Posamezni Izvod 30 grošev, mese2na naroUnlna 1 šiling l TEDniK ZA SLOVEDSKO KOROŠKO -— > I IZ VSEBINE: | VINKO POLJANEC I ALI SE GODI AVSTRIJI... 1 ENAKOST IN PRAVICA KOROŠKA JAVNA UPRAVA 1 KAJ SE DOGAJA V PALE* | STINI VTISI IZ ALBANIJE I I liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 30. VIII. 1946 ŠTEV. 12 v Nemška uprava v službi germanizacije Ko smo govorili o vlogi šole na Ko* roškem, smo prišli do jasnega sklepa, da je bil njen delež na potujčevanju mogoče najbolj odločilen. Vendar je bila tudi šola samo eno izmed števil* nih sredstev, ki so se jih posluževali vscnemški imperialisti v borbi proti malemu slovenskemu narodu. To pot se bomo na kratko dotaknili vloge javne uprave, ki ji je bila dodeljena pri raznarodovanju koroških Sloven* cev. Prav te dni smo slišali pritožbo av* strijskega zunanjega ministra k polo* žaju na Južnem Tirolskem, češ da je tam od 13.000 nameščencev samo 1.000 Nemcev in 12.000 Italijanov. Kako se bo nekoč slišala naša pritožba, ki jo bomo zakričali v svet, da nam je sta* ra avstro*ogrska monarhija pred prvo svetovno vojno za 83.000 uradno (!) naštetih Slovencev naklonila poleg 3.136 nemških uradnikov in nameščen* cev v javni upravi celih 65 Slovencev, da se je to število v prvi republiki zmanjšalo na dva slovenska uradnika in v drugi republiki povečalo na pet slovenskih javnih nameščencev. Da, piši in beri: pet! In to imenujejo na Koroškem popravo storjenih krivic. Ni nobenega dvoma, da je bila prav nemška uprava v deželi vsa zadnja desetletja poleg šole najbolj učinko* vita opora nemškega imperializma in germanizacije. Čeprav je bil po posta* vah stare monarhije slovenski jezik uradno priznan in navidezno enako* praven, koroške oblasti v tem pogledu nikdar niso izpolnjevale postav. Vse* kakor je značilno, da so na Koroškem poznali in uvajali nacistične navade in metode že v časih, ko je bilo po vsem civiliziranem svetu spoštovanje zako* nov še nekaj samo po sebi umevnega. V drugi polovici preteklega stoletja je začela država čedalje bolj občutno posegati v življenje posameznika. To se je vse bolj stopnjevalo, dokler fa* šizem ni napravil iz državljanov na* vadnih sužnjev. Razume se, da se je ob takem razvoju vpliv javne uprave čedalje bolj odražal tudi v življenju našega ljudstva. Kdor ni obvladal nemščine, v nobenem uradu v deželi ni mogel priti do svoje pravice. Niso ga samo očitno zapostavljali in mu kratili najosnovnejših pravic, poleg vsega so ga še javno zasmehovali in sramotili. Slovenski koroški kmet ali delavec, ki ni obvladal zadosti nem* ščine. je bil dejansko brezpraven. Celo železnica je sledila zgledu dru* gih javnih uradov: Če je slovenski člo* vek zahteval na postaji vozni listek v slovenščini, ga seveda ni dobil. Da pa bi preprečili ponavljanje takih zahtev, so v nekaj primerih uporabili nasilje: zaprli so Slovence, ki so si drznili v slovenščini zahtevati vozni listek. Seveda je imelo tako nepostavno de* janje na moralo zatiranega ljudstva primeren učinek, ker je to dobilo do* kaz več, da je popolnoma brezpravna raja. Ta občutek je prišel tem bolj do iz* raza, ker so bili orožniki in financarji prav tako skoro brez izjeme Nemci, tor^j nasproti zavednim Slovencem že od vsega začetka neprijazni in pri* stranski. V vaškem življenju so ti po* leg učitelja in občinskega tajnika predstavljali nekakšno priicmljivo ob* last. Posebno stara monarhija je svo* jemu orožništvu izročila velika polno* moč j a, ki se jih je to tudi v polni meri posluževalo posebno tam, kjer ni bilo treba paziti na postavnost. Pri nas na Slovenskem Koroškem sta bila žandar in njegov stražmojster vaška dikta* Tito o spoštovanju pravic malih narodov O SPORU ZARADI SESTRELITVE AMERIKANSKEGA LETALA Dne 9. avgusta so jugoslovanski lov* ci prisilili k pristanku neko amerikan* sko potniško letalo, ki je preletelo ju* goslovansko ozemlje brez dovoljenja. Posadka je bila internirana. V noti, ki jo je po dogodku naslovila jugoslovan* ska vlada na vlado Združenih držav, se omenja, da je samo v času med 16. julijem in 8. avgustom preletelo 172 amerikanskih letal jugoslovansko me* jo brez dovoljenja. Dne 19. avgusta so jugoslovanski lovci spet prisilili ameriško letalo k pristanku, nesreča pa je hotela, da se je letalo vnelo in vseh pet letalcev je pri tem izgubilo življenje. Ameriška vlada je takoj nato našlo* vila na jugoslovansko vlado ultimativ* no noto, v kateri je zahtevala izpusti« tev interniranih letalcev in pokop po* nesrečenih letalcev z vojaškimi čast* mi. Jugoslovanska vlada je izpustila internirance, še preden ji je bila izro* čena nota. S tem je bil spor v glavnem tudi že poravnan. Ker je dogodek izzval ve* liko razburjenje in je bilo njegovo tol* mačenje v raznih listih tudi zlohotno in spremljano z željo, da bi prišlo do ostrejših zapeltljajev, prinašamo v na* slednjem izčrpnejše poročilo, iz kate* rega si ne bo težko ustvariti jasne sodbe. MARŠAL TITO K DOGODKOM V zvezi s sestrelitvijo drugega ame* rikanskega letala nad Slovenijo je maršal Tito pred kovinarskim delav* stvom na Jesenicah podal preglčd do* godkov. V uvodu je poudaril, s kakš* nimi težavami je zvezana borba za mir in dejal: »Prišli smo do spozna* nja, ki nas je močno pretreslo, namreč da nekatere države, ki so v osvobodil* ni vojni korakale skupno z nagni, da* nes nočejo osvobodilnega miru, am* pak imperialističen mir. Kakor koli je borba za pravičen mir težka, mi jo bomo nadaljevali,« je izjavil Tito in nadaljeval: »V zavezniških deželah veliko go* vorijo o skrbi za neodvisnost malih držav, o nedotakljivosti njihove suve* renosti itd. Kaj pa v resnici delajo? Ne zmenijo se za ta načela niti, ka* dar gre za zavezniško deželo, kakor je Jugoslavija. Naj navedem za to ne* kaj značilnih primerov. Skoro vsak dan, pa naj je bilo jasno ali oblačno, so kršili našo mejo. Sami veste, da so skoro vs^k dan letela nad našim ozem* ljem ne samo tuja civilna, ampak tudi bojna letala, in to ne le posamezno, temveč v celih jatah. Kot namestnik zunanjega ministra sem te dni izročil noto, v kateri so na* vedene nove kršitve naše meje. Pa mislite, da sc je medtem kaj zgodilo, da bi se te kršitve nehale? Ne, prav nič se ni zgodilo. Rekli so nam, naj bi jim povedali številke letal. Ali smo mogli v višini 2000 do 3000 metrov vi* deti številke letal? Razume se, da ne. Če pa se potem zgodi, da je neko le* talo prisiljeno pristati, potem najdejo sto izgovorov in trdijo, da je letalo v oblakih zabredlo, čeprav je bilo nebo popolnoma jasno. Stvar gre celo tako daleč, da žalijo našo vojsko. Izmišljajo si, da letalu ni bil dan noben svarilni znak, da se je streljalo nanj, ko je bilo že na tleh itd. Vse to ni res, kajti na lastne oči sem videl, kako so se vrstili dogodki. Če govorim o deželah, ki so bile v tej vojni naše zaveznice in se sedaj nasproti nam tako čudno obnašajo, potem ne mislim na te dežele kot ce* loto. Mislim samo na skupino ljudi, ki narodom teh dežel vsiljujejo svojo voljo. Narodi teh dežel so demokratično usmerjeni in si prav tako kot mi že« lijo miru. Toda reakcija v teh deželah bi rada prikazala položaj v napačni luči, hoče hujskati proti narodom, ki streme po pravičnosti in miru.« »Vendar ne smemo gledati v bodoč* nost z mračnimi pogledi,« je dejal proti koncu Tito. »Od nas je odvisna enotnost naših narodov in to je poro* štvo naše moči, a tudi poroštvo za to, da nam ne more škodovati nobena nevarnost od zunaj. Enotnost in spo* razumno sodelovanje med našimi na* rodi kakor tudi med delavci in kme* ti, navdušenje za delo in ustvarjanje, vse to nam je danes potrebno ne glede na to, kaj se dogaja v Parizu ali kjer koli.« MOSKOVSKI RADIO O DOGODKU Moskovski radijski komentator Mel* nikov je v svoji razlagi izjavil, da bi bil spor, ki je nastal v zvezi s prisilje* nim pristankom amerikanskega letala na jugoslovanskem ozemlju, lahko od* stranjen s tem, da bi se Amerika opra* vičila. To opravičilo bi bilo že zato po* trebno, ker je po podatkih jugoslo* vanske note v času med 16. julijem in 8. avgustom preletelo 172 amerikan* skih letal brez dovoljenja jugoslovan* sko ozemlje, od tega več kot polovica bombnikov. Dne 20. avgusta se je te* mu razkazovanju zračnih sil pridruži* la še demonstracija amerikanskih čet na jugoslovanski meji. ko so prvič uprizorili v Gorici vojaško parado, pri kateri je sodelovalo 10.000 vojakov 88. amerikanske divizije. Istočasno so razkazovali svoje pomorske sile. Ko* mentator nato omenja izjavo Tita, ki pravi, da imajo kršitve meje namen torja v malem in gorje Slovencu, ki se jima je zameril. Razume se, da so v takih razmerah ljudje stremeli za tem, da sc nauče nemškega jezika, kajti to jim je pome* nilo edino orožje, s katerim so se bo* rili proti brezpravnosti. Pa ne samo to: nasilje nemškega uradništva na Koroškem je nostalo tako načrtno, da so se mu mogli upirati samo gospodar* sko neodvisni in duhovno najmočnej* ši, kajti tudi znanje jezika ni obvaro* valo pred krivico, ker so zahtevali ce* lega človeka. Zahtevali so, da se je iz* ncveril svojemu narodu in se z dušo in telesom zapisal nemštvu. Iz gori omenjenih številk je očitna vsa nizkotnost velenemških prizade* vanj na Koroškem. Javna uprava in oblast je navsezadnje v vseh časih ob* čutno posegala v življenje državlja* nov in le prečesto je dobro razmerje državljana do oblasti odločalo tudi o njegovi zasebni sreči ali blagostanju. V večini ljudi se je ta stvarnost glo* boko zarezala v dušo, tembolj pa na* šemu ljudstvu, ki je bilo vse čase va* jeno videti v oblasti bolj izkoriščeval* ca kakor pa zaščitnika. Tembolj je zato razumljivo, da si je slovenski člo* vek na Koroškem prizadeval, da bi našel neko znosno razmerje do jav* nega aparata, ki' ga je občutil ko.t več* no grožnjo proti svojemu lastnemu obstoju. Ko bi bil imel naš preprost človek vsaj v vsakem uradu nekoga, kamor bi se bil lahko zatekel, iskal pri njem nasveta. Toda najprej je preskrbela šola, da Slovenci po možnosti sploh niso šli študirat, če pa se je to le ko* mu posrečilo, so ga spodili iz dežele. Kako dosledno je služila javna upra* va na Koroškem germanizaciji, se po* sebno očitno kaže v dveh okolnostih: Da so leta 1909 ustanovili »Društvo nemških nameščencev« z izrecnim na* menom, da izrinejo Slovence iz javnih uradov na Koroškem, ali pa da jim onemogočijo dostop do njih, istočas* no pa prizadevanje koroške deželne vlade, da si vzgoji nekaj pravih Nem* cev z znanjem slovenskega jezika, ki bi jih uporabljala za ponemčevanje. V ta namen je razpisala štipendije v znesku 2000 kron, ki so se izplačevale iz deželnega denarja, torej tudi iz de* narja slovenskih davkoplačevalcev. Pozneje sta to vlogo prevzela Siid* marka in Kaibitschev »Heimatbund«. Spomnimo se vloge javne uprave v času nacizma, potem nam bo postalo še posebno jasno, kako mogočen je bil ves čas njen germanizatorični pri* tisk na naše ljudstvo. Danes se vsi na* cisti izgovarjajo na pritisk, ki ga je državni aparat izvajal nanje. Koroški Slovenci pa so bili rod za rodom iz* postavljeni načrtnemu pritisku nem* ške uprave, ki je skušala iz njih za vsako ceno napraviti najprej janičar* je in pozneje Nemce. Po vsem tem se ne moremo strinja* ti z naziranjem, da je danes oa Koro* škem vse v najlepšem redu, ker pač trenutno nihče na veliko ne kolje Slo* vencev. Dokler bo v javni upravi de* žele vsega pet slovenskih nameščen* cev brez omembe vrednega vpliva, dokler bodo nacistični ali njim misel* no sorodni žandarji skrbeli za izpol* njevanje demokratičnih načel, bomo kvečjemu lahko ugotovili, da se stare krivice prav tako brezvestno in nemo* teno nadaljujejo, kakor če bi svet ni* koli ne bil obsodil krvavega nacistič* nega nasilja. Kajti z brezobzirnim za* molčavanjem stvarnosti ali z zavest* nim potvarjanjem dejanskega stanja se storjene krivice ne popravljajo. strahovati jugoslovansko ljudstvo, in dodaja: »V luči teh dejstev postane popolnoma jasno, da se dejansko za* držanje Združenih držav Amerike do majih narodov hudo oddaljuje od idealizirane slike enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, o kateri zastopniki Združenih držav tako radi govorijo na pariški konferenci.« »Dogodku pri Ljubljani je sledila ne?aslišno ostra amerikanska nota, ki je bila predana 21. avgusta zvečer. A že zjutraj istega dne je jugoslovanska vlada izpustila amerikanske letalce in pilote in ultimativne zahteve ameri* kanske note so postale brezpredmet* ne. Tako se je spor uredil, še preden se je mogel spremeniti v velik interna* cionalni konflikt.« POROČILO AMERIŠKE VLADE Amriška vlada je objavila poročilo ameriškega poslanika v Beogradu o njegovem razgovoru z maršalom Ti* tom kakor tudi vsebino Titovega pis* ma amerikanskemu poslaniku. Maršal Tito je izjavil v tem pismu, da sporni dogodki niso bili posledica posebnih povelj in še manj maščevanja za to, ker so amerikanske obmejne patrulje astrelile nekaj Jugoslovanov. Jugosla* vija ne dela nobenih težkoč, če letala zaradi vremenskih razmer ali okvare v motorjih zaidejo, ako se to ne do* 2aja prepogosto. V svojem pismu na* dalje izjavlja maršal Tito, da je bilo »estrcljeno letalo 50 km daleč v no* tranjosti in ne trdno na meji, kakor »e je zatrjevalo, in končno, da ni mo* glo zaiti zaradi slabega vremena, ker je bilo nebo 19. avgusta zelo jasno.« MARŠAL TITO AMERIKANSKIM IN ANGLEŠKIM NOVINARJEM »Neprcnehnc kršitve jugoslovanske meje po končani vojni, kljub vsem ju* goslovanskim protestom, jasno doka* zujejo, da zavezniška bojna letala, vključno .leteče trdnjave’, namerno preletavajo jugoslovansko ozemlje,« je izjavil maršal Tito na vprašanje an* gleških in amerikanskih novinarjev. »Po našem'globokem prepričanju ima* jo ta preletavanja značaj vojaške de* monstracijc in namen, da bi po eni strani . strahovala naše domoljubno ljudstvo, obenem pa opogumila ljud* stvu sovražne elemente.« Na vprašanje, kako bi se sporazu* meli Amerika,in,Jugoslavija, da bi bi* la deležna pomoči amerikanska letala, IZ PARIZA Po burni debati, ki se je razvila po* sebno okoli grško*albanskega vpraša* nja, je zavladala v Parizu tišina. Zase* dali so le razni odbori in pododbori, ki pa doslej v večini vprašanj niso do* segli sporazuma. Tembolj pa je nara* slo število predlogov za spremembo osnutkov mirovnih pogodb, kakor so jih sklenili zunanji ministri velikih dr* žav. Sedaj ob začetku petega tedna konference jih je bilo nad 250. Pred* njači Avstralija s 73 predlogi. Za njo sledijo Jugoslavija z 39, Grčija s 36, Češkoslovaška s 15, Poljska zli, Bra* žili j a z 9 in Abesinija in Belgija s 5 predlogi. Avstrija je predala konfe* renči daljšo spomenico,' v kateri za* hteva za Južno Tirolsko avtonomijo pod mednarodno zaščito. Za uspešnejše delovanje konference sta predlagala general Smuts in mini* strski prdsednik Mackenzie King spo* redno s konferenco razgovore »veli* kih štirih«, ki naj bi se istočasno se* stajah v Parizu. Bevin je izjavil, da hoče zastaviti vse svoje sile za ures* ničenje tega predloga. »GRČIJA OGROŽA MIR« Na plenarni seji 21. t. m. v Parizu je ukrajinski zastopnik Manuilski po* sebno ostro zavrnil grškega ministr* skega predsednika Tsaldarisa, ki je predlagal, naj bi z Albanijo ravnali kakor s sovražno deželo. Manuilski je imenoval Tsaldarisovo vlado reakcio* narno in fašistično in je izjavil, da Gr* čija namenoma vodi tako politiko, ki lahko ogroža mir v tem delu Evrope. Nadalje je izjavil, da ljudsko glaso* vanje o monarhiji 1. septembra 1.1. ne bo demokratično. Manuilski je končal svoj govor z besedami: »Današnji po* ložaj v Grčiji bo verjetno dovedel do težkoč na Balkanu.« Na zahtevo ukrajinske vlade se bo varnostni svet na svoji sedanji seji bavil z grškim vprašanjem. ki zaidejo ali so v stiski, je odgovoril Tito: »Mi smo že v pretekli vojni do* kazali, da smo pripravljeni pomagati letalcem v stiski tudi za ceno lastnih žrtev. Če bodo zavezniška letala pro* sila za pomoč, so lahko prepričana, da bodo vojaški organi vse ukrenili v nji* hov prid.« PREDSEDNIK AMERIŠKEGA DRUŠTVA O DOGODKU fr VESTI IZ ^ SLOVENIJE Proces proti vojnim zločincem v Ljubljani Predsednika amerikanskega društva »Borimo se za mir« general v pokoju Carlson in igralec Paul Robeson sta v svoji izjavi za tisk obsodila ravna* nje amerikanske vlade, ki prihaja do izraza v noti na jugoslovansko vlado, in izrazila mnenje: »Rooseveltovo po* litiko zavestno pozabljajo. Treba jo bo spet obuditi k življenju, sicer ne bo mogoče preprečiti katastrofe.« ANGLEŠKI LIST O DOGODKU »News Chronicle« piše, da je bila amerikanska nota Jugoslaviji »za an* gleško javno mnenje hud udarec«. List svetuje povratek k načelom pra* vičnosti in strpnosti »Daily Mirror« je mnenja, da je ravnanje ZDA ob* žalovanja vredno. Iz njega ne more zrasti ničesar dobrega, obratno pa lah* ko povzroči veliko krivico. »Daily Worker« vidi v amerikanskem kora* ku »ustrahovalni poskus v dobro po* znanem načrtu, ki ima za podlago amerikanske imperialistične namene v Sredozemlju«. IN ŠE DRUGI LISTI Francoska »Humanite« piše: »Potem ko so Amerikanci 163 krat prekršili mejo, si drznejo v Beogradu zahtevati zadoščenje. Reakcionarni anglosaški nasprotniki miru v Evropi so povzro* čili dejanja ameriških vojaških povelj* nikov z namenom, da bi izzvali veliko politično zmedo. To hočejo izkoristiti za to, da bi preprečili rešitev tržaškega vprašanja in s tem torpedirali pariško konferenco.« Moskovska »Pravda« piše k tem do* godkom med drugim: »Amerikanski tisk je kakor na znak dirigenta spro* žil divjo gonjo proti Jugoslaviji in za* hteva .odločne’ ukrepe proti zavezni* ku, ki ni zagrešil ničesar drugega kot . to, ,d4, si,je .drznil, braniti. ?vpje,neppo* rekljive pravice. Zaradi državniške modrosti male sile Jugoslavije se po* ložaj ni zaostril. Ostane pa dejstvo brez primere surovega pritiska neke velesile na malo državo.« »SLOVANSKI INTERESI SLUŽIJO MIRU« Češkoslovaški ministrski predsed* nik Gottwald je v razgovoru z dopis* nikom angleškega novinarskega ura* da med drugim izjavil: Nemški imperializem je že od nek* daj glavni sovražnik Slovanov. Mož* nost novega nemškega napada tvori temelj, na katerem se zbirajo vsi slo* vanski narodi okrog svojega najmoč* nejšega bratskega sovjetskega naroda. Ti »posebni slovanski interesi« pa ni* kakor ne nasprotujejo koristim dru* gih narodov, ker je tudi njihov glav* ni cilj, da se ohrani mir v Evropi in da prospevajo dežele, v katerih prebi* vajo Slovani. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM Kakor poroča TASS, je po pisanju lista »Tsefan*Schibao« komuintangska vlada na pobudo ZDA prekinila seda* nje premirje. Državljanska vojna na Kitajskem presega vse dosedanje bor* be zadnjih desetletij. Komuintangska vlada napada s 85 odstotki svoje voj* ske osvobojene pokrajine. »Vsa dej* stva kažejo,« tako piše list, »da se je Čankgajšek popolnoma oddaljil od programa miru in demokracije in da je izzval državljansko vojno«. Wang Ping Nan je v imenu kitaj* skih komunistov izjavil, da proglas splošne mobilizacije, naslovljen na 130 milijonov prebivalcev, ki so pod nad* zorstvom komunistov, ne pomeni uradne in dejanske napovedi vojne. »Mi se trudimo naprej, da se borba brezpogojno ukine. Trenutni napeti položaj je posledica enostranskega amerikanskega podpiranja in posredo* vanja.« Kakor poroča radio Kalgan, so ki* tajski komunisti naslovili na pariško konferenco poziv, v katerem zahteva* jo, da se amerikanske čete takoj umak* nejo iz Kitajske. Kakor smo že zadnjič poročali, se je v Ljubljani začel 21. avgusta pro* ces proti šestim glavnim vojnim zlo* čincem Slovenije. V naslednjem pri* našamo odlomek iz uvoda obširne ob* tožnice, ki jo je zastopnik vojaškega tožilca Jugoslovanske armade bral nad pet ur. »Protiljudski elementi iz vrhov bi v* še SLS (Slovenske ljudske stranke) so v pričakovanju neposrednega oboro* ženega napada hitlerjevske Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo, okupacije in razkosanja naše dežele imeli med 27. marcem in 6. aprilom leta 1941 sestanek. Na njem so skic* nili, da si podele vloge tako, da en del vidnejših predstavnikov SLS, na čelu z obtoženim Rožmanom, Avsenekom in Natlačenom ostane doma in stopi v odkrito politično in vojaško sodelo* vanje z okupatorji, drugi del, na čelu z obtoženim Krekom, Gabrovškom in Kuharjem pa gre v tujino, da sc na videz vključi v protihitlerjevski blok, da v primeru zmage ene ali druge voj* skuj oče se stranke zagotovi svoje po* ložaje in protiljudsko vladavino v Ju* goslaviji. Potem, ko so nemški in italijanski okupatorji zasužnjili in razkosali Ju* goslavijo, si med seboj podelili tudi Slovenijo in pričeli z fizičnim iztreb*. ljanjem naših narodov, predvsem slo* venskega, se je slovenski narod z dru* gimi narodi dvignil v vseljudski ob* oroženi odpor proti okupatorju za svojo svobodo, neodvisnost in obstoj. Istočasno se protiljudski elementi iz vrhov bivših političnih strank pove* zujejo med seboj in stopajo v službo okupatorjev, iz naših državljanov pa ustvarjajo kvizlinško »belo gardo« in tako imenovano »slovensko domo* branstvo«in-pomagajo okupatorju pri K DOGODKOM V GORICI V Gorici so bili zadnje dni ponovno krvavi izpadi fašistov, ki so proslav* ljali obletnico vkorakanja italijanskih čet po prvi svetovni vojni v to mesto. Umorjeni antifašistični borec, težko ranjeni jugoslovanski major, nenehni napadi na antifašiste, aretirani pred* stavniki SIAU*ja (Slovensko*italijan* ska antifašistična zveza), barbarsko pustošenje kulturnih ustanov, napad na žalni sprevod i. dr. so jasni dokazi zločinske delavnosti razbesnelih faši* stov. Pri njihovem zločinskem poslu sta pomagali civilna in vojaška poli* cija. Goriško ljudstvo je kljub novim surovim izzivanjem in žalitvam poka* zalo višek demokratične strpnosti in potrpežljivosti, pa tudi odločnosti. Ljudstvo iz Ajševice pri Gorici spo* roča zunanjim ministrom na konfe* renči v Parizu: »Protestiramo proti ravnanju civil* ne policije, ki je pokazala vso naklo* njenost italijanskim fašistom ob pri* liki obletnice okupacije Gorice. Zakaj je zavezniška policija pretepala, mo* rila in aretirala naše najzavednejše borce? Zato, ker je ljudstvo odločno pokazalo, da noče, da bi se danes po ozemlju, ki je prepojeno z mučeniško krvjo naših najboljših sinov, vzklika* lo imperialističnemu režimu in uniče* valo njegove, z nadčloveškimi žrtva* mi priborjene pravice. Zahtevamo, da se civilna policija, sestavljena iz 95 od« stotkov fašističnih elementov, razpusti in da se enkrat za vselej preneha z ne* sramnimi provokacijami. Ponovno kli* čemo: Proč z zločinci, proč s civilno policijo, proč z vsemi, ki hočejo rušiti mir!« HRASTNIŠKI RUDARJI SO SI PRI* BORILI PREHODNO ZASTAVO Iz poročila tekmovalne komisije za rudnike v Sloveniji je razvidno, da so zasedli prvo mesto v junijskem tek* movanju hrastniški rudarji, drugo rudnik Trbovlje in tretje mesto rud* nik Zagorje. Rudnik Hrastnik je od letošnjega aprila povečal proizvodnjo za 4,2 od* organiziranju okupacijskega upravne* ga aparata v Sloveniji. Izdajalski elementi, ki so zbežali v tujino z obtoženim Krekom na čelu — ki je bil že od leta 1941 preko Vati* kana v stalni zvezi z obtoženim Rož* manom, Natlačenom in Avsenekom — po eni strani podpirajo te kvizlinge v Sloveniji, po drugi strani pa izva* jajo izdajalsko politiko begunskih vlad in pomagajo četnikom Draže Mi* hajloviča. S svojo izdajalsko delav* nostjo kot kvizlingi v domovini z ob* toženim Rožmanom na čelu, kakor tu* di izdajalci v tujini z obtoženim Kre* kom na čelu so z dušenjem ljudske vstaje in podpiranjem okupacije v Ju* goslaviji v najusodnejšem razdobju zgodovine naših narodov vršili zločin izdaje naroda in domovine. V sodelovanju z nemškimi in itali* janskimi okupatorji ves čas vojne in sovražne okupacije so obtoženi Rož* man in Krek kot organizatorja in na* rcdbodajalca, Rupnik kot ljubljanski župan pod italijansko okupacijo in šef civilne uprave pod nemško okupačijo, Vizijak kot namestnik komandanta tako imenovanega »slovenskega do* mobranstva«, Hacin kot šef policije, Rosener pa kot predstavnik nacistič* ne stranke v svojstvu višjega SS* in policijskega vodje v tako imenovanem obrambnem področju 18. izvršili ne* štete zločine nad slovenskim naro* dom: ubijanje in izročanje ranjencev okupatorju, umore in pokolje, zapira* nja, mučenja, odvajanje v koncentra* cijska taborišča in na prisilno delo v korist okupatorja, prisilno mobiliza* cijo, požige, ropanja in uničevanje jav* ne ter zasebne imovine, posilstva in druge vojne zločine, zaradi česar od* govarjajo za smrt in trpljenje na de* set tisočev mož, žena in otrok.« stotka, proizvodnja debelega premoga pa se je dvignila celo za 16,7 odstot* ka. Rudarji so prištedili tudi 21,7 od* stotka jamskega lesa. S temi uspehi v obnovi domovine so si rudarji pribo* rili prehodno tekmovalno zastavo, ki jim je bila te dni svečano izročena. SLOVENSKA JABOLKA ZA ČEŠKOSLOVAŠKO Konec meseca julija je državno pod* jetje »Sadje« poslalo v Češkoslovaško 111 vagonov jabolk. Jabolka so naku* povale nabavno*prodajne in sadjar* sko*vinogradniške zadruge. Strokov* njaki so ugotovili, da Slovenija še ni izvažala tako lepega in strokovnjaško izbranega sadja. TEKMOVANJE V LJUDSKI ^ PROSVETI Po slovenskih vaseh, okrajih, okrož* jih se je kljub poletnemu poljskemu delu pokazala velika delavnost tudi v ljudski prosveti. Vsepovsod se pri* pravljajo dnevi in tedni ljudske pro* svete, tekmovanja pevskih zborov, gledaliških družin in godb, dnevi ljud* skih univerz in izobraževalnih preda* vanj s poučnimi vzgojnimi filmi, dne* vi slovenske knjige in ljudskih knjiž* nic, recitacijski večeri in večeri doma* čih pisateljev, dnevi in razstave likov* ne umetnosti in ljudskih umetnikov, dnevi šaha. Ponekod bodo imeli tudi razstave stenskih časopisov, krajevne* ga partizanskega tiska in kulturnega dela iz narodno osvobodilnega boja, zemljevidov partizanskih bojev, uni* čenih vasi, partizanskih umetnin, da* lje razstave ljudske umetne obrti, roč* nih del partizanov in drugih. Tekmo* vanja bodo iz posameznih krajev, to* varn, množičnih organizacij, okrajev in okrožij izločila najboljše skupine in s tem pokazala doseženo stopnjo ka« kovosti. Ob koncu ljudsko*prosvetnih prire* ditev bo v Ljubljani kongres ljudske prosvete, na katerem bodo pregledali uspehe, potrebe in nove probleme pro* svete. Na podlagi novih sklepov bodo usmerili prosvetno delo v jeseni in zimi. VINKO POLJANEC ^ neustrašeni borec za pravice slovenskegajjudstva Pred osmimi leti je umrl od gestapa zastrupljen v Škocjanu v Podjuni žup* nik Vinko Poljanec. Tako go* vori krvava zgodovina naših dni. In vendar, kadar koli stopim mimo Tinj v odprto Podjuno, mi pride naproti prav on. Kako čudno pričujoči so ne* kateri ljudje na tem svetu. Zaman so jih zastrupili, obglavili, ubili, streljali v njihove prsi. Ljudje, ki so napolnili toliko človeških src, prisluhnili njiho* vemu utripu in tajnim odmevom, po* vezali sto in sto duš, prižgali sredi najtemnejše noči toliko svetlih zvezd in upov: ne, taki ljudje res ne morejo umreti. Tako tudi Vinko Poljanec med na* mi nikdar ne bc umrl. Iz južne Šta* jerske je prišel kot mlad bogoslovec k nam na Koroško in postal neustra* šen borec za naše pravice. Preveč ši* rokogruden, da bi upošteval ozkosrč* ne nazore dela duhovščine, ki je pro* glasila, da se mora vse življenje na* roda urejati na strogo cerkveni pod* lagi, obenem pa preveč bojevit in sa* mosvoj, da bi bil zadovoljen z onemp* glim brezdeljem gospode, ki je rešc* vala narodni problem bolj iz oblakov, se je kmalu znašel sredi političnega, kulturnega in gospodarskega dogaja* nja na Koroškem. Spoznal je. da ni dovolj, če gledamo narod od daleč in ga vabimo za seboj z lepimi besedami, ampak da je treba med ljudstvo, z njim živeti in trpeti, boriti se in delati, skrbeti zanj z vse* mi močmi, da ostane zvest sebi in svoji zemlji. Ker je bil človek, ki ne more živeti sredi svojih štirih sten in ki noče reševati narodnega vprašanja na potrpežljivem papirju, je bil naj* srečnejši, kadar je stal sredi množice. In tako je potoval na shode in prire* ditve od Pliberka do Šmohorja, od Sel pod Košuto do Djekš pod Svinjo pla* nino. Vedno znova je našim ljudem vlival poguma in nove vere v bodoč* nost, da pod težo razmer ne bi orna* gali. Bil je velik in preprost, a pri tem veder in korajžen kakor fant sredi svojih, bil je človek širokih razgledov in bodre vere v naše življenje, ki ni obupoval in ozkosrčno pretiraval. In nič kolikokrat je bil junak med nami! Odločen in neustrašen bojevnik se ni bal povedati resnice na najvišjih me* stih. Ni prosil nikdar miloščine, tem* več zahteval, odločno zahteval pravi* co in upoštevanje slovenskega ljud* stva kot enakopravnega naroda. Ven* dar se je pri tem strogo zavedal in tu* di poudarjal, da je beseda o enako* pravnosti stara, da so z njo le prečesto varali ljudi in narode in da je ni ena* kopravnosti, ne kulture in ne gospo* darske brez politične neodvisnosti. Povsod so bile jasne njegove zahteve: v deželnem zboru, v Kmečki zbornici, če je govoril kot predsednik Prosvet* ne zveze ali tudi samo v pogovoru s študenti, ki jim je bil vedno svetova* lec in tudi radodaren pomočnik. Nič manj jasna ni bila njegova beseda na prižnici, ker je povsod poznal samo eno — čistost in lepoto resnice. Tako je župnik v Škocjanu vedno zvesto čuval -plamen slovenstva, ga gojil in skrbel, da nikoli več ne bo ugasnilo v srcu našega ljudstva. Iz nje* gove šole sc rastli ljudje, ki so se za* vedali dolžnosti do svojega rodu in ki so bili pripravljeni, boriti se za svoje pravice proti komur koli. On je vzgo* jih Dobrovnikovo in Komarjevo dru* žino in druge, ki niso nikoli klonili pred nasiljem in ki so s krvjo zapeča* tili svojo zvestobo. Kaj čuda potem, če se je sovraštvo nasilnikov obrnilo najprej proti značajnemu, neupog* gljivemu možu, ki je vcepljal vsem koroškim Slovencem ljubezen do za* tiranega in ponižanega naroda. Sovra* štvo nemških imperialistov in doma* čih odpadnikov je šlo do skrajnosti! Zastrupili sc njegovo telo, strli drago* ceno življenje v prepričanju, da bodo z uničenjem naših najbolj borbenih mož strli tudi naš odpor in nas potep* tali v tla. Ni se jim posrečilo! Pogreb Vinka Poljanca je bila manifestacija neuklonljive življenjske volje Sloven* ske Koroške. Tudi ni nič pomagalo, da sovraštvo ni obstalo niti pred veli* častvom smrti in je oskrunilo Poljan* čev grob, ki so ga polili z bencinom in zažgali vence in sveže cvetje. Njegove jasne besede so tudi po smrti padale kakor blagoslov na izmu* čeno zemljo, narod pa se je priprav* ljal na svoje vstajenje. Treba je bilo mnogo trpljenja in neizmerno žrtev, toda v teh letih je nešteto naših ljudi odločno kakor še nikoli poprej zahte* valo pravico in svobodo, dokler se pod udarci svobodoljubnega sveta končno ni zrušil strašni nacizem. Osem let počiva Vinko Poljanec! Cvetje krasi njegov grob ob cerkvici v Škocjanu, kjer počiva sedaj poleg njega Kutcj, kjer počiva tudi Ražun. Kaj bi nam povedal danes Vinko Po* ljanec, če bi lahko kot nekdaj stopil med nas in nam govoril na shodih in zborovanjih? »Veseli fant«, kakor se je sam imenoval, bi nas najbrž ne na* vdušeVal več za pokrajinske lepote naše zemlje, ker bi mu že ob prvem stavku ustavila besedo zavest, da je ta zemlja kljub tolikim žrtvam še vedno ponižana, da je razdejanih toliko nje* nih domov in oplenjenih toliko kašč, da za slovensko besedo še vedno ni prostora ne v šoli in ne v uradu in da na tej zemlji še vedno živi duh Maier* Kaibitschevih pomočnikov, ki so krivi njegove smrti in smrti toliko drugih za njim. On, ki je bil ves prevzet no* tranjega ognja, da bi narodu priboril pravico, in ki se je prvi žrtvoval, ti nam danes spregovoril o veličastnem uporu proti nasilju, ki še vedno po* skuša uničiti in streti duha slovenske* ga človeka, ki je še ostal ali se zopet vrnil domov. To je Poljančeva beseda danes! Ob njegovem grobu zato pri* segamo za obletnico njegove žrtve: »Na tej zemlji smo se rodili, tu smo zrasli, zanjo se bomo tepli, da ne bo naša samo v smrti, ko nas v grob po* lože, ampak tudi v življenju.« —ci. Ali se godi Avstriji krivica? ^ avetrii* še tam niso bili močni dovolj,/a bi goče tedaj avstrijsko ljudstvo spregle* Od prvega dne obnovljene avstrij* še tam niso bili močni dovolj, a bi ske republike vedno znova srečujemo uspešno kljubovali prodirajoceniti av* izjave avstrijskih politikov, da Avstri* stro*fa5izmu. Po tem neuspehu so vid* ia ni nikomur napovedala vojne in da nejši socialistični voditelji zapustili iu*mw jb yuu .u.u«, u. ~ r““’ L zato ni mogoče šteti med sovražni* deželo, njihovi pripadniki pa so se po* nih nabiralnih akcijah avstrijske po- j JL______:-o, Inkoma nnraz.mibili. mnodi med njimi krajine zbrale sorazmerno največ. 1 u a bi goče tedaj avstrijsko ljudstvo spregle* dalo in spremenilo svoje naziranje? Ne! Nasprotno. Vsem poznavalcem razmer je bilo znano, da so pri poulič* ke zavezniških držav; ne morejo ra* zumeti, zakaj se z Avstrijo ravna kot s premagano državo. Res je, da Av* strija ni nikomur napovedala vojne iz enostavnega razloga, ker je ni bilo. Bilo pa je'avstri jsko ljudstvo, ki je še malo prej predstavljalo Avstrijo in treba bo pogledati, kako se je to ljud* stvo obnašalo ob priključitvi in med vojno. Če bomo to storili vestno in nepristransko, bomo nujno prišli do sklepa, da bi bila Avstrija, ki je v svo* jih mejah imela takšno ljudstvo, brez dvoma prva, ki bi se podala na pot za* vezništva z nemškim rajhom. Jasno nam bo postalo, da ne bi bil mogoč noben avstrijski politik, ki bi si upal pred avstrijskim ljudstvom zagovar* lagoma porazgubili, mnogi med njimi tudi v vrstah NSDAP. Posledica tega je bila, da avstrijska demokracija ni več našla sile, ki bi sc mogla upreti nacizmu, ko je leta 1938 svečano vko* rakal v Avstrijo. Nasprotno, tudi mnogi nekdanji voditelji avstrijskih demokratov so v Hitlerju videli svo* jega rešitelja. Kakšno pot je šlo av* strijsko ljudstvo pozneje, smo v teku razvoja lahko v zadostni meri opazo* vali. Spomnimo se samo prihoda nem* ške vojske v Celovec, prihoda Hitler* ja in drugih nacističnih oblastnikov. Avstrijsko ljudstvo je tedaj množič* no na pol ponorelo od samega navdu* šenja, ženske so jokale že ob pogledu krajine zbrale sorazmerno največ. Tu se je zbiralo s pravim navdušenjem. Imel sem sam neštetokrat priložnost opazovati, kako so se prišleki iz rajha zgražali nad vsiljivostjo avstrijskih nabiralcev. Vsiljivi pa so bili zato, ker so verovali v Hitlerja in njegovo vse* nemško poslanstvo še v času, ko so se rajhovci že od njega odvračali. 2e v letih 1942 in 1943 sem večkrat govoril z Bavarci in Porcnjei, ki so mi žago* tavljali, da pri njih doma že zdavnaj nihče ne pozdravlja več z dvignjeno desnico, kot je to bilo tedaj v Avstriji še vedno v navadi. Nemško ljudstvo se je torej mnogo pred avstrijskim odvrnilo od Hitlerja, k>pr je mogoče lerja sprejemat na postajo. Zločinec Frick, Hitlerjev notranji minister, se je v Niirnbergu zagovarjal s progla* som avstrijskih škofov ob priključitvi, v katerem je bilo med drugim rečeno: »Končno se je uresničil tisočletni nem* šli sen. Z veseljem priznavamo veli* ke zasluge nacionalsocializmu, za nem* ški rajh in ljudstvo in naš blagoslov bo v bodoče spremljal njegovo delo.« Že spomladi leta 1944 se je del nem* ške inteligence, predvsem dijaštva, uprl hitlcrjevstvu in več nemških di* jakov in dijakinj na Bavarskem je te* daj izgubilo svoje življenje. Ali ne bi bilo pričakovati kaj takega prej v Av* striji, ako jc sodimo po sedanjih izja* vah avstrijskih politikov? Toda niče* sar takega se ni zgodilo. Avstrijski in* telektuaiei so bili prvi, ki so z navdu* šenjem sledili Hitlerju in po veliki ve* čini so že pred priključitvijo vsaj sim* patizirali z njegovim gibanjem. Zato Hitlerju po prevzemu oblasti v Av* striji ni oilo treba dosti premeščati ali nameščati, ker so tako že povsod sc* deli njegovi ljudje. In kako je z zlo* čini, ki 'so jih izvršili na nekdaj av* strijskem ozemlju, predvsem na Slo* venskem Koroškem ali v nanovo pri* ključenih krajih Slovenije? Mislim, da ni treba več dokazovati, da je teh zelo mnogo. Tudi na tem ozemlju je mnogo hiš in vasi, ki so jih požgali z živimi ljudmi vred. Hitlerju ni bilo treba pošiljati v te kraje Prusov, ki naj bi opravili to delo, kajti med Av* strijci jih je našel dovolj, ki so bili pripravljeni, da se oprimejo pruskih vzorov, tako n. pr. Maier*Kaibitsch in ves njegov zločinski štab. Ko je spomladi 1945 že ves svet vsak trenu* tek pričakoval kapitulacijo nemške armade, se je v Miinchenu dvignil na* rod in hotel ta razvoj pospešiti. Ta upor je bil prešibek in SS ga je lahko zadušila v krvi. Toda ali smo v Av* striji slišali vsaj o čem podobnem? Mislim, da si od takšnega avstrij. skega ljudstva ne bi mogli nadejati, da bi se v tej vojni postavilo na stran zaveznikov, ako bi leta 1939 še obsto* jala svobodna Avstrija. Čemu potem toliko vpitja o krivičnem ravnanju z Avstrijo? Drugi narodi, ki jih jc po* kvarjeno fašistično vodstvo zapeljalo v vojno na strani nacistične Nemčije, so še v teku vojne našli dovolj pogu* ma in zdravih sil, da so uničili v svoji sredini fašistično zalego in tako našli pot k zaveznikom. Zato se z njimi ravna sicer kot s premaganci, a sc ven* dar upošteva, da so bili pripravljeni dokazati svojo spreobrnitev tudi z de* janji in s krvavimi žrtvami, Avstrija pa tega ni napravila, ker je bila pao preveč prepojena z nacističnim du* hom. In danes se avstrijski politiki ob* našajo, kakor bi bila Avstrija zares tista velika žrtev, ki bi morala biti po njihovem mnenju že kar na strani zmagovalcev. Videti je, da bi bilo tako všeč tudi svetovni reakciji, ki vidi v današnji Avstriji svojo najboljšo opo* ro v Srednji Evropi. Kako jc leta 1939 avstrijsko ljudstvo mislilo in hotelo, nam na svoj način pojasnjuje vojni zločinec Goring, ki je pred sodniki v Niirnbergu dejal v svojo razbremeni* tev, da pri vkorakanju v Avstrijo na* cisti niso rabili orožja, ker jih je av* strijski narod sprejemal s cvetjem. Dr. Luka Sienčnik. pred avstrijskim ljudstvom zagovai- »mmen«« *** » J", jati avstrijsko nevtralnost ali celo za* sti je marsikatera zagledala okrog irie* senja, zenske so jokaic ze od pujueuu uuvuu u **** J „ . [ , ' na »Fiihrer ja« in v svoji zamaknjeno* spoznalo njegova zločinstva. Kljub te ^ !i_ .z. nija- mn nn rlanps zahteva Avstriia. nai b vezništvo z velikimi zavezniki v času, ko bi se tisočletni rajh boril za svoj »biti ali ne biti«. Spoznali bomo tudi, da tedaj v Avstriji ni bilo avstrijske* ga ljudstva, temveč da so bili z mali* mi izjemami samo Nemci, celo ultra* ^Avstrijski demokrati so pred fašiz* mom kapitulirali že leta 1934, ko so gove glave pravi »svetniški sij«, kakor sem jih na lastna ušesa slišal govoriti. Danes bi seveda najraje vse te navdu* Šenke dokazale, da so bile samo pri* siljene, da so šle k paradnim spreje* mom. Vsak otrok pa ve, da se tako ne obnaša tisti, kdor je pri stvari z no* tranjim odporom, torej prisiljen. Tako je bilo pred vojno, ko se je mu pa danes zahteva Avstrija, naj bi se ravnalo z njo kakor s pravo naci* stično žrtvijo. Človek se vprašuje, s kakšno utemeljitvijo si Avstrija lasti pravico, naj bi se z njo ravnalo po* vsem drugače kot z Nemci. Če pomi* slimo, da imajo nemški protestanti vsaj svojega patra Niembllcrja in nemški katoličani svojega nadškofa grofa v. Galcna, ki sta si že med voj* Vonitnlirali že leta 1934 ko so laKo je bilo pred vojno, ko sc jc niuia v. u--mnSliktPfebruarskih bojih ugotoviti, hitlcrjevstvo še odevalo z ovčjim ko* no Upala svariti pred slepo pokorsci* ?a v oodelellu nimajo dovoii8ptipad: žuhom. Kako pa jc bilo za čaaa vojne no hitlerjevskim voditeljem ,n po em cikov ki bi biii pripravljeni za svoje ko je nacizem v vsej erozot. razseli primerjamo, kaj so napravil, avstr,,, nrenričanie tudi nekaj žrtvovati. Ti so svoje satanske namere, ko je uničil se omejili samo na Dunaj in Linz in milijone nedolžnih žrtev? Ah ie mo* fjimici |amu, kaj so napravili avstrijski škofje. Koroški škof Adam Hefter je bil menda edini škof, ki je šel Hit* Karl Destovnik*Kajuh: Pet in dvajset Pet in dvajset nas jc tu zaprtih, pet in dvajset lic udrtih, pet in dvajset Sij človeških, petdeset oči ognjenih. Kri iz ust, s čela in iz prstov lije, kakor pse nas policija bije; kdor pa ni ko pes jim vdan, veš, za take so samice, trd beton in brez odeje, od gladu umiraS in od žeje, po telesu lazijo stenice ... Misli, trudne misli plazijo se v nas. Proč vrzimo trudne misli — ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja, vse prošlc bo kakor kalna reka. Proč jo vržeš, če pretesna je obleka. Človek, novi človek vstal bo iz človeka. „Miklova Zala“ zmaguje t/ V nedeljo 11. avgusta me je zanesla pot v naš lepi Pliberk. Prijetno sem bil presenečen, da sem lahko priso* stvoval uprizoritvi naše narodne igre »Miklove Zale«, ki so jo igrali fantje in dekleta iz okolice, pod vodstvom tov. Ivana Krajcerja in Hanina. Dvo* rana v pliberški meščanski šoli je bila nabito polna in velika množica ljud* stva je morala oditi, ker ni bilo več prostora. Na žalost so zaradi pomanj* kanja časa odpadle deklamacije, ki so bile prvotno na sporedu. Moški pevski zbor pod vodstvom tovariša Zdravka Hartmana je izpolnil program z narod* nimi pesmimi in povezal v odmorih posamezna dejanja. »Miklova Zala«, ki je izraz slovenske duše na Koro* škem in jo naše ljudstvo vsepovsod tako razume, je v Pliberku za občin* stvo, posebno še za igralce pomenila izredno doživetje. Uprizoritelji so morali premostiti velike težave in so vendar na vse gledalce napravili vtis velike discipliniranosti in vztrajnosti. Zato je občinstvo zahtevalo še drugo uprizoritev, kar so igralci rade volje obljubili za četrtek 15. avgusta v Non* či vasi. Seveda nisem hotel zamuditi prilike in sem se tudi na ta dan pridružil ve* likemu romanju v Podjuni, ki je bilo namenjeno zahvali za mir. Več tisoč* glava množica se je zgrnila okoli maie cerkvice v Nonči vasi. Popoldne pa je bil kozolec, ki ga je dal na razpolago Štavdaherjev oče za »Miklovo Zalo«, mnogo premajhen, da bi sprejel vse tiste, ki so si hoteli ogledati »Zalo« na novo ali še enkrat. Prostor je bil lepo urejen in pripravljen za sprejem šte* vilnih gostov. Igralci se niso ustrašili pobalinskega dejanja domačih naci« stičnih podrepnikov, ki so v noči na. četrtek vlomili v Štavdaherjev mlin in tam uničili vse kulise. Mnogo truda je stalo igralce in režiserja, da so si sami izdelali nove kulise prav za »Miklovo Zalo«. V kratkem času so postavili NEDELJSKA ZBOROVANJA OF Preteklo nedeljo je bilo več zelo lepo uspelih zborovanj Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Shoda v Št. liju ob Dravi se je udeležilo blizu 400 ljudi. Tovariš dr. Mirt Z w i 11 e r je govoril o položaju koroških Sloven* cev in za svoja izvajanja žel navduše* no odobravanje poslušalcev. Domači pevski zbor pod vodstvom tov. Pavle* ta Kernjaka je zapel več partizanskih in narodnih pesmi ter s tem še po* vzdignil razpoloženje zborovalcev. Istočasno je bilo zborovanje Osvo* bodilne Trontc v Borovljah, ki se ga je udeležilo nad 450 ljudi. Shod je otvo* ril in zaključil tov. Urh Olipic, k položaju pa je spregovoril tov. Franci Primožič. Zborovalci so z velikim zanimanjem spremljali izvajanja go* vornika in na koncu sprejeli dve reso* luciji. V prvi zahtevajo odstranitev nacistov iz javnih služb, v drugi pa za* htevajo odstranitev nacističnih učite* ljev. Obe resoluciji sta bili govorjeni ljudstvu iz srca. Tudi zborovanje Osvobodilne fron* te v Železni Kapli je dobro uspelo. Nad 200 poslušalcev je napeto sledilo izvajanjem tov. Toneta Jelena, ki je podal sliko sedanjega položaja ko* roških Slovencev. »KMEČKI DAN« V PODJUNI V Šmihelu pri Pliberku je Kmečka zveza za Slovensko Koroško priredila v nedeljo 25. avgusta »Kmečki dan« s tekmo koscev na Šercerjevem travni* ku. Za prireditev je vladalo veliko za* nimanje. Na »Kmečki dan« je prišlo blizu 1000 ljudi. Na travniku so bili transparenti z napisi: »Zemljo tiste* mu, ki jo obdeluje« in podobno. Tek* movalo je 12 koscev: prvi je bil Jože Pečnik Rut, drugi Karl Simonič in tretji H. Tajčman. Tekmovalci so oili za trud nagrajeni z lepimi slovenskimi knjigami. nov oder, čeprav brez slikanih kulis, toda to jim ni vzelo poguma in pono* sa za nadaljevanje dela. Govornik to* variš Jelen Tone je kot zastopnik Slo* venske prosvetne zveze ostro ožigu* sal in obtožil elemente, ki uničujejo vse, kar je slovenskega, s pomočjo ne* odgovornih nacistično vzgojenih smr* kavčev. Prav tako je domači govornik tov. Potočnik Lovro obsojal početje ljudi, ki na drugi strani slepijo javnost z načrti o nekakšni »slovenski avtono* miji« in se po potrebi predstavljajo tudi kot »Slovenci«, v resnici pa na tak način prodajajo naivne duše za umazane cekine. Ljudstvo ogorčeno zahteva zadoščenje za taka podla dc* janja in izjavlja, da bo v ponovnem takem primeru prisiljeno poseči po sa* mopomoči. Slučaj je hotel, da je prispel med prireditvijo v Nončo vas tudi zastop* nik britanske radijske družbe iz Ce* lovca gospod Sharp, ki je snemal ljud* sko petje slovenskih narodnih pesmi na plošče. Imel je dovolj priložnosti, da si ogleda razdejanje, ki so ga pri* zadejali slovenski kulturni organiza* ciji nacistični pobalini. Slišal je tudi, kako se je ljudstvo zgražalo nad ta* kim početjem. Opazil pa je tudi lahko discipliniranost in vztrajnost sloven* skih prosvetašev, ki so jo ohranili kljub predrznosti storilcev. Mislim, da gospod Sharp pač ne dvomi več o pra* vem licu Slovenske Koroške, niti o »kulturni avtonomiji«, kakršno pred* lagajo Avstrijci koroškim Slovencem. Očividno so hoteli pripadniki pove* ga pojmovanja kulture preprečiti »Mi* klovo Zalo« prav v Nonči vasi. Ven* dar se jim to ni posrečilo. Užaljeni, a ponosni igralci so tokrat položili v igro vsa svoja čustva in pobalinsko početje je le še doprineslo k uspehu prireditve. Vsem pliberškim prosvetašem lah* ko izrečemo pohvalo. Pogumno na de* lo in uspehi bodo še lepši. Nino. Na prireditvi so v imenu Kmečke zveze govorili predsednik Miki Karl in Stanko K r a u t, v imenu OF pa se* kretar POOF Karl P r u š n i k. Po tek* mi so bile deklamacije, plesi na pro* stem in kolo. Prireditev je bila nad* vse prisrčna in se je izvedla v popolno zadovoljstvo prirediteljev in udele* žencev. ŠT. VID V PODJUNI j Dne 11. avgusta smo uprizorili na farovškem skednju igro »Naša kri«, ki jc zelo dobro uspela. Vloge so bile po* srečeno izbrane in naši mladi igralci so se izvrstno vživeli v vsebino te, za nas na Koroškem tako aktualne igre. Saj veje iz nje isti duh slovenskega narodnega ponosa in samozavesti, ki so ga naši fantje in dekleta dejansko pokazali v dobi naše oborožene borbe proti nemškemu fašizmu. Tovariš To* ne Wutte nas je v svojem govoru opo* zoril na bogastvo slovenske kulture ter nam pokazal njeno povezanost z našo borbo v okviru OF, ki jc edina času primerna politična organizacija. Pred igro in med posameznimi deja* nji so se vrstile deklamacije in so tek* movali naši domači zbori z novo bor* beno in narodno pesmijo. Dne 18. avgusta, na »Rikarsko žeg* nanje«, smo priredili v Pogrčah na prostem šaljivko »Kralj Herod«. Ga* šper je izvedel svojo vlogo mojstrsko. Domači mladi moški zbor je predva* jal lepe partizanske pesmi. Prireditev je bila na istem mestu, kjer je bil pred letom dni eden prvih največjih mitin* gov na Koroškem po zlomu Nemčije. Ob mraku pa se je priklatila tolpa znanih nacističnih razgrajačev, ki so motili svojčas že prireditev v Škoci* janu in tam pretepali naše manifestan* te. Kljub navzočnosti avstrijskih var* nostnih organov nacistom ni bilo za* branjeno ponovno izzivanje in mote* nje običajnega domačega plesa. Enega domačih fantov so napadli med potjo, ko se je vračal domov. Naše ljudstvo, ki je aktivno sode* lovalo v oboroženi borbi proti naci* stom, ki je dalo 30 partizanov in da* rovalo pet življenj, ne bo trpelo še nadaljnjega motenja svojih priredi* tev, ki ga povzročajo nacifašisti. Od avstrijskih oblasti pa odločno zahte* varno, da naj že končno enkrat od* stranijo z našega ozemlja vse preosta* le nepoboljšljive fašiste. T. SEDEM ŽUPANOV V ŠTIRI* NAJSTIH MESECIH Mislim, da na Koroškem, pa tudi v celi Avstriji ni občine s takim števi* lom županov v tako kratkem času, ka* kor jih izkazuje naša občina Vern* berk pri Beljaku. V štirinajstih mese* cih po polomu nacizma smo jih imeli kar sedem, ki jih štejemo takole: 1. so* cialist, 2. nacionalsocialist, ki je bil žu* pan tudi ves čas Hitlerjevega režima, 3. komunist, 4. socialist, 5. komisar (Dunajčan), 6. socialist in 7. socialist, po imenu Jelič Ignac iz Vinar, rojen Slovenec. Na to ga opozarjamo, da ne bo pozabil, opozarjamo ga tudi, da za* stopa demokracijo in ta zahteva pra* vičnost, to se pravi: pustiti ali dati vsakemu svoje! Toda ne tako, kot so delali doslej, ko so iz občinskega od* bora odstranili vse Slovence. Novega župana opozarjamo tudi na to, da je pri uradnem ljudskem štetju leta 1910 štela občina Vernbcrk samo 254 Nem* cev in 2.072 Slovencev. Danes pa Slo* venci pri občini nimajo nobene bese* de! Kako je z našimi pravicami, ki so nam jih obljubili, in kako je z demo* kracijo na Koroškem? Pravijo, da ženske ne držijo besede. Kakšni so pa potem tisti »možje«, ki so tako rado* darni z obljubami. Juri. IZ ŠMARJETE V ROŽU Na robu lepega Roža, precej visoko ob pobočjih, leži Šmarjeta, kamor spa* dajo tudi prijazne vasice ob hribih in v dolini. Kakor smo bolj ob koncu Ro* ža, tako smo pač tudi med zadnjimi, ki se ti oglašamo, naš »Slovenski vest* nik«. Ti edini zastopaš in boš zasto* pal pravice našega naroda, ki je toliko pretrpel v svoji zgodovini, da si zar je svoje svobode skoro ne zna več pred* stavljati. Minula sta že dobra dva me* seča, odkar prihajaš med nas. Bodi po* zdravljen, dragi prijatelj, tovariš in glasnik pravične borbe našega v ognju trpljenja in boja prekaljenega sloven* ske£<" ljudstva na Koroškem! Te> suhem vkleten in shlajen krompir bo dobro prezimil. —k. Karel Gabrovšek — Gaber: KALISKA USEKA Našli smo se v lazu pri požganem kozolcu. Ta laz je stal v jeziku med tremi zaraščenimi potmi. Lastnik — stari Poljanec je bil pred leti postavil ob plotu lesen kozolec, ki pa sta ga pozneje čas in vreme skoraj popol* noma razdejala. Streha se je povesila in je puščala na mnogih mestih, ste* bri so se nagnili in latve skrivile, toda nihče se ni zmenil, da bi ga popravil. Ko pa so prišli k nam Italijani, so ga nekoč iz objestnosti zažgali. Ožgano tramovje so pozneje raznesli pastirji in tako ni ostalo od kozolca drugega kot sphana prst in ime. Tam ie bilo križišče partizanskih poti. Pri hrastu, ki je stal v plotu, smo se shajali, od tam pa smo spet odha* jali na vse strani. Hodili smo po zapu* ščenih stezah, na katere je pred voj* sko le redkokdaj stopila človeška no* ga, sedaj pa so postale zglajene, da so bile vidne že od daleč. Hodili smo po strmih kamnitih poteh s plitkimi mlakužami med smrekami in kamni ter postajali zmučeni od nakovanih čevljev, v blatu ob mlakužah pa so se vsako jutro kazali sveži odtisi naših stopinj. Hodili smo tudi po tak'h kra* jih, kjer ne bi smela ostati nobena sled za nami, kjer nas je že izdajal pre* obrnjen kamenček, zlomljena bilka, veja, s katere je bila osuta kakšna zdrobljena iver. Nekje smo se plazili tiho, še obleka ni smela šumeti, dru* gje smo hodili brezskrbno in glasen smeh nas je spremljal. Nekod smo ho* dili samo ponoči, druge pa so bile poti naše tudi podnevi. Tam se še nikoli nič ni zgodilo. Marsikje pa se je zgo* dilo. V postojanki se je nenadoma oglasila strojnica. Nismo slišali žviž* ganja krogel, toda drobci prsti in pe* ska so nam škropili v obraz. Skočili smo pred rob, toda Tomaž je obležal na poti. Drugič smo prišli v zasedo, takrat smo izgubili Jožeta. Tretjič je Marko stopil na nastavljeno mino, če* trtič, petič — koliko križev bi stalo ob poti. Takih mest smo se v prihodnje iz* ogibali v krajšem ali daljšem ovinku. Toda, bila so tudi taka mesta, ki se jim ni bilo mogoče izogniti. To so bili posamezni prehodi, ki so bili edini in smo samo po njih mogli nadaljevati pot. Na takih prehodih je bilo vse na* še telo napeto ko struna — zdaj zdaj se bo zgodilo. Držali smo puško pri* pravljeno za strel, toda vedeli smo, da na takih prehodih puška prav nič ne pomaga, pomaga samo sreča. Bila so tudi taka mesta, kjer se nič ni zgodilo, toda bili smo skoraj prepričani, da ne* koč se mora zgoditi. Morda je bila tam pred nekaj dnevi zaseda in le po naključju ni prišel tisti večer nihče mimo; menda je bil samo prostor tak, da je bil pripraven za zasedo. Na ta* kih mestih nas je vedno opominjalo, nekoč se mora zgoditi in bili smo pri* pravljeni kot gozdna žival, ki gre na lov. Tisti večer smo bili dogovorjeni s Francetom, ki nam je prinesel pošto z onstran proge. Navadno nas je že čakal in njegov glasen smeh nas je od daleč pozdravljal. France ni imel na* vade, da bi bil previden, če je bil sa* mo nekaj sto metrov od hiš in nevar* nih mest. Tisti večer pa je bilo vse tiho in pri hrastu se ni ničesar zganilo. Ustavili smo se in oprezovali. Bila je temna noč in naše oči niso mogle pre* dreti teme. Tovariš je zašepetal zna* men j e in od hrasta smo dobili enak še* petajoč odziv. France nas je že čakal. Toda ta večer je bil tih in zamišljen. Nismo silili vanj, zakaj slutili smo, da leži v njem nekaj težkega. Pri vseh je bilo tako. Včasih je prišlo nad nas neko moreče občutje in v takih trenutkih je mogel človek le sam premagati duševno po* tlačenost. Šli smo naprej. Tisti yečer smo imeli skupno pot. France je začel zaostajati. Počakal sem ga in potem sva šla vštric po osameli kamnitni poti. Nenadoma se je ustavil. »Čez Kališko useko si že hodil?« me je vprašal z nekim čudnim glasom. »Hodil,« sem pritrdil in čakal, kaj mi bo še povedal. Toda France se je spet pogreznil v svoj težki molk. Dolgo sva molče sledila tovarišem. V duši se mi je porodila slika Kali* ške useke. To je bilo eno izmed tistih mest, ki je bilo zaznamovano v naši duši — nekoč se mora zgoditi. Cesta se je vila med zasekanimi skalami in če si se spustil nanjo, si se počutil kot jetnik med zidovjem. Samo na enem mestu je bilo mogoče spustiti sc na ce* sto. Tam se je k cesti spuščal strm, travnat rob, povsod drugod pa je pa* dala k cesti navpična, kake tri metre globoka skalnata stena. Ko smo prišli na cesto, je bilo treba iti trideset mc* trov po cesti navzgor, potem pa smo se povzpeli spet na strm, travnat rob in se skrili v gozd. Tistih trideset me* trov je vselej terjalo od nas velike pri* pravljenosti: nekoč se mora zgoditi. Toda v tisti smeri smo se mogli samo tam splaziti preko državne ceste. Dve sto metrov niže je bila postojanka be« lih in na drugem koncu zaseke je le* žala druga vas, kjer tudi nismo mogli prečkati ceste. Tam, kjer smo se spu* ščali na cesto, in tam, kjer smo zopet plezali v rob, se je kmalu napravila zglajena steza, čeprav smo še tako pa* žili, da ne bi puščali sledov. Tako so bili kmalu zvedeli za naš prehod. Po* šiljali so ponoči po cesti patrole in so nam postavljali zasede. Samo srečno naključje je bilo, da se do takrat še nikoli nič ni zgodilo. Toda nekoč se bo zgodilo, nas je neprenehoma opo* minjalo. Tu ni pomagalo ničesar, ne pogum, ne navidezna brezskrbnost Nobeden, na katerem je bila vrsta, ni pomišljal, da ne bi šel čez useko. Mo* ral je iti in je šel. Toda glodalo je v vseh, glodalo je tudi v Francetu, ki je bil izmed vseh najpogumnejši, nekoč se bo zgodilo. Ta občutek je ostal zakopan globo* ko v duši in skoraj ni motil našega razpoloženja. Ko je prišel večer, smo peli, če smo ostali doma, je smeh ve* dril našo družbo in v pogovorih so se nahajale naše velike sanje o bodočno* sti. Samo na dnu srca je ležalo: nekoč. Tudi ko smo bili že na poti, je še vedno razganjal smeh naše prsi. Okrog in okrog je bil gozd in v njem smo se počutili kakor doma. Kdo nam kaj mo* re. Toda čim bolj smo se bližali useki, tem tišji je postajal naš smeh. Nazad* nje je popolnoma zamrl in še naše be* sede so ostajale napak izgovorjene. Pa tam še ni bila potrebna previdnost, saj smo bili še globoko v gozdu, do* bre četrt ure oddaljeni od useke. Ko smo se priplazili nad cesto, smo vedno obstali. Dolgo smo opazovali v noč, potem smo se sezuli in se nesliš* no spustili na cesto. Kot senca smo se plazili, da bi bilo tistih trideset me* trov dolg kos ceste čimprej za nami, in ko smo bili spet v gozdu, nam je še telo postalo nekam lahko, ko je minila duševna napetost. Nič se ni zgodilo. »Včeraj sem bil tam,« je France zo* pet prekinil molk. »Šel si čez?« sem ga vprašal, pa mi ni takoj odgovoril. Zdelo se mi je, da ga teži tisti prehod. Nisem ga mogel razumeti. Ce bi rekel: »Jutri grem čez Kališko useko, bi še razumel njegovo potlačenost^ Nekaj je prišlo nanj, da ga skrbi bolj ko druge dneve, bi ga upravičeval. Morda bi še mene zaskr* belo zaradi njega. Toda bilo je že za njim. Njegovo srce in njegove besede bi morale biti sproščene in vesele. Šel sem čez, pa kaj. Drugi dan so se beli gotovo zopet jezili, če so v snegu za* pazili moje stopinje. Samo minuto kas* neje so prišli za mano. Stal sem za smreko in jih štel. Deset -iih -ie bilo". NAŠA-ŽENA Osvobodilna borba preoblikovala slovensko ž ženo Za zdrav razvoj naših otrok Leta 1944 je na ozemlju, ki ga je osvobodila narodnoosvobodilna voj* ska, izšla brošura »Borimo se« v za* ložbi »Naše žene«, iz katere posne* mamo: »Naša odločna osvobodilna borba je morala nujno vplivati na preobliko* vanje našega narodnega značaja. V vsej zgodovini smo bili narod hlapcev, danes pa je drugače. Postali smo na* rod borcev in herojev. Ali je sloven* ska žena postala v teh treh letih res nov človek? .. Slovenska žena je to s svojimi de* janji dokazala. Dokazale so to števil* no borke, ki so prvič v slovenski zgo* dovini postale vojaki. Te žene — vo* jaki prezirajo nevarnost in smrt, stav* ljajo na kocko svoje zdravje. Junaške bolničarke tvegajo svoja življenja, ko rešujejo življenja svojih tovarišev. Nič ne pomislijo na to, da so matere, da jih doma čakajo otroci. Treba je rešiti čim več naših borcev, to je nji* hovo geslo, ki jih vodi v krvavih bor* bah. Čim več bom živih odnesla iz bo* ja, tem prej bo osvobojena domovina. To so naše bolničarke in borke. Žene, ki so udeležene pri izvajanju narodne oblasti, se v polni meri zave* dajo odgovornosti, ki so jo dolžne na* rodu. Naše politične aktivistke, zlasti tiste na okupiranem ozemlju, se bori* jo z največjimi težavami, katerim je izpostavljeno tako delo. S puškami si je ponekod treba priboriti pot do lju* di, treba je mimo bunkerjev, čez za« straženo progo, mimo postojanke, čez reko. Mnoge med njimi so na teh no’* nih poteh našle smrt. In žene, ki so s svojim junaškim zadržanjem pred narodnim sovražnikom po zaporih in mučilnicah izpričale visoko narodno zavest, so pač velik dokaz, da je po* stala slovenska žena res nov človek. Žena tvori polovico naroda in v vsa* kem narodu je v veliki meri tudi žena tista, ki posreduje ljudsko izročilo po* tomstvu. Da, slovenska žena se je spremenila. Nova slovenska mati bo vcepila svojemu otroku ponosno za* vest, da je član svobodnega naroda, in močno voljo, da si to svobodo, ki je bila priborjena s krvjo očetov in dedov, tudi obdrži. Vzgojila bo nove delovne ljudi, ki bodo vedeli, komu se imamo zahvaliti, da uživamo sadove svojega dela sami, ne pa tujec, kot se je to dogajalo stoletja. Ta naša borba bo zapustila globoke sledove tudi v čustvovanju naše žene. Nova ljudska tvornost je zajela naj* širše ženske množice. To je potreba preproste žene, da da razen v delu tu* di čustveno izraza vsemu, kar ji danes polni srce, jo pretresa in navdušuje. Žene ustvarjajo borbene pesmi in igre. Ko se sklanjajo nad vezenjem, ko krase pecivo, namenjeno partiza* nom, vpletajo med prastare narodne vzorce motive novega časa. Raste mlada narodna umetnost, sloneča na starih izročilih in oplemenitena z du* hom naše borbe.« Uvodni članek se končuje z bese* dami: »Žene nove Jugoslavije smo častno izpolnjevale svoje dolžnosti in jih iz* polnjujemo tudi zdaj, ko bijejo zasuž* njeni in svobodoljubni narodi posled* nji boj z zadnjim sovražnikom, s hit* lerjevsko Nemčijo. Izpolnjevale jih bomo tudi \ bodoče, tedaj, ko bo ta boj dobojevan in bodo vsa ljudstva v mirnem življenju gradila lastno do* movino. Ponosne smo, da je borba slovan* skih narodov in zapadnih zaveznikov proti nemškemu organiziranemu naši* lju tako mogočna in uspešna. Ponos* ne smo, da doprinaša tudi naš mali slovenski narod tako znaten delež v tem boju. Ponosne smo končno na vsa dejanja, ki so jih izvršile in jih še vrše za zmago žene nove Jugoslavije in po* zivamo žene vsega sveta, da se nam na tej poti pridružijo.« Dolgoletna vojna s svojimi straho* tami ni samo pomorila milijonov lju* di. Izpodkopala je telesno in duševno zdravje neštevilnih množic, predvsem pa ni prizanašala mladini. Okrepitev otrokovega telesa in zvišanje odpor* nosti proti raznim boleznim pa ni od* visna samo od prehrane. Nekatere matere mislijo, da otrok ni zdrav, če ni debel. Toda zdravniki so mnogo* krat ugotovili, da so debeli otroci bolj podvrženi boleznim kakor suhi. Pri razvoju naših otrok moramo upoštevati zakon o podedovanju teles* nih in duševnih lastnosti. Če sta oče in mati, njuni starši in teh starši krep* ki, trdni, zdravi ljudje, je pričakovati, da bodo tudi otroci zdravi in krepki. "V družini, kjer se pa seli kakšna bole* zen, na primer jetika, iz roda v rod, so ogroženi tudi otroci. Nevarnost za obolenje se še poveča, če gospodari pod hišnim krovom revščina. Enako sc podedujejo lastnosti značaja, spo* sobnosti, razvade itd. 14 leten sin je neprenehoma v hlevu pri konjih. Pa se spomni oče: »Tudi jaz sem takole posedal po hlevu, gladil konje in jih z veseljem vodil napajat!« Mala Moj* ca pa se kar ne more ločiti od putk in malih piščančkov. In mati se domisli: »Prav tako kakor jaz v mladih letih, kakor so pripovedovali stara mati!« S tem sme hoteli pokazati, da se ne* katere stvari v otrokovem razvoju ne morejo spremeniti, ker jih je otrok dobil od staršev, starih staršev, stri* cev, tet. Treba pa je izpolniti precej pogojev, pod katerimi se naši otroci šele pra* vilno razvijajo in dorastejo v duševno in telesno zdrave člane človeške druž* be. Izpolnjevanje teh pogojev je naj* osnovnejša dolžnost, ki so jo starši, predvsem pa matere dolžne svojim otrokom. Vsaka mati želi svojim otro* kom samo najboljše, in naše žene, že* ne delovnega slovenskega ljudstva, vedo še prav posebno, koliko trpijo* nja, žrtev in samoodpovedovanja mo* rajo doprinesti za svoje otroke. Prvi pogoj za zdrav razvoj otroka je snaga telesa, zob, osebnega in po* steljnega perila, snaga stanovanja in okolice. Težko je zvečer utrujeni ma* teri umivati otroke, da čisti in sveži ležejo v snažne postelje. Zato naj vsa* ka mati čimprej navadi vsakega otro* ka, da se bo sam umival. Majhni otro* ci si kaj hitro umažejo obleko. Žaro jih oblačimo čimbolj enostavno, da nam pranje in likanje ne bo vzelo pre* več časa. Tudi v stanovanju, na dvo* rišču in drugod moramo paziti na či* stoto. Odkrite gnojne jame, greznice, stranišča, ostanki jedil v kuhinji itd. privabljajo na stotine muh, 'ki prena* šajo bolezni in s tem ogrožajo zdravje otrok. Tudi stanovanje samo je vča* sih zanemarjeno. Pomisliti pa mora* mo, da se otroci zelo radi igrajo na tleh. Nič čudnega, da so hrastavi in polni izpuščajev, če hišna gospodinja ne čisti redno in temeljito poda. Posebno \ažno je tudi zadostno spa* nje otrok. Dvanajst ur, pozneje devet, najmanj pa osen. ur zdravega spanja bo najbolje spočilo in okrepčalo otro* ka. Pazimo tudi, da bodo hodili otroci vedno ob isti uri počivat in da bodo ob isti uri vstajali. In še nekaj ne po* zabimo: soba, kjer spe otroci, naj bo hladna in dostopna svežemu zraku. Pri vsakodnevni zaposlitvi otrok pa* zimo, da bodo imeli dovolj časa za za* bavo in učenje; od vsega začetka pa jih navajajmo na majhna dela, ker so otroci zelo zadovoljni, če lahko kaj pomagajo. Ako jih bomo primerno zaposlili, bodo na eni strani z vese* ljem opravili koristno delo, poleg tega pa ne bodo nadlegovali starejših pri njihovih opravkih. Ob podobnem na* dlegovanju starejši ljudje pogosto po* polnoma neupravičeno kregajo ali ce* lo udarijo otroka. V splošnem mora* mo paziti, da ne stresamo svoje jeze nad otroci, ki niso prav nič krivi. Za otrokov duševni razvoj je tudi važno, da se ne prepiramo — če to že mora biti — vpričo otrok. Svojim otrokom moramo nuditi čim toplejši in skrbni dom, da se bodo v življenju z ljubez* nijo in spoštovanjem spominjali roj* stne hiše in staršev. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharvvitzl, Wien XVI., Ottakrin* gerstrasse 83. — Tiska; »Globus«, Zcitungs«, Druck. und Veilagsanstalt G. tn b. H.. Wien 1, Fleischmarkt 3—5. Podružnica uprave >Slov. vestnika«, Klagcnfurt, Volkermarkterstrasse 21»L Tisti trenutek sem se težko premagal, da nisem streljal. Saj veš, kako blizu je od smreke do ceste, gotovo bi na katerega zadel. Toda prehod bi bil po* tem še težji...« Čestokrat nam je pripovedoval, ka* ko hodi čez železniško progo tik bun* kerja. »Nisem neumen, da bi se plazil med grmovjem in robidovjem. S Ton* čkom greva rajši kar po poti, čeprav ni od poti do bunkerja niti petnajst metrov. Še sezujeva se ne. Ko se tiho priplaziva do proge, počakava v sen* ci, da pride vlak. V daljavi začne gr* meti in že je vlak tu. Obsveti naju, toda to je v trenutku mimo. Za zad* njim vozom planeva čez progo. V ro* potanju vlaka se najino štorkljanje za* duši in nihče naju ne sliši. Ko pa pri* deva čez, se zasmejeva in se potem smejeva vso pot.« Tega sem sc tisti trenutek spomnil. Njegov smeh je bil ves živ v mojem spominu in zdelo se mi je, da bi se tudi sedaj moral smejati. Saj je bil čez in se nič ni zgodilo. , Nenadoma me je prijel za roko: »Te* bi povem, čeprav nisem še nikomur povedal.« Zdelo se mi je, da je hotel reči: Nekomu moram povedati. »Včeraj se mi je tako mudilo, da sem bil že v mraku nad cesto,« mi je pričel pripovedovati. Govoril je še* peta je in s presledkom, kot bi vsako besedo trgal iz sebe. Vrag vedi, kaj me je gnalo. Še pri Gošavcu se nisem ustavil. Luč me je vabila in Franckino petje. Že mi je zastajala noga, da bi šel v hišo. Toda bal sem se, da bi motil Mirka in Ivanko. Franckino petje je prihajalo iz kuhinje, gotovo je pri* pravljaJa večerjo. Pri tem je ne bi mo* gel motiti in bi moral v izbo. Tam pa sta bila Ivanka in Mirko. Za to noč smo bili namreč dogovorjeni, da se dobimo pri Gošavcu. Ko sva se z Mir* kom zadnjič poslavljala, naju je Ivan* ka povabila. Pa nikar ne pozabita pri* ti v sredo, saj ne bosta, kajne. yso noč ,vaju bova čakali. Pri tem je Mirka ta* ko toplo pogledala, da mi je bilo kar nerodno. Saj veš, da se imata Ivanka in Mirko rada. Toda zaljubljenca ima* ta tako malo priložnosti. Še takrat, ka* dar Mirko pride, nista nikoli sama. Navadno sva v sobi še Francka in jaz. Govorimo, se smejemo, toda v njiju polje ljubezen. Sram ju je, da bi se po* ljubila vpričo naju, ne moreta govo* riti ničesar, kakor govoriva midva. Toda njune misli se iščejo. Včasih se kot nevedoma, kot po naključju s te* lesi zadeneta in govorica se jima kar zmeša. Nama je nerodno in gledava v stran. Rada bi jima rekla, naj se na* ju ne sramujeta, pa se to ne da pove* dati. Potem greva s Francko k mizi, onadva pa sta pri peči. Midva govo* riva zase, se smejeva, šaliva, toda oči mi včasih nehote uidejo k peči. Ne morem jih zdržati. Onadva se držita za roko ali pa sta z glavami nagnjena tako, da se drug drugega dotikata sa* mo z lasmi. Toda njima je to dovolj, če opazita najina pogleda, sc prestra* šita in zardita do ušes. Vidiš, tako je z njim, zato tisti večer nisem šel h Gošavcu. Mislil sem, da je Mirko že tam in da je to edina pri* ložnost, da sta vsaj za nekaj trenut* kov sama v sobi. Zato sem šel naprej. Računal sem. da bom že o polnoči na* zaj in da bo do jutra še dovolj časa za smeh in pomenek.« »Nad cesto sem čakal kake četrt ure, da se je popolnoma stemnilo,« je pripovedoval dalje. »Že sem se hotel spustiti pod rob, pa je prišla po cesti patrola. Počenil sem za grm in prisluš* koval. Nič niso govorili, samo udar njihovih stopinj je nekam zlovešče od* meval v noč. Toda kmalu so ti zlovc* šči glasovi zamrli v daljavi. Počakal sem še kake tri minute, potem sem se splazil na cesto.« Umolknil je. »Ne vem, če bom ko* mu to povedal,« je preskočil s svojo mislijo. »Samo tebi.« In spet se mi je zdelo, da je hotel reči: Nekomu mo* ram povedati, da mi bo laže. »Ko pridem na cesto,« je zopet za* čel pripovedovati, »se na nasprotnem koncu izlušči iz teme človeška posta* va. Saj veš, samo trideset metrov je med obema izhodoma iz useke. Na tri* deset metrov moraš zadeti človeka, če* prav je noč. Drhtele so mi mišice in slišal sem udarce srca. »Stoj!« »Stoj!« »Oba hkrati sva zavpila. Nagonsko sem iskal kritja, pa ga ni bilo. V strmi rob nisem mogel planiti in zaradi sne* ga je bila moja temna postava še bolj vidna. Tudi oni ni imel kritja. Temni obrisi njegove postave so se odločno odražali od zasneženega ozadja.« »Kdo je tam?« »Kdo si ti?« mi je ostro vrnil vpra* šanje in varnostna zaklopka njegove puške je štrknila. Tisti hip nisem mogel odgovoriti. Če rečem, da sem partizan, pa je oni beli ali Nemec, če rečem, da sem beli, pa je oni partizan. Tudi sam sem od* pel zaklopko brzostrelke. Hotel sem jo odpeti čimbolj neslišno, toda prsti so mi drhteli in zdelo se mi je, da je škrtnilo tako glasno, da bi se slišalo sto metrov daleč. To so bile samo kratke sekunde, to* da bile so strašne in zdelo se mi je, da se vlečejo v neskončnost. Spodaj sem stal jaz, pripravljen, da bi stre* ljal, in zgoraj je stal oni tudi priprav* ljen, da bi streljal. Vmes pa je bilo sa* mo trideset metrov. Kritja ni bilo in umik je bil nemogoč. Koder si prideta beli in partizan nasproti na tako raz* daljo in imata puško pripravljeno za strel, se ne moreta več umikati drug pred drugim. »Ali veš, kako nas je vedno težila tista useka,« je vprašal z drhtečim gla som. Takrat mi je bolj kot kdaj koli zaži* velo v srcu, nekoč se mora zgoditi. In vse je bilo tako živo v meni, kakor bi sam napravil isto pot. »Kaj misliš, da belih ni- težila tista pot?« je France našel zopet novo mi* sel. Morda jih je prav tako spremljala skromna misel, nekoč bodo počile bombe, ko bomo šli skozi useko. Spet je obmolknil. Zdelo se mi je, da se je bal povedati tisto, kar je naj* važnejše. Ves dan in vso noč je mislil na to, toda obležalo mu je v duši in zdaj ni hotelo iz njega. »Kdo si, sem še enkrat vprašal, ali si partizan? Hotel sem mu dati odgo* vor na jezik. Toda vprašam te, kaj naj bi mi na to odgovoril. Ali misliš, da ni tudi v i jem trepetalo kakor v nas: nekoč se mora zgoditi. Molčal je. Morda je njegov molk trajal samo desetinko sekunde. Videl sem, da dviga puško k očesu. Oba hkrati sva sprožila. Toda on je imel puško in me je njegova krogla samo oprasnila rod nadlehti. Jaz pa sem streljal z brzostrelko in sem ga podrl.« »In potem?« sem vprašal. »Moral bi planiti v rob, zakaj po* stojanka je samo nekaj sto metrov ni* že in so gotovo siišali streljanje. Toda nisem mogel. Treba je bilo napraviti še tistih trideset metrov in iti k mrt* vecu.« Zaostala sva daleč za tovariši. Oni so naju klicali, naj pospešiva korak. France pa me je prijel za roko. »Poča* kaj! Veš, ko sem prišel tja, nisem po* gledal ubitemu v obraz. Iskal sem ka* po, ki mu je pri padcu padla z glave. Ko sem jo našel, sem prižgal vžigalico. Spredaj je bila prišita rdeča zvezda.« »Rdeča zvezda?« sem zamolklo po* novil za njim. In tisti trenutek mi je zopet zatrepetalo v srcu: nekoč se bo zgodilo. »Ta rdeča zvezda mi leži že ves dan in vso noč v duši in mi bo ležala vse življenje!« je drhtel France. In Ivan* kine besede: »Vso noč vaju bova ča» kale...« (Konec)