredništvi Novin). Hozjan Jožef, Kr. ug. Sch. Sand Feld Art. R. 42 Batt. 4. Feldpost 365. Hv. b. J. K. pisano nov. 27. na pošto prišlo marca 1. Dragi moj dühovni oča! Dobo sam njüvo karto, ka ste mi pisali. Penez 10- koron, ka sam njim poslao, naj zemejo na edno me- šo na čast sv. Familiji, ka me tak lepo čuva kak i ženo i deco. Zdaj ne vem, ka košta edna meša, oni znajo dragi dühovni oča, to naj zemejo kraj, ovo za Novine i za podporo ostane. Vas iz srca pozdravim, molim za vas i bom kolko bom mogeo. Bog vam plati, z Bogom ostanke. (Naj se zglasi na uredništvi Novin, ki je to pismo poslao). Izseljenci! ko hödlte v Pariza (na konzulat, nakupovat ali po drugih oprav- ilih) ne pozabite, da vam je vaš domači katoliški duhovnik vedno na razpolago za sveto /našo ob katerlkoli uri dopoldne, ravnotako za sveto spoved; samo prej pi- šite na naslovi IVAN CAMPLIN, PARIS XI. bd. Voltalre 57. Čehoslovaška republika razpadnola. Po obiski od Čehov od- stavlenoga Slovaškoga min. pred- sednika, dr. Tiso, pri Hitleri, je dr. Tiso znova prevzeo predsed- ništvo vlade v Bratislavi, pozvao vküp parlament, šteri je zglasao odcepitev Slovaške od Češke. Isto so napravüí v Podkar- patskoj Ukrajini Rusini. Madjarske čete so vdrle v Podkarpatsko Ukrajino i Slovaš- ko, nemške čete so prestopüe češke i slovaške meje. Polska vojska pripravlena. Češka vlada je odstopila. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jürji v Slov. Krajini, ki se bo vršo dne 26. marca v posojilničnom Prostori po ve- likoj božoj slüžbi s sledečim dnevnim redom: 1. čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora, 2. čtenje revizijskoga poročila, 3. Odobritev računskoga za- klüčka za 1. 1938, 5. Slučajnosti. Če te občni zbor ob napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki sklepa valano, ne gledoč na Število nazočih kotrig. Načelstvo. POZORI KMETOVALCI POZORI Naznanjam, da mi je prispelo na zalogo vse vrste umetnih gnojil - Superfosfat, štera po najnižjoj ceni dobite pri MATJAŠEC JANEZI, trg. meš. blaga v D. LENDAVI 6 NOVINE 19. marca 1939. Ka more edna doraščajoča deklina znati. Kama ideš ? Pri cerkvenih vrataj sem srečala čuporo dece. V vrejenih vrstaj so šla za z zlatom obšitov svilenov razvitov zastavov. Na- prej v svetešnjih oblekaj dečke- ci, za tèmi v belo oblečene de- klice. Nešterne prosto oblečene, drüge z šlarom i venčkom na glavi. Meni se je ne dopadnola njihova obleka, nego izraz nji- hovoga lica i njihov smeh. Tü spoznaš, odkod prihajajo? Od prvoga svétoga prečiščavanja! Jaz sem deco pazlivo gledala i iskala v njihovih očaj. Jaz bi ra- da z vsakim posebi gučala i ga pitala: Kama neseš zdaj ti svojo belo düšo, štera je ravno zdaj dobila blagoslov pri božem oltari? Kama ideš zdaj? Dečica je odišla, a njihovi svetli pogledi mi gorijo v düši, ar me opominajo na drüge po- glede, šteri so nekdaj, mogoče pred davnim časom, ravno tak goreli... Jaz vidim dekline, ki neso povejnole, ki ešče dnes rav- no z tak žarečimi očmi gledajo na oltar, kak negdaj, pred vno- gimi letami i ki so se izročile sreči, štero samo vera more dati v takšoj meri, da dnes zametav- ajo vsako svecko veselje. Jaz vidim mlade matere i častitlive sere gospe, ki na svojo deco i svoje vnüke gledajo z razmeva- njom, z lübeznostjov, v šterih žari ešče dnesden edna iskrica tistoga velikoga dneva, čeravno so vnogo jokale v časi bridkih presküšenj, ali pa se pomirile pri globoko preživetom človečem veselji. A jaz pa vidim tüdi temne, tužne poglede, iz šterih guči sa- mo nezadovolstvo, vkanenje i mrzla sebičnost. I jaz vidim leh- komiselne, prazne, šminkane ob- raze, pri šterih me groza obide. Gda romajo moje misli od raja dece k poti odraščenih, mi prideš ti na pamet, draga čtev- ka. Ti si že, se zna pred dug- šim časom stopila k prvomi sve- tomi obhajili, a vendar ne slišiš šče k odraščenim. Zakaj sem pa jaz ravno na tebe mislila? Povem ti. Zato, ka ti, čeravno nesi od- raščena, vendar maš že samos- tojne misli i žele, štere mogoče ščeš skrivati. Ti je ne vüpaš Od- kriti svojoj materi, pa tüdi drü- gim ne, ar se bojiš, da te ne bodo razmili. Ti stojiš na važ- nom križopotji svojega živlenja. Znaš ti to? Bi ti kaj povedala od te poti? Poti. Dokeč nesi prestopila šol- skoga praga, so potekali tvoji dnevi brez vse brige, blaženo. Dobri starišje so ti skrbeli za živlenje, ne se ti je trbelo ob- račati na tüje lüdi; reči: „duž- nostˮ, si te ešče ne čüla. Gda si pa prvič sedela na svojem tesnom prostori v šolskoj klopi i si se preplašeno i bojazlivo nagibala na svojo tablico, gda so se vünej igrali drügi i ti nesi smela zraven biti, te si prežive- la, čeravno nesi opazila, nekši prehodni čas, kak to zdaj delaš, kda Čteš to 'knigo. Jeli, ka je bilo vredno trüda, se vsesti na šolsko klop,— ne isti- na? Ka vse si se navčila! I skuze prvoga dneva si že davno po- zabila. Te je gledala mati svoje malo šolsko dete zamišleno, ali skrivnostno, ar je znala, da mo- re nastopiti to pot. Mogoče te tüdi gnes gleda s spodobnimi pogledi? Opaža, da postanjüvleš inačiša, vidi te, da postanjüvleš rdeča, najde te pred gledalom, ne šteš več knig z dečinskimi pripovestami. Zblojena si, ar tvoje telo postanjüje načiše, ar že doživlaš omenjena znamenja tvojega ženskoga razvoja, svojo menstruacijo (mesečno krvno čiščenje,). V tvojoj düši se oglašajo pitanja, šterih tvoje vüstnice ne vüpajo spregovoriti. Zato ti je potrebna Zanesliva, dobra prija- telica, ki ti da tanač v tvojih dvojnostaj, ki ti odgovori na tvoja skrivnostna pitanja i ti proba rešiti vganko tvoje razvi- jajoče se ženkosti. Na tvoja nema pitanja bi ti mogla jaz v toj kni- gi odgovoriti. Najbrž bo več od- govorov, kak znaš ti staviti pi- tanj i vnogo te bo mogoče pre- seneto, mogoče te bo razžalos- tilo i prestrašilo. Nazlük tomi pa listaj mirno po toj knigi, kajti tista, ki jo je spisala, te ma ra- da, ma rada mladino i se briga za njeno bodočnost. Ti si bo- dočnost ! Neverjetno dosta i dosta stvari zavisi od toga, kak se ti razvijaš. Ali boš čedna ženska, blagoslovlena z materinskim sr- com, na düši i teli čista i zdra- va, plemenita nositelica rodo- vitnoga živlenja, ali pa v moč- varji zahajajoča lažliva svetloba. Čti to knigo z zbranov paz- livostjov. Ka je notri, je vse važ- no. I to moreš sama predelati, nišče nemre za tebe to napraviti, nišče, čeravno so se prle drügi lehko včili za tebe čteti i pisati. Zdaj te bo živlenje samo proba- lo i živlenje je nesmileno proti vsem, ki odpovejo. I če me pitaš, odked znam za tvoje misli, ti odgovorim: iz svoje lübezni do vse mladine i iz doktorskih sküšenj. Možki i ženska. I Bog je stvoro človeka po svojoj lastnoj podobi, po lastnoj božoj podobi ga je stvoro. Mota i ženo je stvo- ro. I Bog jiva je blagoslovo i pravo: Rasita i razmno- žüjta se i napunita zemlo... (Mozes 1. 1, 27—28.) Sveto pismo nam tak pra- vi, ka je Bog človeka stvoro v dvojoj podobi, kak moškoga i žensko. Vsaki je samostojno bitje i sposoben, svojo lastno Usodo izpuniti, ali samo zdrüženiva predstavlata v človečoj drüžbi pojm: človek. Sküpno jiva je Bog blagoslovo, da data novomi človeki živlenje, da napunita zemlo. Dogodek te lepe stvori- telske moči je po božoj voli zve- zani s tak močnimi i čüdovitimi čüstvi, da je vsikdar navdihno velke pesnike. Tü stojimo pred velkov skrivnostjov, štere človeči düh ne more razmeti. Boža dobrota i modrost ne štela zavüpau po- trditve stvoritelske moči lüdem, ki so tüji eden ovomi, nago moži i ženi, ki se zdrüžita i naj tüdi doživeta, da njima nieden drügi človek ne bliže. Sveto pismo po- jasnüje to sküpnost v popisa- vali stvorenja. Bog ne stvoro Eve iz ilovice, nego iz Adamo- voga rebra. Če dale čtemo sveto pismo, še bole jasno vidimo, ka Bog šče zvezo ednoga moža z ednov ženov za celo živlenje: „Zato bo moži zapüsto mater i očo i se bo zvezao z ženov i bota dva v ednom teli. Tak nesta več dva, nego edno telo. Zato naj človek ne loči, ka je Bog zdrüžoˮ Navedene vrstice povejo jasno i pomenlivo, da je ta zveza v božoj zamisli sveta i puna od- govornosti i da je njeni namen živlenje novoga človeka. Če bi lüdje doživeli samo težko odgovornost, ki jo ta na- loga prinaša s sebov, bi se jih malo vüpalo, da bi probali stvo- ritelsko moč i smrt bi v krat- kom časi izprazniia cvetoče po- krajine. Človeštvo bi izumrlo. Zato je dao Bog človeki za nje- gov trüd i skrb veliki dar. Te boži dar je lübezen, ki pomeni za oba človeka, ki se zdrüžita, nedopovedlivo veliko srečo. Lü- bezen tak ne samo lastni nagon, ne je samo zadoščenje za lehko- miselne lüdi, ne je samo igra, nego protivrednost za dano, usodno težko nalogo: novoga človeka dati na svet i ga pri- praviti za lastno živlenje. Zdaj pa, drago moje dete, moraš znati, kelko je od te na- loge Stvoriteo ženski dao. Materinstvo. Ženski organizem je čüdo- vito delo. Dobro razviti, je v zakonskom živlenji sposoben, da edno malo stanico pretvori v klico, iz štere nato postane novi človek. Ta klica, ta nova člove- ča sadika, je pa vendar zato na- stala, da jo mati z svojov last- nov srčnov krvjov, z vsakim dih- lajom, z vsov toplotov svojega tela, z vsem svojim bitjom ob- čuva i obvarje od vsakoga škod- livoga vpliva zvünešnjega sveta. Klica je v začetki tak mala, da je s prostim okom ne moremo viditi i je potrebno za njeno ohranitev, da jo materinski orga- nizem čuva i njej da vse, ka je potrebno za njeni razvoj i nje- no rast. Kotrige, štere toj posebnoj, svetoj slüžbi pripadajo, se zo- vejo spolni organi. Sveti so, lübi Bog jih je blagoslovo s svojim očinskim blagoslovom, njihov namen je neskončno veliki. 1 ar je naloga teh organov vekša i lepša, kak štere koli kotrige na- šega tela, zato je zloraba, če gre- šen človek z njimi greši, telko neskončno hüša i grša od vsake drüge. Mi ščemo našo volo na- praviti vednako voli Stvoritela, v čistosti i svetosti ščemo čuvati i ra- biti naše telo. Zdaj kda to znaš, poslüšaj, ka ti mam povedati. (Iz knige dr. Csaba Margite, zdravnice na Vogrskom. — Pisatelja je globoko- verna krsčanska žena, njene knige se toplo priporačajo. Mi bomo tüdi več- krat po njih naše čtevce bogatili. Vr.) Mogočno zborovanje Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti. V nedeljo dne 12. marca se je zbralo na Glavnem trgu v Murski Soboti nad 8.500 polj. delavcev, članov Zveze poljedel- skih delavcev, ki so prisostvo- vali drugemu občnemu zboru svoje organizacije ter veličastne- mu letos že 20. zborovanju. Ob pol 11. uri je g. Kerec, ki je vodil občni zbor namesto predsednika g. Kerčmarja, istega otvoril in pozdravil zbrano de- lavstvo. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora so po- dali poročila vsi odborniki. Iz poročil je razvidno, da je ZPD danes že zelo močna delavska organizacija, kakor po številu članov, tako tudi po svojih de- lih in uspehih, ki jih je dosedaj že imela. Vso poljedelsko de- lavstvo se je združilo v Zvezi poljedelski delavcev in ima da- nes v svoji organizaciji močnega boritelja za svoje interese ter za izboljšanje svojega položaja. ZPD danes šteje že 10.500 članov in je posegla že precej daleč tudi v sosednje Medjimurje in Štajersko. Na podlagi poročila nad- zorstva je razvidno, da je delo te organizacije brezhibno in pošteno. Na to so bile volitve, kjer je bil izvoljen novi odbor, ki je prevzel na sebe težko in odgo- vorno delo. V odbor je bilo iz- voljenih precej mladih ljudi, ki bodo požrtvovalno in agilno de- lali. Naloga tega odbora je tudi, da najde pot, kako in na kakšen način bo stiliziran vstop ZPD v ZZD. V sledeči točki je bil podan predlog za spremembo pravil, kateri je bil enoglasno sprejet. V spremembi pravil je zapopa- den tudi §., ki dovoljuje, da ZPD sme iti v sklop z ZZD. V Slučajnosti se je pred- sednik novega odbora navzočim zahvalil v imenu novo izvoljenih odbornikov, za njihovo zaupanje. Po končanem občnem zboru se je vršilo veliko in veličastno delavsko zborovanje, katerega je otvorila godba z državno himno. Po pooblastilu novega pred- sednika ZPD, je tudi zborovanje vodil g. Kerec, ki je v prvih be- sedah pozdravil goste, med njimi ministra g. Franca Snoja, ki je prisostvoval temu zborovanju. Po pozdravu g. Kereca na vse pri- sotne, je prevzel besedo minister Snoj, ki je v svojem lepem go- voru povdaril potrebe izseljava- nja naših sezonskih delavcev, ka- kor tudi mnogo slabih strani, ki jih naš narod s tem izseljavanjem mora prenesti. Ker pa za enkrat ni rešitve za ta problem, ne pre- ostaja drugega, kakor uživeti se v to in to nujno zlo izboljšati, kar se le izboljšali da. Ustano- vila se je ZPD, ki v tej smeri dela in si je zadala nalogo, da to tudi reši. Ta organizacija mora vsestransko poučevati svoje člane in skrbeti, da se bodo v tujini na delu obnašali tako, da bo to v ogled delavcem samim ter tudi našemu narodu in državi. Za g. ministrom so še go- vorili sledeči gospodje: Dr. Kar- lin, zastopnik bana dravske ba- novine, Bajlec Franc, narodni poslanec, Franc Preželj, predsed- nik ZZD, Hartner Ferdinand, banski svetnik in župan občine M. Sobota, Makar Matija, tajnik poverjeništva ZPD v Čakovcu, Novak Franc, predsednik ZPD in Vaš Karol, predsednik poverje- ništva ZPD v Selu. Vsi govorniki so naglašali kako velike važno- sti je za naše poljedelsko de- lavstvo skupnost in močna po- vezanost v organizaciji, na pod- lagi katere lahko pričakujejo te- meljitega izboljšanja, kakor tudi napredovanju na isto stopnjo vsestranske zaščite, kakor jo že imajo vsi ostali ročni delavci. Po končanih govoriti je g. Kerec prečital resolucije, ki se je poslala ministerstvo soc. po- litike in banski upravi. V reso- luciji . ZPD prosi, da naj tudi poljedelsko delavstvo dobi ured- bo o minimalnih mezdah, zava- rovanje pri OUZD ter popusta do 1/10 za prevoz njihovega za- služka, pa naj si bo to zrnje ali moka v Vojvodini, kjer so de- lavci zaposleni. Isti popust bi naj veljal tudi za nje same. Odposlane so bile vdano- sti brzojavke ministerskem u predsedniku dr. Dragiši Cvetkovi- ču, voditelja Slov. naroda Dr. Ko- rošcu, ministru za gradbe Dr. Kreku, ministru soc. pol. Miloje Rajakoviču in banu dravske ba- novine Dr. Natlačenu. G. Kerec je nato zaključil tako dobro obiskano in nadvse uspelo zborovanje z željo, da bi te besede, ki so jih delavci sli- šali, obrodile obilo sadü. Nato je godba zaigrala „Hej Slovaniˮ, katero je tudi zapela masa na- vzočih delavcev.. Sestanki v Franciji: 22. marca v Engenville (Loiret) ob meji départementov Seme et Oise,; Seine et Marne, E ure et Loir, 'med Etampes in Pithiviers , spovedavanje že pr- vejši večer. 26. marca v Amifontaine (Aisne) med Laon in Keims, poleg Ardennes in Marne. Ivan Camplin, izšel. düh. Paris, XI. bd. Voltaire 57. Pošta. Ropoša Jožef, Grad. Din 282 sprejeli. Z toga brisali 100 Din. sta- roga duga, teliko spisali na novo i 82 Din. spisali Špilak Mariji v Franciji za naročnino. — Ficko Mihal, Pečarovci. Pismo dobili i pomoto popravili. Hvala za čestitke. — Gumilar Aleksander, Vidonci. Za Vrečič Klara sprejeli 50 D. Gospodarstvo. Reja prasec med odstavla- njom i sledkar v zimskom časi. Pri reji prasec moremo skr- beti za pripravno krmo pa za sühe, tople hlevé. Či nemamo toplih hlevov, je najboše spraviti prasce v govensko štalo. Ravno pri nas, pri naših lesenih hlevaj trpijo prasci vnogo zavolo mra- za, tak ka skoro zaistino nem- remo meti pa čakati sreče pri reji. K mrazi se šče dostakrat pridrüžita tüdi nesnaga pa mo- kroča. Vse to pa jako škodi mla- doj živazni. V takših hlevaj se prasci prehladijo, dobijo zalja- nost (drisko) pa začnejo vejnoti. Večkrat pa postanejo modri, do- bijo grinte pa nam pomali spo- mnejo. Skrbimo zato za tople pa snažne hleve, ka mo meli več sreče pri svinjaj ! Prasce moremo navajati že v tretjem tjedni na drügo krmo. V eden kot v hlevi njim siplemo za edno kmico zemle, ka do po njoj rovali. Dobro je, či se med zemlo zmeša malo ječmena. Prasci poiščejo zrnje pa Je zač- nejo z zemlov vred žvečiti pa hrüstati. To vživanje zemle je jako dobro za male prasce, pa nam je občuva, ka ne postanejo zaljani. Zaljanost je v petom tjedni najbole nevarna za prasce. Zato pa denimo prascom več- krat zemlo, ka do v njoj rovali pa jo žvečiti. Dobro je med zemlo zmešati tüdi malo vogelja ali pa pepela, zato ka to pomaga pras- com, ka hitrej rastejo. V štrtom tjedni Začnimo po- lagati prascom kühane pa v kü- hanom mleki ožmikane krumple. K tem krumplov je dobro djati malo zdroblenogá ovsa ali haj- dine pa kukarice, Prasci se po- mali navadijo k toj krmi, pa do jo čiduže ráj jeli. V šestom tjedni se začne odstavlanje od materi- noga mleka na takši način, ka prasce zapremo v kraj od čoke, pa je püščamo sprva po trikrat, sledkar po dvakrat, nazadnje pa samo ednok na den k materi. Z osmim tjednom se prasci zevse- ma odstavijo. Gda prascom krmo davle- mo, moremo dobro paziti na to, ka kopanje redno pa dobro ščistimo. Vsaki den je moremo dobro osnajžiti pa večkrat oprati. Ka hrane prasci nahajo, tisto dajmo čoki. Kopanje pa morejo biti zadosta duge pa plitve. Či je kopanja prekratka pa se prasci zavolo toga jako rivlejo, denimo njim ešče edno kopanje na po- moč. Po nešternih krajeh majo kopanje za prasce predelane, tak, ka prasci nemrejo v nje stopati. Edni si to tak napravijo, ka za- bijejo remenje poprečki odzgora na kopanjo, pripravne so pa zato dosta bole kak navadne kopanje. Povemo pa šče ednok, ka pras- com moremo davati hrano v tak- ših kopanjaj, štere so jako plitve, tak ka prascom ne de trbelo s prednjimi nogami notri stopati. Nazadnje šče pomlimo, ka je prascom nej dobro davati preveč krumplov, zato ka ovači znajo dobiti bolezen, takzvano mejkokostnost. Gda smo že pra- sce odstavili od materinoga mle- ka, njim šče eden ali dva tjedna moremo davati kravje mleko, štero pa more biti sladko. Z dva- najstimi tjedni je pa že lejko krmimo z navadnov krmov. Keliko penez je določeno za regulacijo Müre? Za regulacijo Müre je za I. 1939. določeno petstojezer din. Za k leti keliko bo, ešče ne znati, za 1. 1941. pa je določeno okoli dva milijona dinarov. Teh petsto- jezero da država. Keliko da ba- novina, še ne določeno. Regu- lirala se bo od Ižakovec naprej. Minister g. Snoj i nar. poslanec g. dr. Klar sta od gradbenoga ministra dr. Kreka zahtevala bar še milijon dinarov za regulacije Müre v. tekočem leti. 19. marca 1939. NOVINE 7 Pozdrav izseljencov v Franciji g. uredniki za god. J. M. J. Prečastiti gospod! Tüdi mi je prišlo na pa- met, da se v kratkom Približava vaš veseli god. Istina, šče je malo daleč, pa gda mam pero v rokaj in vam pišem, vam ščem z malim pozdravom častitati. God sv. Jožefa Slavi cerkev 19. marca i k tomi godi ste vi bili posvečeni pri očiščenoj vodi sv. krsta že pred 60 leti. To zname- nüje, da je že lepo število let za vami zemelskoga živlenja, za šte- ro naj bo hvala dragomi Bogi i vašemi vernomi varivači sv. Jožefi. Sv. krst deli človeki poseb- ne milosti. V istini se vam je to že posebno podelilo od g. Boga, kajti mate že teško pretrplena leta za sebov, posebno na poti za naše Oslobodjenje od tüjega jarma, gde vam je živlenje ne- kelikokrat bilo na najslabšoj niti obešeno, ali Bog je dao moč tistoj niti, da se je nej vtrgnola, nego splela v močno vezalje, ki vas je obvarüvalo pred neprija- teli. Neste zabadav, kak se Spo- minjam, preoblečeni v siromaš- koga delavca zeli koso na rame i tak pred očmi neprijatelov po božoj moči bili skriti. Tüdi mo- tika na vašoj rami vas je vodila do cila, ki ste ga meli za nas, da ste v najnevarnejšem časi se podali na ladjico pogübe. Ali bila je i vam rešilna, kak Jezu- šovim vučenikom negda na je- zeri, kajti tüdi on Jezuš se je z vami vozo i vas rešo z okrut- niški rok. Kosa, ki ste jo nosili, je pokosila vaše sovražnike. Pi- tamo se, zakaj vse to, nam je prikrito, samo dragi 'Bog zna, telko Znamo, da ste nam po- trebni bili i šče bole ste nam potrebni zdaj. Kajti čüo sam iz vüst dühovnika, ki pravi, da če bi sv. Pavel gnes živo, da bi gvüšno samo novine pisao. Se razmi drgoč, zakaj vas Bog varje posebno v tom časi, gda vaše Novine prodirajo na vse kraje sveta med izseljence, da njim boži navuk glasijo, misijonarom pa v tolažbo. Gnesden bi že Vnogi bio na slabšoj poti, če ga nebi vaše srce po Novinaj i M. Listi podpiralo. V istini prestrpite dosta nevol, poleg toga napornoga dela, posebno pri tak številni letaj, šče vseedno na vekše za vse sami. Lehko vsaki pravi, da pri vsem tom vas podpera Srce Je- zušovo i sv. Düh, pri šterom je priprošnik vaš sv. patron. Tak da bi malo bilo tüdi, ki bi se lehko z vami merili v tom pogledi. Naša žela bi zato bila, da bi vam dragi Jezuš še dao dugo živlenje i moč v zdravji, da bi mogli voditi to svoje zvi- šeno delo od Boga vam dano. Mislim, da bi to bila žela vsej izseljencov širom sveta. Gda pa bo prišla vola bo- ža, da bote se ločili od toga sveta, naj se spunijo reči: Jezuš Marija, Jožef, prite na pomoč v smrtnoj sili, i naj vas vodijo na večni počinek v njihovo drüžbo v sv. nebesa. To vam želejo vsi eti dragi izseljenci v Franciji. Za vse: Plej Martin. Veličastno zborovanje Kmečke zveze v Celju. 720 zastopnikov krajevnih organizacij je prisostyovalo 3. rednemu občnemu zboru Slovenske Kmečke zveze. V nedeljo, dne 5. marca je imela Kmečka zveza svoj redni občni zbor v Celju. Dvorana Ljudske posojilnice je bila nabito polna zastopnikov Krajevnih kmet- skih zvez, ki so prišli poslušat poročilo glavnega odbora o delu v pretekli poslovni dobi in po- vedati svoje predloge za delo v bodoče. Zborovanje je vodil agilni načelnik in narodni poslanec g. Brodar Janez. Ob 10.30 je prišel v dvorano v spremstvu g. bana dr. Natlačena in sreskega načel- nika dr. Zobca burno pozdráv- lao od zborovalcev veliki prija- telj Kmečke zveze in voditelj slo- venskega naroda dr. Anton Ko- rošec. Takoj po njegovem pri- hodu je godba zaigrala himno Kmečke zveze, nakar je načelnik g. Brodar otvoril občni zbor, pozdravil zelo prisrčno dr. Ko- rošca, ki je pokazal tolikšno za- nimanje za delo Kmečke zveze, da se je osebno udeležil njene- ga Zborovanja, nato pa bana dr. Natlačena Marka, sreskega na- čelnika dr. Zobca in vse zastop- nike prijateljskih organizacij in ustanov. Prečital je nato pozd- ravno pismo ministra dr. Kreka, izročil pa je pozdrave zboroval- cem tudi v imenu ministra Snoja in kluba slovenskih poslancev. Ob velikem naudušenju je nato prečital brzojavne pozdrave Nj. Veličanstvu kralju Petru II., Nj. Kraljevskemu visočanstvu knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, kme- tijskemu ministru ing. Nikoli Beš- liču, gradbenemu ministru dr. Kreku, ministru Snoju in sloven- ščina škofoma dr. Gregoriju Rožmanu in dr. Ivanu Tomažiču. Po teh uvodnih besedah in pozdravih je spregovoril dr. Anton Korošec, burno pozdravljen. Za- hvalil se je najprvo za Povabilo Kmečke zveze in za pozdrave, ki mu jih je izrekel v imenu vseh zastopnikov načelnik g. Brodar, potem pa je nadaljeval: Čutim za potrebno, da izrečem svoje občudovanje nad tem, kako je Kmečka zveza ogromno narastla, kako jd velika, kako je mnogo- številna in mogočna. 80.000 orga- niziranih kmečkih mož in fantov v enomiljonskem narodu, kjer je že samo 60% kmečkega prebi- valstva: to je čüdovito, to je iz- redno, to je edinstveno. Omenil je oboroževanje vseh narodov na svetu, strah ljudi, kedaj se bo vojska začela, stališče vlade, ki |v svoji notranji in zunanji poli- tiki zasleduje samo prijateljstvo v vsemi državami. Povdaril je, da so poljedelski narodi siro- mašni in da si zato ne morejo graditi raznih Maginotovih in Siegfriedovih linij in dejal, da jih nam tudi ni treba. Strnjene čete naše nepremagljive vojske, ki jo sestavljajo kmečki možje in fantje, so dovoljno nadome- stilo za vse take linije. Svoj go- vor je zaključil takole: Svetovna vojna je zelo zrevolucionirala vse ljudi in duhove. Polagoma se zopet vračamo k zbiranje enot- nemu gledanju na vsa vprašanja, k enotni volji za ustvarjanje in zidanje. Vsa mogočna, brez pri- mere močna organizacija je tudi tak razveseljiv pojav. Častitam zaradi nje državi, slovenskemu narodu, kakor tudi vam, dragi kmetje, možje in fantje. Za njim je pozdravil zbo- rovanje g. ban dr. Marko Nat lačen. Častital je Kmečki zvezi za tako uspešno delo in obljübil vso moralno in materijalno po- moč. Izrazil je željo, da bi Kme- čka zveza s svojim delom slü- žila državi, narodu in svojemu kmečkemu stanu. Zborovanje so pozdravili še zastopnik Zveze zdrüženih de- lavcev g. Pirih, zastopnik Za- družne zveze g. prof. Čestnik in Kmetijske zbornice tajnik, g. dr. Perger, Sledil je nato načelih go- vor g. Brodarja, nakar je tajnik Kmečke zveze g. Finec podal zelo izčrpno predsedstveno po- ročilo, obsegajoče organizacijsko, notranje in zunanje delo. Iz nje- govega poročüo posnemamo, da se je Kmečka zveza v zadnji dobi zopet močno razvila tako po številu svojih edinic, čianstvu in notranji povezanosti z orga- nizacijo. Danes šteje Kmečka zveza že 295 krajevnih organi- zacij, 95 mladinskih odsekov in mnogo nad 70.000 članov. V pre- teklem letu je priredila mnogo kmetijsko-zadružnih tečajev, ka- terih se je udeležilo okrog 8000 članov, odborniške tečaje in te- čaje za voditelje mladinskih od- sekov. Poleg tega je imela v poletnih mesecih veliko taborov in zborovanj, katerih krona je bil tabor na Brezju. Kmečka zveza je zasledovala vsa vprašanja, ki zadevajo kmečki stan, posredo- vala je za spremembo uredbe o izmenjavi platišč, o uredbi o likvidaciji kmečkih domov, ured- be o cestnih fondih, lovskega zakona itd., študirala je kmečko socijalno zavarovanje, Ureditev blagovnega zadružništva, poma- gala svojim članom pri nabavi živil, umetnih gnojil itd. Natan- čno poročilo je bilo podano tudi o Oraču, ki je izhajal v 20.000 izvodih, na podlagi katerega je bil končno sprejet sklep, da bo odslej izhajal „Orač“ mesečno na 16 straneh. Zelo zanimivo je bilo po- ročilo vodje MKZ g. Puša. Po- vdaril je ponovno potrebnost te mladinske organizacije in ugoto- vo da se je že v tej kratki dobi razvila tako, da šteje sedaj 95 odsekov. Podčrtal je zelo uspeš- no delo, ki ga je Mladinska kmečka zveza izvedla s tekmo- vanjem in zanimanje, s katerim je kmečka mladina to delo izvr- ševao in bila potem nagrajena. V imenu Ženske kmečke zveze je poročala gospa Brodar- jeva, povdarjajoč nujnost sode- lovanju kmečkih žena v okviru Kmečke zveze. Tudi ženski od- seki se bodo začeli v kratkem ustanavljati. Po vseh poročilih se je raz- vila kratka debata, nakar je dr. Valenčič podal pregledniško po- ročilo s predlogom za razrešnico, ki je bila soglasno in s ploska- njem sprejeta. Sledile so volitve, pri kate- rih je bil z majhnimi spremem- bami izvoljen dosedanji odbor z g. Brodarjem, kot načelnikom. V imeni zadržanoga pred- sednika Kmetijske zbornice g. Steblovnika je podal poročilo o Kmetijski zbornici tajnik, g. dr. Perger. Naštel je vprašanja, s ka- terimi se je bavila Kmetijska zbornich in dejal, da v tako krat- kem času ni mogla narediti še toliko, kolikor se je od nje pri- čakovalo. Nesporno pa je, da je danes po svoji delavnosti prva med zbornicami v ostalih bano- vinah. Povdaril pa je končno tudi potrebo čim tesnejšega so- delovanja Kmetijske zbornice in Kmečke zveze. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjom. G. Munda iz Ormoža je imel krajši referat o blagovnem zadružništvu. Povdaril je vlogo tega zadružništva v sedanjem gospodarskem sistemu in opo- zarjal zborovalce, da delajo vsak v svojem kraju na to, da se bo čim lepše in čim močnejše razvilo. Vodstvo je nato predložilo nekaj predlogov, med katerimi je tudi ta, da se vrši letos tabor celokupne Kmečke zvez v Celju pri Sv. Jožefu. V imenu vseh krajevnih or- ganizacij je končno prečital taj- nik Finec resolucijo, katero so vsi sprejeli z navdušenjem in pripombo, da naj gledajo vsa oblastva in vsi merodajni krogi na to, da se bodo želje in za- hteve tudi upoštevale. Resolucijo bomo objavili v prihodnji šte- vilki našega lista. Rešujmo svet. Na svetu dandanes kraljuje gizdavost, ošabnost, uživanje in bogatstvo. Posledice so te, da postanejo ljudje nepravični, pol- ni sovraštva in zavisti. Vidni so sadovi: vojne, revolucije, demon- stracije, siromaštva, krize, neza- poslenost, bolezen, krvoprelitje, obupanost in samomori. Od lju- bezni tu ne govorimo. Ona se je skrila. In ravno zato se pov- sod širi mrzlina in sumničenja. To ne bi büo tako strašno, da ni zmanjkalo med nami ka- toličani topline — ljubezni. Res- nica je, da so nam polna usta ljubezni do Boga, vendar pa je naše srce prazno, hladno, ono ne čuti tujega siromaštva; ono je trdo kakor kamen. Pa, kako ne bi bilo toliko število lačnih in duhovno nesrečnih poleg mno- gih bogatih, na videz dobrih ka- toličanov! Današnji ljudje so v pre- težni večini daleč od Boga. Ali Bog je še vedno milostljiv. On je naš predobri in skrbni Oče. Pripravljen je človeku pomagati, ako ga on ponižno prosi. Na žalost, pokvarjeni svet ne čuti potrebo molitve. Mnogi, tako- zvani moderni, pravijo, da je molitev Ponižanje. Ko pa se gre za njegove osebne materijalne potrebščine, pa ni ponižanja. Samo poglejmo malo na razna visoka mesta. Počakajmo samo par minut na hodniku pred raz- nimi oddelki na ministrstvu, ba- novinah pa bomo vsak čas za gledali kakšnega „gospodekaˮ, ki se globoko do zemlje klanja in prosi „ponižnoˮ za tega in onega — Seveda potom inter- vencije, za službo. Ko pa mu gospod šef vlije še tako malo upanja, ves vesel in poln zah- vale pohiti do svojega klijenta, vesel ne samo zato, da je uspel s posredovanjem, ampak ve, da ga čaka lepo plačüo — denar. Vprašajmo se, da li to ni poni- žanje? Dragi moji, to je pravo Ponižanje. Samo današnji mo- derni svet najde v veri vse pol- no napak. Ne glede na to, da li ima prav ali ne, on kritizira vero. Torej ni rešitve? Je. Mi pravi katoličanci moramo reše- vati svet. Ako je v nas samo malo božje ljubezni, moramo to pokazati. Ne varajmo sami sebe. Samo toliko ljubimo Boga, ko- likor ljubimo bližnjega, drugače je naša ljubezen lažljiva. Ali mi vseeno hočemo biti božji, njegovi vdani otroci. To- rej moramo začeti delati za svo- jega bližnjega. Kako? S čim? Kje? se slišijo glasovi. — Nisem za to sposoben, laik sem, jaz ne morem nič, na katerem mes- tu naj začnem, odkod sredstva? Na ta način se opravičujejo mnogi in mislijo, da niso dolžni delati za dobrobit svojega bliž- njega, Ljubezen vseh teh poteš- koč ne pozna. Spomnimo se na svojo ljubezen. Mar nismo nikdar nič ljubili? Zagotovo vsaki med nami je nekaj ljubil. Oh, kako so nami bile takrat vse težave lahke, samo da smo lah- ko dosegli zaželjeni cilj! Ves dan smo o tem razgovarjali — celo v snu smo o tem sanjah. Sodelovanja v katoliških društvih, s svojim popolnim krš- čanskim življenjem, širjenje krš- čanskega tiska, knjig in časopi- sov, — vse to so uspešni načini za prosvetni apostolat. Na delo za to sveto stvari Poskusimo, pa bo šlo. Pokaži- mo Vsaj dobro voljo. Bog more tudi brez nas boljše, ali hoče, da mi sodelujemo. Prišel je čas, ko mora vsak zaveden katoličan biti apostol. To je edini smisel in želja Katoličanske akcije, ki je povsod tako gosto začlanjena in na delu za sveto stvar. Bog bo terjal od nas mno- go duš. Človek se po človeku reši. Drugt so nas privedli k Bogu, a mi moramo spet druge. Vsi smo med seboj bratje in sestre. Zato moramo eden za drugega delati. In Bog, ki je naš skupni oče, bo obilno blagoslo- vu naš trud in tisočero njegovo plačüo ne bo izostalo! Franc Rous Ždrelac, Filovci. Spodnje prečitajte in se čüdite ! Sezonski delavec Bukovnik Mirko iz Adergasa pri Velesovem in njegova žena imata 13 otrok. Oče in mati sta zavarvana za posmrtnino pri „Karitasˮ. Oba skupaj plačujeta mesečno 15 Din. zavaroval- nine. To je razmeroma zelo nizka vsota. A čüjte, kako ugodnost nudi ta nizka vsota celi družini! Ker sta oče in mati zavarovana, so brezplačno zavarovala vsi otroci v starosti od 2. do 16. leta. To se pravi, da za otroke stalna ne plačujeta niti dinara, kljub temu pa dobita po njih zavarovalnino, če kateri umrje med 2. in 16. letom starosti in Sicer za otroka do 7. leta starosti 300 Din, za otroka od 7. do 16. leta sta- rosti pa 500 Din. Če pa otrok umrje vsled kake nezgode, se staráem izpla- ča dvojna zavarovalnina (torej 600, oziroma 1000 Din.) Ali si morete mis- liti večjo ugodnost? Zavarujte se pri „Karitasˮ čim prej, če hočete sebi in otrokom dobro. Obr- nite se na domačega zastopnika ali na Vodstvo „Karitasˮ v Mariboru (Orož- nova u. 8.) V Slovenski Krajini sta za- stodnika Karitas: Jožica Stolar v M. Soboti in J. Zver, tajnik posojilnice v Črensovcih. PREKOSNICE. Med prijatelicama. Liza: Ka poveš na to, za- volo Zmazkove Oršike sta že dva odnorela? Mankica: Ja, eden je odnoro zato, ka njemi je dala košarico. Liza: Kak je pa bilo z drügim? Manklca: Drügi je pa od- noro zato, ka si jo je vzeo. Plüska. Gospod pravi dvorjeniki: Andrejček, Odzdaj se ne boš meo kaj več od mene tožiti. Brezi zroka te ne bom več plüskao. Či bi se pa zato li spozabo, pa bi te vtegno plüsnoti, dobiš za prvo plüsko pet dinarov, za vsa- ko drügo pa po eden dinar. Andrejček. Potem vas pro- sim, ka mi edno že zdaj date; mam najmre v krčmi dug, pa bi mi ravno — prav prišla. Proda se en par dobrih konjov, en konj i ena kobila v Lendavi na farofi. Sküpina izseljencov na sküpnom sestanki v Franciji. 8 N O V I N E 19. marca 1939 Zakojč Ivan, Ferme du Bote Brulé. Prečastiti g. uredniki Vu imeni Jezuša i Marije vas najprle lepo pozdravim. Pozdravlam tűdi svojo deco, brata, ki pred krat- kim odišeo v domovino, njegovo ženo, deco i celo ves Odranci. Naročim si Novine i Marijin list. Prle sam je pri brati dobivao, zdaj pa nemam nikšega mira i veselja, ka nega Novin i Mari- jinoga lista. Jaz mam jako vel- ko veselje v tej listaj i sam je v svojij mladij letaj, kda so šče moj lubi, zdaj že pokojni oča bili širiteo, širo po našoj vesi. Zdaj pa ne morem biti brez njih. Šče ednok vas g. urednik, prav prisrčno pozdravlam. Zver Štefan, Ruzon par Jean- dellze. Prečastiti g. uredniki Že mi je čas, da se vam oglasim i zahvalim na vašem lübom dari, Marijinom listi i Novinaj. Kak sam veseli, kda dobim Marijin list i si čtem od lűbe Mamike Marije, priprošnjice pri nebeskom oči. Po božoj voli so me sta- rišje zapüstili. Bog njim povrni vse njihove trüde, štere so za mene pretrpeli. Ar nemam več svojih 'dragih starišov, se obra- čam k Mariji, našoj lüboj ma- teri, ki naj obvarje mene i vse izseljence, da bi si v tüjini po- gübili düšo. Ka nam hasni velko bogastvo, če je náša düša v sla- bom stanji, ka nam hasni lepa obleka, če je düša zamazana z grehom. Zato vas prosim vse, molite dosta za nas izseljence, posebno vam, g. urednik, se pri- poročamo v molitev. Zdaj vas pa ešče ednok lepo pozdravim i se vam zahvalim na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista. Bog vam plačaj vse vaše trüde. Lackovič Kristina, á Auxil- lac. Prečastiti g. uredniki Naj- prle vas prav srčno pozdravlam i se vam zahvalim na vašij lepij listaj, štere vsikdar z veseljom pričaküjem, šče bole sam pa vesela, kda je v nedelo dobim i prečtem. Lübi Jezuš naj vam je- zerokrat poplača vse vaše trüde i skrbi, štere mate za nas izse- ljence. Dužni smo vsi za vas moliti, zato ka dosta düš pri- pelate na pravo pot z vašimi listi.. Bog vas živi šče duga leta, da bi šče vnogo düš pripelali k dob- romi i tolažili nas izseljence v v toj hladnoj tüjini. Pozdravlam vas šče ednok, g. urednik. Po- zdrave pošilam tüdi svojim dra- gim staršom, bratom, sestram, g. duhovniki Berdeni, Zagorčo- vim, Lebarovim, Džiranovim, Li- zinim i celoj vesi Hotizi. Mesarič Ivan i Krauthaker, á Servenay, iz Bratonec. Preča- stiti g. uredniki Z mojimi prvi- mi rečmi vam želem od Boga i Blažene Device Marije lübo zdrav- je, ka bi nam ležej pomagali z našimi listi. Kelko lepoga pišejo glasijo Novine i Marijin list. Že mi štrto leto blüzi ide, kak sam v Franciji i sam vsikdar naročnik teh naših listov. Nazna- nim vam, da sva s pajdašom pri poštenom gospodi, ka se lejko pove od njega, ka je pravi ka- toličan, kakših se v tom kraji Francije malo najde. Že dugo sam pri njem, pa nikdar ne šče zaműdo svetka, ka ne bi šo z ženov i malov decov k sv. meši. Tüdi müva s pajdašom ideva vsako nedelo k slüžbi božoj. Ali človek je žalosten, kda vidi, kak je cerkev velka, ali na žalost prazna. Po večini so same žen- ske v cerkvi, možkov pa 5 do 10. Či ji 10 je, je že dosta. Zato je za našo mlajino velki bič, kda pride v tüjini k takšemi,verti, ki na Boga i na cerkev nikaj ne da i .ki pravi, kda ma pun bankaš, ka je to njegov bog. Vnogi sta- riš bi se ešče bole razjokao, kda njemi dete odhaja od doma, če bi znao, k kakšemi gospodari pride. Doma je bilo pri dobrij starišaj, ali takše nikdar nazaj ne pride. — G. urednik, šče ed- nok vas oba s pajdašom najlepše pozdraviva. Marija Brumen, Versalles, z Petanjec. Častiti gospod! Najprle se vam prav lepo zahvalim na vašem rednem pošilanji Novin i Marijinoga lista, šteriva lista ste mi pošilali skoro pet let. Bog vam plačaj za vaš trüd. — Ča- stiti gospod urednik, jako mi je Žao, da vam dnes morem pisati, da nemorem biti vaša naročnica. Ali mislim, da ednok pa pride tisti den, da bom si je opet lah- ko naročila. Najbole mi je Žao za Marijin list. To je te list, ka mi je dao te lepe vzglede i zed- nim pozvanje v samostan. Zato želem, da bi si je vsaki izselje- nec naročo, da človeka na dob- roj poti obdrži samo dobra kni- ga, kajti dragi starši so Predaleč, da bi nam davali dober vzgled. Častiti gospod, naročnino bom vam v kratkom časi poravnala. Od dnes naprej mi ne pošilajte več Novine i Marijin list v Fran- cijo, ar drügoga marca idem do- mo, nego pošilajte mi je domo. Šče ednok se vam prav lepo zahvalim na vaši listaj i prav lepo vas pozdravlam v Jezuši i Mariji. Odgovor na naš poziv dimnikarom i občinam. D. Lendava, 3. III. 1939. Visoko spoštovani g. uredniki Vsakokrat ko prejemala „No- vine ˮ v roke, jih rad prečitam radi domačih novic. Med drugim sem tudi prečital članek — Po- metane rorov — ki je bil na 3. strani z dne 5. t. m. objavljen. G. urednik; dovoljujem si gle- de na to nekoliko vrstic sporočiti: Na podladi novega obrtnega zakona, ki velja za celo kralje- vino Jugoslavijo, je moral takrat za vsako banovino ban predpi- sati nov pravilnik za področje svoje banovine. Tako je tudi takrat predpisal ban za dravsko banovino torej leta 1932. meseca novembra. Pri osnutku tega pra- vilnika sem imel tudi priliko so- delovati. Lahko si je misliti, kako težko je büo to delo; ako ravno je dal sam obrtni zakon že glav- ne smernice — vendar so bili do takratni predpisi posameznih kra- jin po vsem različni. N. pr. naša Slovenska Kra- jina je imela bivše Madjarske predpise, del bivše Koroške zopet svoje, Kranjska svoje, Štajerska svoje i. t. d. Z novim pravilni- kom je to postalo vse enotno. Banska uprava je pred redak- cijo pravilnika zaslišalarazne kor- poracije kakor T. O. J. zbornico združenja stavbenikov in podob- ne. Nekaj se je oziralo tudi na modifikacijo v sosednih državah, z katerimi je bila svoječasno ba- novina strnjena. V pravilniku je tudi odsta- vek, ki se glasi: kjer je bilo tako čiščenje v navadi še pogosteje kakor vsaka dva meseca, sme pristójna oblast po zaslišanju prizadetih občin in združenja dimnikarjev to naprej obdržati. V splošnem pa so določeni roki čiščenja in tudi predpisani cenik za navadna dela, dočim so v gostiščih, kavarnah, zavodih, pe- karnah in podobnih obratih cene prepuščene po dogovoru in je za taka dela minimalni neobvezni cenik, vendar ga oblasti več ali manj upoštevajo, ker je Strokov- no izdan. V letu 1936. pa so za pode- želske vasi zlasti za kmečke sloje in male obrtnike nastale spre- membe. Ban za dravsko banovino je namreč predpisal spremembo pravilnika s tem, da je črtal ne- katere odstavke in jih spremenil. Za kmečke hiše in hiše malih obrtnikov določi požarno poli- cijska komisija, ki pri vsakem letnem pregledü nedostatkov do- loči tudi roke čiščenja. Tako so n. pr. odprte kuhinje in odprti dimniki vsake tri mesece ostali v veljavi, dočim za zaprte dim- nike in kurilne naprave določi požarna komisija. Daljših rokov komisija ni nikjer odobrila ka- kar na dva meseca, ker je tako čiščenje potrebno, za katerega sami župani dobro vedo, saj se je v več naših občinah obdržalo celo mesečno čiščenje, Seveda po sporazumu dimnikarja in pri- zadetih občanov, ki so popolno- ma z načinom zadovoljni. Vse občine kakor dimnikar- ski mojstri so dobili od banske uprave določbo glede požarnih ogledov, da je to važno poslo- vanje in morajo vsi člani imeti zavest, da se gre za javno po- žarno varnost. Kar se tiče lesenih dimni- kov smo po večini v naši Slov. Krajini podali izjavo, da ne od- govarjamo za to delo in smo ga opustili. Štedilniki pa, ki so v zgradbah v katerih vrši dimnikar svoje posle bodisi, da so v ku- hinji ali v sobi, (ker se povsod na njih küha) podvržejo čišče- nju po dimnikarju in to v do- ločenem roku. Kjer so pa res taki Siro- maki, da nimajo ne zemlje in mogoče ne ljubega zdravja, s katerim bi si zaslužili najpotreb- nejše, tam bo pa tudi količkaj pravičen dimnikar to upošteval. Takih slučajev imam precej. Je pa na žalost ravno tam, kjer so bolj premožni, plačilo večkrat težje dobiti in bolj z go- drnjanjem in kritiko. Pri spremembi pravilnika so bili na podeželju dimnikarji že itak prikrajšani s tem, da jim je banska uprava znižala cenik za 25% Akoravno so se med tem gospodarske razmere Vsaj znatno poboljšale, a javne da- jatve in druge nabave znatno podražile, je cenik še vedno zmanjšan. Vsi zainteresirani krogi bi morali imeti pred seboj v prvi vrsti javno požarna varnost, ka- kor v splošnem tudi upravičeni obstoj dimnikarjev, ki to naporno službo vršijo. S spoštovanjem vedno udani VIKTOR MAJZELJ, dimnikarski mojster Dolnja Lendava. Spomlad prihaja — opo- zorilo našim izseljencem. Spomlad je pred durmi. Vse stvar- stvo bo začutilo novo, mlado živlenje. Pozabljen bo hüdi mraz, ki nam je bil tolikokrat neprijeten, pozabljeno bo vse hudo, ki je z zimo zdrüženo. Po- šilalo bo toplo sonce, sonce sreče in božjega blagoslova. Ali ste že opazili, kako se na po- mlad vračajo ptice, ki jih je kruta zima pognala na topli jug. Vračajo se iz dalnjih tujih krajev tja, kjer so zagle- dali luč sveta, kjer so jih stari vzredili, kjer so napravili svoj prvi polet. Pod rodni krov jih je spet prignalo njihovo ptičje srce. Kolikšno nasprotje z našim naro- dom. Komaj začutijo daljni dih pomla- di, že začno polnili svoje košare. Kruta usoda jih žene v dalnji svet, da si tam zaslüžijo trdi vsakdanji kruh. Veliko jih je, ki so si pred odhodom gradili palače v oblake, oblaki so se razpršiti in ostalo je golo razočaranja. Tujina jim ni mogla nuditi tega, kar so od nje pričakovali. In spet se vračajo, vsi izmozganí in izmučeni. Toda žalibog, v zadnji minuti, skoro bi rekel, jih je mnogo, ki postanejo žrtve raznih potniških agentov S teškimi košarami prihajajo na postaje. Že po obrazih in po njihovi zunanjosti se vidi, da so delavci — tujci. In ti, ubogi izmozgani in zdelani, pos- tajajo žrtve nesramnih agentov. Prej ali štej so spoznali, komu so padli v roke, toda spoznanje je prepozno in obžalovanje brezpomembno. Da se tega postopanja reši naše ljudi, je edina jugoslovenska agencija v Franciji in Parizu ustanovila pose- ben urad za naše delavstvo. Tu so vam. delavci; ki si iščete kruha v Fran- ciji, na razpolago vse informacije za potovanja. Tu se boste počütili kot doma, tu boste postreženi v domačem jeziku. Naš namen je, očuvati delavstvo pred goljufivo drhaljo raznih agentov. Zato pa vse delavstvo, ki delaš v Franciji: za vse Informacije glede po- tovanja v domovino, se javi le na ad- reso: Putnik, 18. rue de Ia Micho- diére, Paris II. SENO najboljše 45 Din meter. Dobi se na KRAPJI, hišna štev.l. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej rozpošilja: Posestvo „GRIČˮ pri Mariboru. Prodam posestvo 15—20 oralov. Sp. V e l o vlak 21, p. Moškanjci !. Cepleno trsje raznovrst- ne sorte se kupi ugodno pri FRANCU SERŠEN v VERŽEJU, banovinsko odobreni trsnici. Cena po dogovoru. 25 menov kalanih je k odaji, na Gredaj Poizve se pri Horvat Jožefi, Grede 139, p. Črensovci. jaošovih drv Dekletam, katera gredo v mesta ... Povsod je lepo, a najlepše doma, kdor ga ima. Pravi pre- govor. Najboljše bi bilo, ko bi naša dekleta ostala za vedno doma na vasi. Čisti zrak, zdrava hrana, delo v naravi, življenje drüžin- ske svobode, nemoteno vršenje verskih dolžnosti v mili vaški cérkvi. Vse to so pogoji prave sreče na vasi. No, izza vsega tega veči- noma kmečka dekleta sanjajo o tem, da gredo v mesto, kjer bo- do slüžila, zasluživale in živele po „gospockoˮ. Bile so slučajno v mestu ob priliki kakšne slo- vesnosti, ali radi kakšnega dru- gega posla. Mestni vrvež, boga- to oblečeni ljudje, lepe asfalti- rane ulice, bogate izložbe trgo- vin, kino s svojimi reklamami, električna svetloba, brezbrižno življenje mnogih v mestu, vse jih je omamilo. Že vnaprej za- mišlajo, kako lepe bi izgledale v lahkih oblačilih po najnovejši modi, s svilenimi nogavicami, lakiranimi ali žametnimi čevelčki, s kapico ali klobučkom na glavi. Kot prave dame bi izgledale, da ne govorim še o taški pot paz- duho. In morda jih je celo mi- mogrede tudi kakšen brezposelni moški nagovoril s sladkimi be- sedami. Z eno besedo: v mestu mislijo, da najdejo srečo. Kmeč- ka hiša in kmečko delo je pos- talo takšnim dekletam celo gnus- no — neznosno. V mestu, mis- lijo, da bodo manj delale in več uživate — pa prosijo stariše, naj jih puste v mesto. Ne vedo, si- rote, da mesto kvari in požira mladost. Ne vedo, koliko deklet njihovih let leži po bolnišnicah od jetike in kakšne druge, mor- da celo nalezljive bolezni. Ne vedo, da so mnoge od njih pra- ve sužnje v hiši, v kateri služe, ali na delu, kjer delajo. Sužnje z dušo in telesom. Ne vedo one za tolike brezposelne, lačne, obu- pane, izkoriščene, katere jokajo za izgubljeno poštenost (ali prepozno...!), za pozabljeno rojstno hišo, — katere umirajo kot prave mučenice... Kaj pa naj storimo proti tem nezdravim željam takšnih deklet, katerim je, kakor oni ov- čici, o kateri pripovedüje Kris- tus, ki je njihov hlev preozek in ki iščejo svobode, popolne svo- bode, le čim dalje od oči svojih starišev in hiže. Jaz mislim, da bi bilo še najboljše zdravilo: preobraziti vsako vas v lepi, urejeni kraj z vsemi dobrimi prednostmi mesta, v kolikor je to mogoče, a izklju- čiti slabe strani. Moramo malo več pažnje dati našim hišam, da nam bodo lepe in zdrave, da imamo dobre poti in ceste, da se ustanovijo v vsaki večji vasi ali občini katoliške prosvetne organizacije za moške in ženske, treba obdržavati predavanja, pri- rejati razne igre, kino-predstave in zdrave zabave. Vse to bi pomoglo, da de- kleta preveč ne misle na mesta. In vse to ne bi bilo težko izpe- lati, ako bi se bila vodila malo večja briga od merodajnih čini- teljev za pravi kmečki napredek. Nasprotno pa se malokdo zanima za dobrobit in napredek kmečkega stanu. Resnica pa je tudi to, da bodo tudi ob naj- večjem napredku vasi, mesta zmeraj potrebovala kmečkih de- klet, da po mestih delajo prav posebno kot Slüžkinje ali delav- ke v tovarnah. In spet ona de- kleta, katera hočejo, da se nekaj več nauče, kakor jim je to mo- goče naučiti se na vasi, morajo v večja mesta. Kako lepo bi büo, ko bi vsa ta dekleta, učenke, Slüžkinje ali delavke, našle v mestih novo krščansko obitelj, katera bi pazila na nje, jih vzga- jala, čuvala in branila ter po- učavala ali pomagala v nauku. Za ona dekleta, katera tako odidejo v mesto, obstoji že prek 40 let po mnogih državah „Med- narodno drüštvo za zaščito dek- letˮ. Središče tega društva je v Freiburgu v Švici. Cilj društva pa je: ščititi dekleta v vsakem stanu. Mi Slovenci imamo v Ljubljani že, takšno drüštvo, ka- tero lepo napreduje, ima vidne uspehe in že ima svoj glasnik. Dobro bi bilo, da se po- dobna društva ustanovijo po celi naši lepi domovini in spremejo pravila „Mednarodnega društva za zaščito deklet ter da ta druš- tva bodo povezana med seboj in tudi z zunanjimi središči, da bi tudi pri nas ta zamisel pos- tala vedno bolj razširjena, krep- kejša in uspešnejša, kakor je že pri drugih narodili. In takrat bi starši tudi po naših vaseh imeli manjše skrbi za svoje hčerke, katere gredo v službo. Franc Rous Ždrelac — Filovci. Novine izdajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.