KATOLJSK CERKVEN LIST ^Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za celu leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik.izide „Danica" dan poprej Te6aj XLI. V Ljubljani, 12. vinotoka 1888. List 41. Don Bosko. Opis njegovega življenja in delovanja. (Konec.) Dostavek. Častiti bralec, ki si katerikrat tu ali tam prebiral te verstice o Dou-Bosku, si se morda vprašal: čemu se življenje tujca, moža pri nas vendar le malo znanega, tako obširno opisuje? Vzroki nekteri bili so že naznanjeni. Le to še dostavimo, če meniš, da smo hoteli s tem delati propagando za Boskovo podjetje, imaš deloma prav, in deloma vendar ne prav. Kogar je sreča obdarila s stvarjo, ki se ji pravi denar — lahko *e spominja torinskih zavodov, kakor se spominjamo druzih katoliških naprav po vsem širnem svetu raztresenih. Plačilo mu ne more oditi. Čudno bi bilo, ako bi skerbeli za tuje sirote, za domače pa nič ne storili. Po volji Božji in občutku človeškega serca poprej skerbimo za tiste, ki so nam bližnji. Potrebnih in zanemarjenih otrok je tudi pri nas doma dosti. Toda kdor ima pomočkov in usmiljeno serce, po Boskovem zgledu lahko dobro dela doma in na tujem. Hodimo po poti, katero nam je Bosko kazal. In v tem pomenu se je v Avstriji tudi začelo delovati. Leta 1884 vstanovilo se je v Solnem gradu ^katoliško društvo detoljubov,w ki se sedaj razširja po cesarstvu in ki je, kakor je znano, vvedeno pred kratkim tudi v ljubljanski in sosednjih škofijah. Društvo je mlado in vspeha ima za kratko dobo svojega obstanka (oskerbljuje namreč nad 200 revnih otrok) dovelj, se ve, da z velikanskimi Boskovimi napravami se ne more primerjati. Toda — ali se more še kaj več pričakovati? Tako vpraša vrednik slovenskega „Detoljuba." Odgovor je: da, sme se še več pričakovati. In naštevajo se ogromna dela, katera je doveršil Bosko na Laškem. Za konec temu kratkemu poročilu pa sledč besede: „Ali mar pri nas Avstrijcih kaj tacega ni mogoče? Saj naša mladina tudi ni drugačna, kakor po druzih deželah : če tudi s hudim nagnjenjem obtežena, ima vendar še za resnico in čednost odperto serce in jo je tedaj še mogoče rešiti. In česa je za to treba? Zlasti to-le: 1. Božja resnica in milost; 2. sv. Cerkev s svojimi milostmi in blagri, 3. z Božjim duhom napolnjeni mašniki, redovniki in drugi kristjani, in 4. mate-rijalni pomočki, posebno pripravne hiše z manjšim ali večjim posestvom za društvene vstave. Ker perve dve reči kot katoliški kristjani že itak imamo, je le še to posebno potrebno, da b' se v sercu duhovnov, redovnikov in drugih dobrih kristjanov obudila gorečnost in vnema, da bi kot pravi detoljubi za kerščansko odgojo naše ljube mladine in za rešenje že spačenih otrok delali in darovali, da bi se morebiti kak katoliški red posebej temu namenu posvetil in da bi bilo povsod mogoče napraviti potrebnih hiš iu naprav — tudi pri nas bi po takih blagih detoljubih milost Božja delala čudeže, kakor jih dela (jih je delala) na Laškem po posebnem izvoljencu Don-Bosku." Bosko je torej uovemu društvu najlepši izgled, kateri naj se sku^a posnemati. Pa ozrimo se bližej v naše kraje, ozrimo se tudi na Slovensko in posebej na Kranjsko. Prizadevajo si po več krajih za ljubo zapuščeno mladino kaj storiti. Sem ter tje imajo sirotišnice, ubožnice. dijaške kuhinje itd. Vse imajo namen in željo: mladino dobro od-gojiti in srečno storiti ter s tem na boljše pomagati vsemu človeštvu. Pa te in take naprave so še le za-stavek, saditev, setev: Kako bode z rastjo, 8 sadom poznejša leta? Boskovo Salezijanišče je drevo, ki je v malo letih pognalo, obrodilo in razširilo sad po mnozih evropejskih deželah in celo po daljni Ameriki. Ni ga skoro stanu tudi v naj višjih krogih, v kterem bi ne bil zastopan sad iz Boskovih naprav, in tudi se ne sliši, da bi bili mladenči iz Boskovega Salezijanišča svojemu odgojitelju in odgojišču sramoto delali zapu-stivši stezo življenja, ktero jim je pokazal Bosko. To je očitno znamnje, da duh Božji vlada v Boskovih napravah. Naj perva skerb vsih odgojišč tedaj ima ta biti, da duh Božji v njih vlada in se obveruje. Sploh pa je Don-Bosko potreben v vsaki srenji, v vsaki vasi. „Vsaki vasi," praviš? Kako?.. Lahko: dobro odgojen mladeneč, bodi si v kterem koli stanu, je mila zvezda, ki sije vsej okoliščini z ljubeznijo božjo in sploh z lepim življenjem. Sv. Frančišk Seraf. ni bil mašnik, — pa kolik je sad njegovega življenja in dejanja po vsem svetu! Tako tudi veliko druzih. Od „Marijanišča" in druzih manjših naprav in sirotišnic pa do velisih duhovskih semenišč — povsod, od pervih začetnih malih šol pa do zveršene univerze naj veje vedno bolj duh Božji, duh Don-Boskov; — potem bode tudi cvet in sad vedno blagši, lepši in veči, potem svet srečen in zadovoljen. O. A. M. D. G. Sveti o. Peter Klaver. (Dalje.) Klaver prijatelj grešnikov. Dasiravno je bil Klaver v pervi versti apostelj zamorcev in za tem strežaj bolnikov; vendar ne smemo misliti, da se on ni čisto nič brigal za Španjce. Se, temuč pregrehe kristi-janov so ga še bolj žalile. Povsodi je skušal preprečiti popačenost življenja, /e njegova postava je bila pridiga in odpravila je nespodobne govore in pohujšanja. Zastonj so poskušali mestni pridigarji odpraviti neko nespodobno žensko nošo. Nato je dal Klaver narisati neko žensko v taki uespodobni obleki, mučeno zaradi tega od hudičev. To podobo je vedno pri sebi nosil, dokler je bilo treba, iu poka/al jo je raznim ljudem, kteri so ga srečali. V kratkem je ta noša zgiuila. Pregrešne in sumljive osebe so se sramovale ga srečevati in umaknile so se mu, če so ga le od daleč priti videle. Nova olikana (?) era se pa včasi še misijonov ustraši; bi se ne mara goljufi, tatovi. nečistuiki pred popisovanjem pekla preveč ostrašili! Muoge je otel njihovemu grešnemu življenju in jih pripeljal na boljšo pot. Zato pa je moral veliko terpeti od nečistuikov, ktere je jezilo, da jim je odvračal predmet in tovarištva njihove pregrehe. Ne zadovoljni s tem. da so ž njim ravnali, kot s kakim hinavcem iu zapeljivcem. šli so celo z meči nad-nj. Toda Klaver je mirno stal in pohievno dejal: „Če je Božja volja, da uaj sedaj umrem, tu vam je moje življenje; uzemite ga," Toda on ni samo one, rfteri so v grehih živeli, od greha odvračal, temuč je tudi skušal greh sam od-veruiti. Hodil je v vojaške tabore, v prodajalnice, v delavnice, zlasti pa v le-te, ker so bili zlasti mladi ljudje in otroci, kterim je nauk posebno potreben in koristeu. Opominjal jih je k strahu in ljubezui Božji, vdihoval jiiu je nežno ljubezen in častenje presvete Marije Device. Zlasti pa je bilo njegovo serce za jetuike in reveže. Obiskoval jih je v svoji ljubezni tudi v najglobokejših in najtemnejših ječah iu pridobil si je s svojo dobroto iu sočutjem serca vseh, tudi najterdovratnejših ljudi. Pri svojih pogostih pohodih jih je opominjal k poter-pežljivosti iu zvestobi. Zlasti pa je obračal pozornost na one. kteri so bili zaradi dolgov zaperti. Zaperl se je ž njimi vred in jih ni prej zapustil, dokler niso bili potolažeui in pomirjeni. Poseben dar pa je imel v potolaževanji k smerti obsojenih. Pri takih priložnostih odperle so se mu tako-rekoč vse žile njegove najgorkeiše ljubezni in usmilje-uosti. „Ah moj dragi brat!" imel je navado reči, in med tem je križ v roke vzel, „glej desko, ktero ti Bog pouuja po tvojem ladjelomu. Na uikak drugi način ne moreš uiti viharju, kakor ua ta. Kako srečen bi bil jaz. če bi Kakor ti vedel dan in uro svoje smerti!"4 Z največjo skerbljivostjo ga je potem pripravil na vesoljno spoved iz celega življenja. Skoro vsem hudodelnikom se je zdela posebua milost, v rokah tega svetega moža umreti. Kedar je ou z njimi govoril, postali so najdiv-jiši Krotki kot jagnjeta in mesto kletvin bile so slišati le molitve, pobožni vzdihljeji in spokorno kesanje. Nek španjski kapitan, kteri je imel zarad ponarejanja denarja biti k smerti obsojen, je poprosil Klavra, naj ga pripra' i, da bode mogel pred obličje Božje stopiti. Klaver ga je v nekolikem času pred obsodbo tako dobro pripravil na smert, da je tisti dan, ko se mu je smertna sodba prebrala, sledeče besede zapisal v svojo molitveno knjigo: „Ta knjiga je najsrečnejšega človeka ua svetu; pravica kaznuje njegovo telo s smertjo, da bi tako rešila njegovo dušo. Grešil sem, o moj Bog! in ne zaslužim samo jedenkrat umreti, temuč tisočkrat!" Dva obsojenca, da bi sebe rešila, sta več druzih po krivem obdolžila. Klaver jih je pregovoril, da sta svojo zatožbo preklicala in tako raji sama smertno kazen preterpela. Toda no zadovoljen samo s tem, spreobračal je tudi protestante iu mohamedance. In res, po neskončnih težavah jih je mnogo pripeljal k spoznanju resnice in k pravemu kerščauskemu življenju. Studenec, iz kterega je Klaver zajemal moč. pogum in milost za tako nenavadna dela ljubezni do bližnjega, bila je molitev Po svojem apostoljskem delovanji je imel navado, moliti namesto počivati. In skoro ves čas molitve je klečal pred oltarjem, kamor se je večkrat vsaki dan podal, zlasti pa vselej, preden je šel domu ali pa od doma. Tu mu je gorelo serce v ljubezni do Gospodovega serca. Ta ljubezen do Boga in bližnjega je izvirala iz vednega premišljevanja Kristusovega terpljenja. In da bi odrešenikove bolečine mogel bolje razumeti, dejal si je včasih oa glavo ternjevo krono, in po noči je nosil po hišnih hodnikih težaK križ. Da bi to ljubezen do Boga še bolj povikšal, zatekel se je k presveti Devici Mariji. Večkrat so ga slišali v njegovih molitvah zaklicati: „0 moja dobra Mati! uči me Ti, Kako naj prav ljuoim tvojega božjega Sina. Sprosi mi samo eno iskrico tiste ljubezni, s ktero si ga Ti ljubila, ali še bolje, posodi mi Ti svoje serce, da ga bodem mogel vredno prejeti." Da bi to milost bolj gotovo dobil po Mariji, skušal je pri sebi in pri druzih njeno češčenje pomnožiti. Drugi vir milosti, ktere je prejemal v svojem apostoljskem delovanji, bila je njegova velika ponižnost. „Ponižuim daje Bog svojo milost." Če je kdo kaj njemu v hvalo rekel ali govoril o njegovi gorečnosti in njegovem delovanji v čast Božjo in rešitev duš, dejal je v svoji priprostosti: „Tako bi moralo biti; toda vse to je storjeno le iz samoljubja. Moj silni, nemirni temperament mi ne pusti počivati; brez teh del za druge bi mi ne bilo mogoče prestati." Če se je govorilo o njegovi vdanosti in o njegovem občevanju z zamorci, dejal je, da ti ne morejo tako lahko spoznati njegove slabosti in nevednosti. Najmanjše znamenje čislanja ga je žalilo; zato se je kolikor mogoče ogibal bogatih in čislanih. Občeval je večjidel le z nizkimi in ubogimi. Dasiravno bi bil zaradi svoje izobraženosti, nadarjenosti in skuše-nosti lahko opravljal najvažnejše posle, ali kot pridigar, ali kot redovni predstojnik; vendar se je pečal večjidel samo s zamorci. Tudi mu ni nikdar na um prišlo, da bi mogel še kako drugo službo opravljati Če je bila v redovniški cerkvi pridiga, kar se je v postnem času godilo trikrat na teden, klečal je on po navadi na stop-njicah. Tu se je zavil v svoj plašč in goreče prosil Božjega blagoslova na pridigarjeve besede. (Dalje nasl.) Čertice iz Serbije. (Katoličan med serbskimi nekatoličani.) (Dalje.) Zdaj Daj pokažem še nekoliko reči v prezbiterju, zadaj ikonoste. Kakor je že povedano, v sredini stoji prosto oltar, v podobi široke malo podolgovate mize, brez vzidanih relikvij. Ta menza je pogernjena zgoraj s platnenimi belimi pertovi, okolo do tal pa z dragimi svilenimi tkaninami, bogato z zlatom pretakanimi, one barve in tvarine, kakoršna je svečeniška liturgična oprava isti dan. Na menzi stoji, navadno šest nizkih, dragocenih 8rebernih. ali bogato pozlačenih svečnjakov z voščenimi svečami. Sredi svečnjakov je mali. umetno izdelani iz kovi in posrebernjeni ali pozlačeni omarič; nad njim stoji precej velik križ, umetno napravljen, zlata, srebra in drazih kamenov se leskeč; na niem je vdelana (gravirana) ali naslikana podoba razpetega Zveličarja; na krajeh so vdelane svetinje z relikvijami. Na oltarju so vedno po dve — tri cerkvene knjige; po naše: misal, rituval in officium i. t. d. Te knjige, posebno za liturgijo (mašne) so umetno, krasno in dragoceno opravljene in olepšane z zlatom in srebrom, tudi z dijamanti in biseri. Blazin ali pultov ni na oltarju. Knjige so prisloujene na svečnike v sredini na omarič. ako tega ni. pa na križ. Pri službi božji pa tudi odperte ležijo ua oltarju; svečenik jih prenaša sam. Na desni strani oltarja je v zidu obširna vdolb-ljina. v nji pogernjena miza. na nji liturgične posode, knjige in kar se potrebuje za liturgijo; tu je tudi taber-nakelj. v kterem se hrani oltarni zakrament. Pri tej mizi se opravljajo v cerkveno obleko svečeniki. Na zadnji steni prezbiterija, oltarju nasproti, je slika presv. Trojice, v nekojih cerkvah pa tudi cerkvenega patrona. O poli jednajste ure pred poldnem se začne liturgija (maša). Šolarji dojdejo vsi s svojimi učitelji, stojijo redoma v cerkvi. Svečenik (mašnik) z djakonoma se v navadni duhovski obleki k ikonosti, pred srednjim vhodom v presveto, trikrat poklonijo in prekrižajo. Na to idejo pervo pred podobo Odrešenika sveta in zapojo pesmo v slavo „Isu Hristu;" vsi šolarji, in kar je še druzih vpričnih milo-zvučno pevajo z maš-nikom vred; potem idejo svečenici k podobi bi. Device Marije in zapojo v slavo Mariji „0 blagoslovljena Bogo-rodica, Vazda dievice Marijo" itd. Ko ste pesmi dokonča ne, idejo svečenici v prezbiterijo in se med pevanimi molitvami opravljajo v liturgično obleko; duhovniki, koji obdajajo vladika, ki stoji pri svojem sedežu, kleriki in možki pevski zbor v stranskem koru, onim v prtzbiteriju odpevajo. Opomniti moram, da vladika, kadar je doma, vsako navadno nedeljo in praznik neslovesno dojde k liturgiji v navadni černi obleki (talar) s križcem na persih, ki mu na zlati verižici visi okolo vrata. Ne sedi na vladiškem sedežu, nego vedno pred njim stoji. Sedaj se odgernejo zagrinjala na vhodih ikonoste v prezbiterijo in vratica se odpro, postrežniki v cerkveni opravi nosijo svetinje in podobe na palicah v solnčnem sijanji. Pervi djakon nese kadilnico, drugi liturgično knjigo, svečenik pa križec. Skozi srednji vhod ikonoste grejo pred oltar in vstopne molitve začno s petjem, pevski zbor odpeva. Vstopne molitve mnogo dalje terpijo, kakor pri nas. Na to se zagrinjala odgernejo, mašnik kadi oltar, djakon pa podobe na ikonosti; potem vladika kadi svečenike, kadijo se tudi vsi pričujoči. Pevski zbor pa mašniku odpeva „Kirie elejson" — Gospodin pomiluj", mnogo molitev, slava Bogu v višini, list poje poddjakon, evangelij pa djakon. Zdaj se vratica odpro, zagrinjala odmaknejo in mala procesija se začne; postrežniki nosijo omenjene svetinje, drugi pa goreče sveče. Pervi djakou nosi kadilnico in incenzirat drugi nosi masno knjigo na čelo naslonjeno, mašnik pa z jedno roko na glavi zlato skledico (pateno), s kruhom zagernjeno, v drugi roki pa kelih pokrit, med petjem svečenikov; ko dojde mašnik na srednji vhod, blagoslovi verne, ki se vsi globoko priklonijo in se vedno križajo. Sedaj se vratica zapro in zagrinjala zastro in daritva se prične. Jeden djakon vedno okolo oltarja kadi. drugi pa pride večkrat pred ikonosto incenzira. po redu, kakor je zgoraj povedano. Mašnik pride večkrat pred srednji vhod ljudstvo pozdravljat, „mir za vami! — Gospodin za vami!" Pevski kor odpeva: rI sa duhom tvojim.44 Vmes pa peva liturgične himne. Mašnik predpeva kratke prošnje, slične v naših litanijah; kor odgovarja na mnoge: .Gospodin pomilu;!" na mnrge pa: „Poe je njegovo truplo neslo od cerkve sv. Antona v stolno cerkev, videl se je velikanski sprevod. Dasiravno je bilo delavni dan, in dopoldne, ko je vse pri delu, se je bilo vender zbralo silno velika množica ljudi vsih stanov pred cerkvijo. ki so hctli pokojnemu še zadnjikrat svojo ljubezen in hvaležnost pokazati. — Kanonik Miha Debelak bil je blaga duša v besede najlepšim pomenu, bil ie kinč Teržaške duhovščine in je, kakor pred leti Matija Skala in Franc Remec čast storil Kranjcem na ptujem. — Če kteremu veljajo besede sv. pisma, veljajo ranj-cemu Debelaku: „Bil je ljub Bogu in ljudem, njegov spomin je blagoslovljen" (Sirah. 1. 45. 1.) W. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) Desno stran v cerkvi sv. Damijana je omrežena prostorna vdolbljina; v nji se hrani kazalnica, shrambica iz albastra, v kteri je sv. Klara imela najsvetejši Zakrament. — Zvonec, s kterim je redovne sestre k molitvi v kor vabila, še sedaj čudomilo dušo gine. — Dalje je tu kelih, iz kterega je po obhajanji pila, — brevir, ki ga je sama spisala, in ?e mnogo druzih relikvij. Za glavnim oltarjem je redovni kor sedanjih č. v. oo. frančiškanov, v koncu kora je okno, preko ktero so sv. Klara iu tovaršice sv. Obhajilo prejemale; na to okno so postavili truplo sv. Frančiška, ki so ga iz Porcijun-kule v Asisi k pogrebu nesli, da so ga sv. Klara in tovaršice počastile. Iz omenjenega kora se pride v pravi pervotni kor sv. Klare in nje redovnih 868ter. Vse je v tem koru še v onem stanu, kakor je bilo takrat, revno in priprosto. Sedeži v tem koru so silo priprosti; v sredini je sedež opatice. kjer je sv. Klara mnogo let opravljala redovne molitve. — Pokleknil sem tje in molil; sklenil sem se v molitvi z molitvami sv. Klare in nje tovaršic, ki so tukaj iskreno Boga molile in slavile. O, da bi zamogel povsod tako moliti, kakor se tu zamore. Nad tem korom je samostanska kapela, posebna molitvenica sv. Klare in nje tovaršic; tu je na levo stran oltarja v zidu omarica, v kteri je sv. Klara imela Najsvetejšega pod podobo kruha shranjenega. Blizo te omarice je ona čudežna vdolbljina, ki se je napravila po čudu takrat, ko ae je bil sv. Frančišk svojemu ser-ditemu očetu za vrata skril, — bila je onda tu duhovska hiša pri sv. Damijanu, ktera se je, kakor v Italiji običajno, cerkve deržala. Dovoljeno mi je bilo v to čudežno votlino se vtisniti, v ktero se je sv. oče Frančišk pred serdom očetovim po čudu prikril. V pervotno ohranjenem samostanu, druzega reda sv. Frančiška, redovnic klarisaric je vse siromašno in priprosto; celice male s po enim malim okencem, ktero je napravljeno visoko, skoraj pod stropom, stekla v oknih so starodavna, okrogla, neprezorna, toraj dva vzroka, da se ni moglo veu gledati, pervo, visoko od tal napravljeno okence; a drugo, neprezorna stekla. Samostanska obednica je iz časov sv. Klare in v onem stanju ohranjena; mize v nji proste hrastove, sedeži so iz napuščeuega zida, poverhu prosta hrastova bruna. Vse v tem pervotnem samostanu II. reda sv. Frančiška za ženski spol je priprosto, neizlikano; povsod vidi se sv. Kristusovo uboštvo. Vse je slično: priprosti in ubožni nazarenški Marijini sv. hišici, betle-hemski štalici, Kalvariji, Kristusovemu grobu in stanovanju svetih puščavnikov. Vse je sklenjeno z zatajevanjem samega sebe in svojih počutkov. Mislite si revno in silo priprosto stanovanje — v pravem duhu Kristusovega svetega uboštva. — Vratica v sobice nizka in ozka, vse pohištvo revno in priprosto, postelje ozKe, z dervenimi „kavaleti"; deske na njih s štorijo pogernjene, toraj siromašno in tverdo ležišče. Kedo je pa bival v enakem revnem stanovanju? Imenitnega stanu plemenite gospodičine in rahločutne device, perva izmed njih visokorodna devica Klara; ki so se posvetile z dušo in s telesom nebeškemu Ženinu Jezusu in so njega verno nasledvale po poti križa in uboštva, po vodstvu in izgledu sv. Očeta Frančiška Serafinskega. Pod streho je spalnica „Dormitorium" sv. Klare in njenih tovaršic, ondi stoji velika podoba Jezusa na križu umirajočega; pred to podobo na tleh je mesto, kjer je sv. Klara svojo sveto in deviško dušo v Gospodove roke izdihnila. Kako pa se današnji ,luxus" zlaga z duhom Kristusovim in svetnikov? Stanovanja (celo že za slinaste otroke) morajo biti velikanska; postelje prav mehke, obleka »moderna," krasna in „fina," sedeži in naslonjači na kovinskih peresih, mehki in učkajoči, polno lenuških blazin tla leskeča po sobah, ali s predragimi preprogami pogernjena, in kdo ve, kaj še vse! No, preljuba novodobna »modernost"! ti si pač mogočna in zmagodobitna, kajti povsod se vrivaš in mesta in časti-telje svoje dobivaš; — duha Kristusovega in njegovih služabnikov pa spodrivaš! — Sedaj bivajo v tem samo- stanu čč. oo. frančiškani, ker ao ae v preteklih nevarnih vojskinih časih redovnice klarisarice od tod preselile v obzidano mesto Asisi, v samostan pri grobu svoje sv. Matere Klare. Pol ure pred poldnem obiskala sva velekrasno stolno cerkev sv. Rufina muč. Ta hiša Božja je osobite lepote in prijetnosti. Predeljena je s krasnimi stebrovi v tri ladije, nadkriljuje jo velelepa kupola. Častita je prezbiterija s kanoniškimi in biskupskim sedeži, v sredini nje stoji glavni oltar, pod njim počiva truplo sv. Rufina muč. Pri sredini leve ladije je vhod v čudokrasno, umetno in izverstno vravnano kapelo, ki je sama za sebe cerkev; v nji je tudi biskupska stolica in kanoniški sedeži, umetne slike in bogato pozlačena ornamentika, izbuknjeno delo kinča stene in obok. Vsi oltarji so veleumno delo iz vsakoverstnega naj imenitnišega marmorja. V omenjeni levi ladiji zadaj je veličastni kerstni kamen, pri kterem je sv. Frančišk bil kerščen; nasproti njemu je v steno vzidan kamen, na kterem je čudežni kerstni boter svetnikov pri kerstu klečal in obe koleni čudežno vtisnjeni zapustil. Pri kerstnem kamenu velikega očaka in serafinskega svetnika sva ponovila sv. kerstno obljubo in obljubo. Na tergu pred to cerkvijo stoji čudomili in umetni marmorni kip uboščeka Kristusovega, sv. Frančiška Asiškega, v spomin sedemstoletnice njegovega rojstva. (Dalje nasl.) K roženkranskemu mescu. Pričel se je rožnovenški mesec. V brezštevilnih cerkvah in hišah se moli s tolikimi milostmi obdarovana molitev rožnega venca. Naslednja dogodba naj pojasni, kako dobra je ta molitev. Irec J. Y., sin ubožnih staršev, je prišel zgodaj na Angleško, da bi si pomagal s kako službo. Bil je tako delaven in brezmadežnega življenja, da si je pridobil zaupanje pri bogatem tergovcu, ki mu je celo svojega lastnega otroka aal v zakon. Nekaj tednov pred poroko se poda nazaj na Irsko poiskat svoje starše, o kterih že davno ni več slišal. Ne vedoč, kje sedaj stanujejo, je hotel pri srenjski gosposki po njih poprašat; toda na poti tje, nektere ure od mesta, ga prehiti viharna noč in mora vedriti v samotni koči. Bila je ta koča stanovanje njegovih staršev, ki se pa (med seboj niso spoznali. Oče in mati sta bila med tem po lastnem zadol-ženji zabredla v naj veči revščino, in strah je povedati, da z revščino se je družila še bolj grozna hudobija; že večkrat sta prenočevalce oropala, celo umorila in v bližnje močvirje vergla. Popotniku se je kmalo zazdelo, da ž njim ne mislita dobro, torej se je naprej odpravljal; toda mož in žena sta temu nasprotovala, ter je videl, da tudi 8 silo bi ga priderževala, ako bi hotel odhajati. Ni bilo drugač Kakor udati se. Spremljen je bil v spalnico in ko je bil sam, se verže na kolena in z naj večo gorečnostjo zdihuje in moli za otenje. Dolgo moli, potem se uleže na posteljo, pusti pa luč goreti, vzame v roke molek (roženkranec) in moli, dokler ga spanje ne premaga. Proti polnoči žena, ki je sprejela strašni čin popotnika umoriti, pritapa s sekiro, da bi mu glavo preklala. Prestrašena pa ostane na vratih, ker najde sobo razsvitljeno in misli, da tujec čuje. Vendar, ker močno sope, se prepriča, da spi in vzdigne sekiro k smertnemu udarcu, — kar zagleda molek v roki počivajočega, in zdi se ji znan, bolje ga pogleda — ravno tisti molek je, ki ga je pred 20 leti dala na pot odhajajočemu sinu. Zdaj bolj natanko pogleda spijočega in spozna, da je pravi obraz njenega sina, — prešine jo misel, da v tem trenutku je hotla umoriti svojega lastnega otroka, to jo tako silno pretrese, da zasriči na glas in se zgrudi v nezavednost. Ropot zbudi spijočega, ki začne klicati, nato pri-hiti njen mož, in ko se mati zopet zave, se reši strašna uganjka, pri kteri se je tako očitno pokazala roka Božja. Mati je umerla malo dni pozneje, ko je poprej kazaia zanesljiva znamnja spokorjenja. Oče je živel še nekaj let in delal silo ojstro pokoro za svoje storjene hudobije. Lejte, koliko dobrega je storil rožni venec: sina je obvaroval smerti, očeta in mater pa otrokomora žn zaupljivo tudi pekla. Razgled po svetu. Stan misijonov katoliške Terkve v Kvropi. Na Angleškem je sedanji čas 1 nadškotija, 14 škofij, nad 1.439.800 katoličanov med 25.430.539 prebivalci. 2.311 mašnikov, 1.210 cerkva. Na Škotskem 2 nadškofiji, 4 škofije. 334.»'»2«i katoličanov med 3604.637 pnbivalci. 305 cerkva. 308 mašnikov, 303 šole. 2 semenišči. Na Irskem 4 uadškofije, 23 š00 katoličanov med 3«»0.000 prebivalci, 5 mašnikov. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. (Splošnji namen za mesec vinotok (oktober.) a) Glavni namen: Spreobernjenje Kitajskega. b) Posebni nameni: 20. S. Janez Kenški. Galicija. Odvernjenje prostozidarskega duba od učiteljev. Prav veliko duhovnikov Nekaj posebno bolnih in revnih. 21. S. Uršula. Uršulinke. Dobre učilne moči. Veliko šol in vstavov. Zgubljen sin. Mnogo posebno lakomnih. 22. S. Marija Salame. Dobra otročja vzgoja. Da bi se neki prav razumeli ter se tako odstranili hudi nasledki. Poterpljenje in vstrajnost mnogim. 23. S. Janez Kap. Odstranjenje in odvernjenje pohujšanj. „Duhovni in obhajanci." Prav veliko redovnikov. 24. S. Rafael. Rafaelovo društvo. Razširjanje dobrih knjig. Poboljšanje zrelejše mladine. Neka skoro oslepela mati. 25. S. Marjeta M. Al. Red obiskovanja. Bralci Serca Jezusovega lista. Za dušno zveličanje mnogih. Važne stavbinske zadeve. 26. S. Erarist. Serčno postopanje keršč. ljudskih zastopnikov za pravice sv. Cerkve. Več pobitih in na pol obupanih. (Kooee nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv.Nikolaja, ss.HermagorainFortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronovBog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Priporočen vsim udom bratovščine Naše lj. Gospe presv. Serca v gorečo molitev otrok, ki silno veliko terpi za božjastno boleznijo, da bi se ga Bog usmilil, če je njegova sveta volja. — Prenehanje nalivov in ubogi preplovljeni na Močirji. — Ubog deček. — Sreča pri domači živinici. Listek za raznoterosti. Zavetnistvo društva v Ljubljani, ktero nabira milih darov za zidanje sirotišnice v Kočevji povodom štiri-desetletnice cesarjeve, prevzel je presvitli prestolonaslednik cesarjevič Rudolf. Sirotišnica se je letos začela zidati; če Bog da in dobrotniki pridno pomagajo, se bode hiša prihodnje leto spravila pod streho; treba pa bo še obilo podpore. E. V Smledniku so preteklo rožnovenško nedeljo milostni gosp. prošt dr. Leonard Klofutar med ginljivimi slovesnostmi blagoslovili novo prelepo podobo Matere Božje Lurške v zadevni kapeli, imeli pridigo in veliko mašo. Več prihodnjič. — Mohorjevo društvo zopet razpošilja svojim druž-benikom koristnega blaga, t. j.: 1. Tomaža Kemp.: Hodi za Kristusom, vravnal A. Kalan. 2. Občna zgodovina 12. snopič. 3. Slov. večer niče. 4. Slov. pravnik dr. Iv. Tavčarja, 5. snop. 5. Koledar za 1889. 6. Življenje Matere Božje Volčičevo, 7. snop. Vsak naj sprejme knjige v tisti dekaniji, ali fari, kjer se je zapisal. Na priložene pole naj se zapišejo prihodnji prejemniki in naj se gotovo do 5. marca z denarjem pošljejo gosp. blagajniku v Celovec. V St. Ožbald je šel za župnijskega oskerbnika č. g. Ivan Nemanjič. Opomba zarad pošiljanja. Večkrat med letom se nameri, da naročnik umerje, list pa je še dalje plačan. V tacih ozirih ga pošta ne sme nazaj pošiljati, kakor se včasi zgodi; list gre dedičem, ki bodo že vravnali, kakor menijo, da je prav. Duhovske spremembe. V Lavantinski škofiji: Čast. g. Jos. Atteneder, kaplan na Vidmu, pride za kaplana na Bizeljsko; čast. g. Jakob K i tak, kaplan v Šmartnem pri Slov. Gradci, v Galicijo. Č. g. P. Bonaventura Ciček, kaplan pri sv. Petru in Pavlu v Ptuji, gre za kaplana k sv. Trojici v Halozah. Kaplanija na Vidmu in II. vSmartinu ostanete prazni.' Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. gosp. župnik Jan. Kapuz 2 gld. — »Namesto vošilM za-se in za sestro 10 gld. „za mlada usta* M. G. — Čast. gospod župnik Lor. Krištofi č 1 gld. — Blag. gosp. J. Mulej iz Novega 10 gld. — Fr. J. 5 gld. — Dober prijatelj 1 gld. Za sirotišnico v Kočevji so darovali: Neimenovana dobrotnica 100 gld. — Preč. in č. gg.: Dekan K. Gajšek 1 gld. — Andrej Brezovščik, župnik v Reichenbergu, 2 gld. — Anton Zorman, župnik v Nevljah, 1 gld. — 0. g. župnik Lor. Krištofič 2 gld. — F. J. 2 gld. Za spominek r. g. Jož. Jeriča: F. J. 1 gld. — Ranjcega prijatelj 1 vel. terdnjak. — Prečast. gospod kanonik dekan Mart. Skubic 5 gld. — Preč. g. župnik Jož. Kerčon 3 gld. Za sv. Detinstvo: Z Blok po Rezi Drobnič 4 gld. 40 kr. Za Marijanišče: Čast. gosp. župnik Mat. Tavčar 20 gld. Za misijone: Neimenovan 1 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: F. J. 2 gld. Za odkupovanje Dahomejskih zamurskih otrok: Gosp. Fr. Omejic 1 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Prečast. gospod župnik Jan. Potočnik 3 gid. — Čast. gosp. župnik Mat Tavčar 50 gld. Za razširjenje stanovanja čč. oo. Jezuitom: F. J. 50 gld. s prošnjo, da se ta rubrika v „Danici" ohrani, zerno k zernu pogača, kamen h kamnu palača. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.