teto LXVII
Poffolna plaJani T eofotlnl.
1 Ljubljani, v torek', 'dne 17. oktobra 1939
Štev. 238	Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nI. 6/111

VENEC
Čekovni račun-. Ljubljana itevilka 10.650 in 10,349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Telefoni nredniitva ki uprave: 40-01, 40-09, 40-03, 40-04, 40-09 «— Izhaja vsak dan sjntra) razen ponedeljka la dneva po praznikn
Vpliv evropske vojne na Daljni vzhod
Dogodki v Evropi so popolnoma zatem-liili pozorišče Daljnega Vzhoda. Borba, ki je izbruhnila med evropskimi velesilami, je potisnila v ozadje borbo japonskega imperija na Kitajskem. In vendar ni mogoče ločiti teh dveh okrutnih dejstev, vojno v Evropi in vojno v Aziji, ki morata druga na drugo vplivati ter se morajo posledice ene prikazati tudi pri drugi.
Japonsika je ob izbruhu evropske vojne zavzela zanimivo stališče. Svoje nevtralnosti v polnem pravnem pomenu besede ni objavila, pač pa je sklenila, da se v vojno v Evropi kot zaveznica ene ali druge bojujoče se evropske velesile ne bo vmešavala. Toda istočasno je sprejela sklep, da se bo odslej še mnogo bolj, kot do sedaj, posvetila zasledovanju svojih lastnih vojnih ciljev na Kitajskem. Toda Japonska je morala pri teh svojih odločitvah računati s tem, da se je ravnotežje, kateremu je svoje dosedanje vojskovanje na Kitajskem prilagodila, z okoliščinami, ki so spremljale izbruh evropske vojne, doživelo velik potres, da se je ustvarilo novo ravnotežje velesil, kateremu se bo morala Japonska v drugem delu svoje kitajske vojne spet prilagoditi. Sovjetska Rusija je do nedavno tudi v okviru japonske zunanje politike veljala kot neke vrste tiha zaveznica Anglije in Francije in je japonska zunanja politika imela proti njej udobno orožje v paktu proti Kominterni, kjer se je znašla v družbi Nemčije in Italije, torej dveh protivnikov iste Anglije in Francije na območju Evrope. Toda Sovjetska Rusija je kar naenkrat spremenila tabor. Tako je storila tudi Nemčija. Pakt proti Kominterni se je zrušil. Ali se naj japonska vlada prilagodi novemu položaju, tako, da tudi ona sprejme nemško-sovjetsko zvezo kot svojo? V prvih dneh evropske vojne se je zdelo, da se bo Japonska tej zamisli predala. Kot dokaz za to služi nenadno hitra poravnava mongolsko - mandžurskega spora. Toda naslednji tedni so pokazali, da za Japonsko takšna politika le ni varna, ker Sovjetska Rusija svojih zvez s Čangkajškovo Kitajsko ni spremenila, marveč je, nasprotno izjavila, da bo to vlado še nadalje — kakor doslej — podpirala. Tudi je Sovjetska Rusija e pomočjo Nemčije zavojevala v Evropi velika ozemlja ter si svojo mejo napram Evropi zdaj tako utrdila, da bo lahko na Daljnem vzhodu z večjim noudarkom uveljavljala svoje nasprotstvo do Japonske. V trenju teh več ali manj jasnih spoznanj se je zgrudila japonska vlada in preživlja Japonska zdaj že več tednov trajajočo krizo, ki ni nič drugega, kakor iskanje pravilnega izhoda iz zagate, v katero jo je spravil sovjetsko-nemški pakt, ki je japonski zunanji politiki naložil dolžnost, da svojo podjetnost na Kitajskem prilagodi novemu ravnovesju med evropskimi velesilami. Do danes si Japonska še ni na jasnem, kaj naj stori, tem manj, ker so se na Tihem morju kar naenkrat pojavile pomorske sile Združenih držav Severne Amerike ter pri Japoncih vzbudile vtis, da je njihova naloga samo ta, da nadomestijo Anglijo na straži Tihega morja.
Pod pritiskam teh dejstev je razumljivo, da je Japonska sklenila, da se v evropske borbe ne bo vmešavala — kako naj to stori in s kom? — a je tudi razumljivo, da navidezno ugodnega položaja, ko so so evropske velesile morale politično in vojaško več ali manj umakniti s kitajskega področja, do sedaj ni mogla izkoristiti za širokopotezna dejanja v smislu svojega zavojevalnega načrta. Velike vojaške ofenzive ni bilo. Nasprotno, kitajske čete so pokazale nepričakovan odpor, ki je bil na nekaterih mestih celo ofenzivnega značaja. Zadeva z ustanovitvijo nove osrednje kitajske vlade pod vodstvom Čangkajšovega begunca Vanšinveja pa tudi nikakor ne more z mrtve točke, ker japonska vlada rojstvu in rasti te nove, sebi vdane kitajske vlade ne more posvetiti tiste pozornosti, ki bi bila potrebna, da prebrodi prve težave.
Položaj na Daljnem vzhodu se bo razčistil Šele v svitu evropskih dogodkov, ki pa danes še ne kažejo ravne smeri. Odvisen bo od zadržanja Sovjetske Rusije, od otipavajoče politike Anglje, ki se še ni odločila, ako naj evropski vojni na ljubo poišče stare zavezniške vezi z Japonsko, od Združenih držav Severne Amerike, ki jih je evropska vojna pognala v tihomorsko področje na stražo, ter od toplomera na bojiščih samih, kjer se bo počasi le začelo kazati, kje se uveljavlja
?remoč, ki bo sčasoma tudi odločila borbo, oda toliko je jasno že danes, da br*z evropskih velesil Japonska ne bo požela žetve, ki jo je zasejala. In to spoznanje dela v razpletu političnega življenja na Japonskem samem še največje negotovosti. Svet je danes organična celota in ga ni mogoče razsekati v kose, ki bi lahko drug brez drugega živeli.
Zcmunska vrem. napoved: Pooblačitev v severovzhodnih krajih, kjer utegne biti nekoliko dežja. Drugod bo prevladovalo jasco s slabim južnim vetrom.
Zagrebška vrem. napoved: Deloma oblačno.
ff
Sedaj napad na Anglijo
V Londonu ne verjamejo v nemško ofenzivo proti Franciji, ampak v načrtne ofenzivne napade na angleške ladje
ff
London, 16. okt. t. Londonski tisk po zadnjih dneh, ki jih je izpolnil odmev Chamberlainovega govora, mnogo ugiblje, kakšen korak bo sedaj storila Nemčija. Nekateri so sprožili misel, da bo Nemčija s silno ofenzivo butnila proti Maginotovi črti na francoski meji. Toda vojaški strokovnjaki, ki pišejo v londonske dnevnike, menijo, da tega ni treba pričakovati, marveč,
da pripravlja Nemtija iz psiholoških razlogov napad, proti Angliji, kot svojemu prvemu in največjemu nasprotniku. Vojaški strokovnjaki menijo, da bo sedaj Nemlija začela »ofenzivno obrambo< proti Angliji, to se pravi, da bo učinkovito segla po ukrepih, g katerimi bo poskusila podreti angleško gospodarsko blokado. Nemški napad bo v prvi vrsti namenjen orodju, 8 katerim Anglija izvaja gospodarsko zaporo napram Nemčiji. Prišli bodo letalski napadi na angleška trgovinska in vojna borodovja, na od vojnih ladij spremljevane tovore.
Angleški vojaški strokovnjaki izražajo prepričanje, da angleške nadoblasti na morju ne bo mogoče 6treti z letalskimi napadi, ker se je izkazalo, da
je protiletalska obramba na angleških' ladjah zadostno učinkovita. Zatorej je treba pričakovati večjega delovanja podmornic. Povečana delavnost nemškega letalstva na Severnem morju kakor tudi okrepljeno nastopanje nemških podmornic se navajata kot dokaz za to, da bo Nemčija sedaj skušala v prvi vrsti udariti Anglijo, o kateri se je Hitler sam v svojem zadnjem državnem zboru izrazil »da ima Nemčija tudi proti njej orožje...« Angleška admiraliteta, tako piše vojaški izvedenec v »T i m e s u« si je v svesti nalog, ki čakajo angleško brodovje ter ni čakala sedanjega trenutka, da se zavaruje.
Francozi pričakujejo veliko nemško ofenzivo
Pariz, 16. oktobra. AA. Havas. Izven vsakega dvoma je, da obstoja negotovost o namenih nemškega poveljništva. Vemo, da Nemci zbirajo čete in to zelo znatne v renski pokrajini. Istočasno poskuša nemška pehota prodirati proti francoskim predstražam, pri čemer jo podpira topništvo. Vse to so znaki, da Nemci pripravljajo ofenzivo, ki bo, kakor smatrajo, v kratkem izvedena. Samo logika vojne, posebno če se upošteva težko gospodarsko stanje, zaradi česar ni mogoče misliti v Nemčiji na dolgo vojno, vrh tega pa posledice blokade si-
lijo nemško poveljništvo, da takoj, pa če tudi v krajevnih ofenzivah ujame vsaj nekoliko francoskih vojakov, da bi dobilo obvestila, na osnovi katerih bi se odločila za ali proti ofenzivi večjega obsega. S tem v zvezi je moralo francosko poveljništvo istotako poskrbeti, da ujame nekaj Nemcev. da bi od njih dohilo potrebna obvestila. Seveda so ta obvestila zelo skromna, toda z njihovo pomočjo ter s pomočjo še drugih zbranih podroh-nosti se vendar lahko vsaj do gotove mere ugotovijo nameni sovražnika. Izgotovljeni so nameni sovražnika v sektorju nasproti Alzaciji in Loreni, toda ravno tu so v zadnjih dneh francoske pred-•traže pokazale veliko živahnost. To je oni del bojišča, ki je, kakor se zdi, najugodnejši za morebitno koncentracijo in ofenzivo nemških čet.
Pariz, 16. okt. b. »Petit Parisien« poroča, da pričakuje francosko vojno poveljstvo v kratkem nemško ofenzivo. Nemške čete v moči 700 do 800.000 mož so pripravljene, da na Saari izzovejo prvo odločilno bitko. Vojni opazovalec pravi, da Francozi s tem računajo in so se dobro pripravili pred vsakim iznenaden jem. Nepristranski dopisniki poročajo iz Berlina, da bo Nemčija storila vse, da zlomi britansko nadoblast na morju. V ta namen bo Nemčija uporabila vse svoje razpoložljive letalske in pomorske sile.
Nemci javljajo poškodbo angleške križarke „Repulse"
Angleška admiraliteta to zanika
Berlin, 16. okt. t. Vrhovno poveljstvo nemške mornarice javlja službeno, da je ista podmornica, ki je potopila angleško 29.000 tonsko oklopnico »Royal Oak«, hudo poškodovala tadi angleško bojno križarko (Battle cruiser) »R e p u I s e«, ki da ne bo več rabna. Angleška admiraliteta je nemško poročilo objavila, ga zanikala ter dodala, »da ne bo več zanikala takšnih poročil, ki so značilni primeri nemške propagande«.
Nemško časopisje sedaj na prvih straneh dokazuje, da je bilo resnično njeno poročilo, da je bil pri znani bitki na Severnem morju med nemškimi letali in angleškimi vojnimi enotami potopljen najbolj moderni angleški nosilec letal »Are Royal«, dejstvo, ki ga je angleška admiraliteta ponovno zanikala. Zato imenuje nemški tisk angleškega mornariškega ministra Churchilla »lažnivi prvi lord admiralitete«.
London, 16. oktobra. AA. Havas: Britanski pomorski krogi izjavljajo, da je vest neke nemške radijske postaje o torpediranju križarke »R e p u 1 -s e» popolnoma iz trte izvita in da je ta vest samo delo nemške propagande, prav tako kakor včerajšnja vest o bombardiranju »H o o d a*.
Bojna križarka »R e p u 1 s e« je bila spuščena • v morje leta 1916 inje bila istega leta tudi usposobljena za vožnjo. To je ena največjih angleških vojnih ladij, saj ima 32.000 ton. Njena obsežnost je ogromna. V dolžino meri 242.1 m, široka je 31.3 m, njena globina, do kolikor se potopi v vodo, pa znaša 9.7 m. Kolos je odlično opremljen z moderno artilerijo, ima namreč šest topov po 381 mm, 15 po 102 mm, štiri po 102 mm (protiletalski topovi), en top za 76 mm in štiri po 47 mm. poleg tega pa še deset torpednih cevi premera 533 mm. Križarka ima 112.000 konjskih sil. kar ji omogoča ogromno hitrost 31 in pol morske milje na uro (ena morska milja je 1.852 m).
Nemške podmornice so potopile tri francoske ladie
Pariš, 6. okt. t. Nemške podmornice so v zadnjih dveh dneh potopile tri francoske tovorne par-nike, in sicer »Emile Nungetc, »B r e t a g n c< in »L o u i s i a n a«. Nosilnost vseh treh potopljenih ladij znaša nekpliko več kakor 10.000 ton. Posadke so rešene.
O priliki potopitve parnika »Bretagne« je bilo poškodovanih mnogo rešilnih čolnov, v katerih so se nahajale ženske in otroci, od koščkov granate, ki jo je nemška podmornica po torpediranju izstrelila na Bretagno. Več potnikov je moralo plavati dve uri, preden so jih mogli rešiti. Na sami ladji je našlo smrt zaradi torpediranja sedem mornarjev.
Norveški parnik »Orače Holm« je pretekli petek zvečer naletel na podmorsko mino in se potopil blizu angleške obale. Trije mornarji so utonili.
Konec preteklega tedna so nemške podmornice potopile na Atlantiku dve francoski ladji. Brodo-lomce so prepeljali v neko britansko pristanišče, kjer so zdaj od njih izvedeli podrobnosti o potopitvi. Britanske vojne ladje, pravijo rešenci, so takoj prihitele reševat in mislijo, da je samo deset ljudi izgubilo življenje, 450 se jih je pa rešilo in so jih včeraj izkrcali v nekem angleškem pristanišču. Razen tega so Nemci potopili ladjo »Los-hauon«, kakor smo že poročali, a brez slehernega opomina. Potnike in posadko je prevzela neka britanska bojna ladja. Parnik »Louisiana« (6963 ton)
te ustavila neka podmornica in zahtevala od njega irano. Ker ie kapitan to odklonil, je podmornica začela parnik obstreljevati. Parnik se je potopil. Na drugem francoskem parniku »Bretagne' (10.108 ton) je bilo 360 oseb, med njimi 125 potnikov, pet mož posadke in dva potnika so ubiti. Ko je iaaja
spustila v morje rešilne čolne, jih je podmornica obstreljevala s topovi. (Reuter.)
...In eno angleško
London, 16. oktobra, b. Nemške podmornice so potopile eno britansko trgovsko ladjo. Brit*' 6ka trgovska ladja je imela 9200 ton.
„Podmornice so večja nevarnost ..
pravijo francoski mornariški krogi
Pariz, 16. oktobra. A A. Francoski pomorski krogi izjavljajo, da je tudi nadalje treba smatrati podmornice in ne letala za najnevarnejše sovražnike bojnih ladij. Oni naglašajo, da so razni pomorski dogodki dokazali, da je nevarnost pred podmornicami večja in da številni poizkusi napadov sovražnih letal niso mogli pokazati onega uspeha, ki so ga pričakovali. Dokazana je samo uspešnost letalskih napadov na velike ladje ali pa na posamezne eska-dre. Kar se tiče potopitve angleške bojne ladje »Royal Oak«, ki je bila potopljena v Severnem morju, se zdi, da jo je napadla
podmornica, ki se ji je posrečilo priti nepričakovano popolnoma blizu k ladji ter jo potopiti. Ugotovljeno je, da se nahaja gotovo število nemških podmornic v Atlantskem oceanu in Severnem morju. Angleška vojna mornarica vodi sedaj preiskavo, kje se nahaja oporišče teh podmornic.
Nemške podmornice
križarijo ob Ameriki
Zalagajo ]ih z bencinom nemške trgovske ladje
Newyork, 16. oklobra. AA. Reuter: Dasi so floslej ostali vsi uspehi, da se avtentično ugotovi prisotnost nemških podmornic v mehiških vodah, brezuspešni, obstoja zato vendar zadostno število znakov, tako da ameriški politični krogi ne dvomijo več, da se nahajajo nemške podmornice v Karibiiskem morju. Dopisnik »Newyork Timesa« iz Mehike trdi, da je mehiška vlada prepričana, da se nemške podmornice nahajajo v mehiških vodah in da jih preskrbujejo nemške ladje, ki se nahajajo v mehiških lukah. Posebno sumljiva je nemška ladja »Columbus«, ki je te dni zapustila Vera-eruz ter se vsidrala v nekem samotnem zalivu otoka Anton Licardo. Obstojajo poročila, da je »Colum-
bis« odplula z vel:kim tovorom bencina, vode in življenjskih potrebščin. Mehiški krogi smatrajo, da je Columbus v stalni brezžični zvezi z nemškimi
podmornicami. Isto tako je sumljiva tudi nemška pelrolejska ladja »Emil Friedrich«, ki se sedaj nahaja v luki Tampicot< ker je tudi ona te dni vkrcala velike količine bencina in življenjskih potrebščin. »Newyork Times« poudarja, da bo morala ameriška vlada sprejeti gotove ukrepe v zvezi s tem vprašanjem.
Jutri posvet štirih vladarjev v Stockholmu
Posredovanje za mir ali nastop proti Sovjetski Rusiji
Stockholm, 16. okt. AA. Danski in norveški kralj ter predsednik finske*republike prispejo v spremstvu svojih zunanjih ministrov v sredo jio-poldne v Stockholm. Takoj v 6redo se bo začela konferenca po svečanem kosilu, ki ga lx> priredil švedski kralj na čast tujim državnim jioglavar-jem. V sredo zvečer bo slavnostna večerja na dvoru. Konferenca se bo nadaljevala v četrtek dopoldne. Splošno so prepričani, da bodo gostje odpotovali iz Slockholma lahko že v četrtek popoldne. Posvetovali se bodo o zadržanju napram Sovjetski Rusiji.
London, 16. okt. AA. Havas. »Times« smatra, da ne bi bilo nič čudnega, ako bi države skupino Oslo, ki so vznemirjene zaradi ruskega nastopa, sklepale o gotovih posredovalnih predlogih. Dasi je Hitler Izjavil, da je napravil zadnjo j>onudbo, se vendar lahko 6matra, pravi list, da bi Nemčija
želela, da ostane zmaga na Poljskem brez posledic. List smatra, da so Nemčija medtem časom pripravlja na ofenzivo. »I)aily Express« piše o I>oložaju ter smatra, da Nemčija lahko sprejme štiri sklepe:
1.	Nemčija bi lahko začela novo mirovno ofenzivo;
2.	Nemčija bi lahko začela veliko ofenzivo na zahodnem bojišču;
3.	Nemčija bi lah*« sklenila Izvesti velike zračne napade na angleško mornarico v zavezniških lukah ter na trgo.inskih progah;
4.	Nemčija bi se lahko umaknila na Slegfrle-dovo črto ter vodila popolnoma defenzivno vojno.
Zavezniške vlade, pravi list, kontrolirajo položaj tako na diplomatskem, kakor na vojnem polju. Pariz in London bosta končno odločala o smeri, v kateri ee bo položaj razvijat
Finska borba
Hitler ni hotel sprejeti odposlancev narodno-socialistične stranke
Moskva, 16. oktobra. A A. Reuter. Finska delegacija je imela v soboto tretjo konferenco s predstavniki sovjetske vlade v Kremlju. Ob polnoči jo delegacija odpotovala v Helsinki, kjer bo poročala finski vladi. Pričakujejo, da se bo finska delegacija v četrtek ponovno vrnila v Moskvo. Konferenca je trajaia včeraj popoiane 2 uri, istotako zvečer. Niti
o popoldnevnl niti o večerni konferenci ni bilo izdano nobeno poročilo.
London, 16. oktobra. A A. Reuter poroča iz Kodanja: Po poročilih danskih listov iz Moskve je
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dr. Maček svari
V soboto je dr. Maček v Zagrebu izdal oklic ..leščanstvu, delavstvu in kmetom, kjer se peča z raznimi dogodki, ki so se zadnje čase dogajali v Zagrebu. Dr. Maček med drugim takole pravi: »Zadnje tedne je bilo v Zagrebu ponoči ubitih iz zasede več ljudi, med njimi tudi več policijskih stražnikov, ki o njih mislijo, da so pod bivšimi režimi i? pplitičnih vzrokov počenjali razna nasilja ...' Bilo' bi še razumljivo, ko bi se kaj takega zgodilo takrat, ko so še mogli počenjati razna nasilja nad hrvatskim narodom. Danes pa, ko oblasti store vse, da bi take nasilnike našle in jih zasluženo kaznovale, so laka dejanja dela nizkega in podlega maščevanja, ki ga mora obsoditi vsak človek, ki ima krščansko dušo. Noben posameznik nima pravice, da si sam kroji pravico. Tako delovanje bi povzročilo splošno nevarnost in ptivedlo do anarhije. Ta pa je najhujši sovražnik svobode vsakega naroda. Kdor torej danes pripravlja in izvršuje zaplotne napade, ta nezavestno ali zavestno služi tistim, ki trde, da hrvatski narod ni sposoben samega sebe vladati ter je zato sovražnik svobode hrvatskega naroda.«
Zoper zločine osebnega maščevanja
Z ozirom na dr. Mačkov oklic je »Hrvatski Dnevnih« prinesel članek, ki ostro obsoja vsakršno osebno maščevanje nad nekdanjimi političnimi nasilniki ter pravi, da bodo vsi tisti, ki so poprej delali nasilje nad Hrvati, na podlagi zakona kaznovani. Nato pa pravi, da osebno maščevanje, katero je treba najostreje obsojati, »more vreči senco na hrvatsko prestano trpljenje. Nasprotniki bodo kar rekli, da je bilo vse trpljenje le plod domišljije. Ce bi bilo, bodo rekli, kaj resnice na tem, bi se oškodovani ne bili ustrašili sodišča, marveč bi se bili pobrigali, da bi bili vsi primeri prišli pred sodšče. Z osebnim maščevanjem je torej dosežen prav nasprotni učinek. Zato je v interesu hrvatske narodne časti, da osebna maščevanja prenehajo. Ne sme bili Hrvata, ki v svobodni Hrvatski ne bi imel zaupanja v hrvatsko oblast. Osebno maščevanje nikakor nima značaja obrambe, pač pa pomenijo osebno maščevanje, ki ni dopuščeno v pravni državi. To bodo žal tudi občutili izvršilci teh maščevalnih dejanj, ko pridejo v roke pravice. Na sodni obravnavi ne bodo ostali kakor kaki junaki in se ne bodo mogli zagovarjati, češ da so zločin storili v razburjenju zaradi storjene krivice, ker je od krivice minilo že dolgo časa, ne da bi bili med tem kaj ukrenili. Medtem, ko so v prejšnjih režimih politični krivci uživali vso moralno podporo vse hrvatske javnosti, ker je vsakdo vedel, da so postopali v obrambi svojega naroda, naj pa izvršilci sedanjih zločinov nad človeškimi življenji vedo, da hrvatska javnost v njihovih dejanjih gleda sabotažo delovanja na-špga narodnega vodstva za organizacijo naše hrvatske domovine...«
Hrvatski list o kritiki
»Obzor« prinaša članek, kjer med drugim pravi z ozirom na razne kritike, ki se slišijo po Hrvatskem, da je popolnoma?"razumljivo; da v slabih dveh mesecih ni bilo še niogp^^re^gani-zirati vsega našega javnega življenja. Za to je treba dela, volje, zlasti pa dovolj časa. Kritika mora biti objektivna in dobrohotna. Prav gotovo pa je težje izpopolnjevali narodno hišo kakor pa kritizirati. Zato je najhujše obsodbe vredna podtalna tlaka sovražnikov novega stanja. Ne sinemo dati hegeinonistom izgovora, da bi nas kazali, kakor da bi Hrvati bili nesposobni upravitelji in politično nezrela masa, s čemer bi opravičili svoja prizadevanja za vrnitev prejšnjih časov.
Hrvatski radnički savez v zagrebški Delavski zbornici
Konec preteklega tedna je hrvatski ban postavil v zagrebško delavsko zbornico 00 novih članov in 60 namestnikov iz vrst delavcev in nameščencev, ki so organizirani v hrvatski delavski zvezi. Nova zagrebška delavska zbornica bo izvolila novega predsednika in tajnika. Tako bo dosedanji tajnik g. Vladimir Pfeifer odšel. Predsednik hrvatske delavske zveze Alojz Pečnik je dal izjavo, da so hrvatski delavci to spremembo z veseljem sprejeli, ker so socialisti celih 20 let imeli usodo delavskih zadev v svojih rokah, pa niso za delavca nič storili. Delavci zahtevajo račun ter bodo obračunali z bivšimi gospodarji delavskih ustanov. V delavsko zbornico v Zagrebu bodo sicer nove volitve, ki pa jih ne bodo več vodili tisti, ki so vsa dolga leta delali brez kontrole in ki so služili vsem protihrvatskim režimom. Nova zbornica bo najprej revidirala delovanje dosedanjih gospodarjev ter izvedla tudi reorganizacijo te delavske ustanove.
Sporazumi HSS in JRZ v mešanih mestih
Po raznih mestnih občinah se postavljajo nove .ibčinske uprave v sporazumu med strankami. Tako sta se HSS in JRZ v Tuzli v Bosni sporazumeli, da bo v novi občinski svet prišlo po sporazumu 10 muslimanov, 6 Hrvatov in 5 Srbov.
Organizacija JRZ po državi
V nedeljo sta imela izvršilna odbora JRZ za bivšo savsko in primorsko banovino skupno sejo, kjer je bilo sklenjeno pod predsedstvom dr. Maga-raševiča in v navzočnosti ministra dr. Kulenoviča, da se JRZ iz teh dveh banovin reorganizira za banovino Hrvatsko. Obenem je bilo sklenjeno, kaj bo stranka storila pri senatskih volitvah. — Za vrba-sko banovino je JRZ imela sestanek v Banjaluki. Vodil ga je bivši poslanec in podpredsednik bano-vinske JRZ Nurija Pozderac. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Miljuš.
Dr. Laza Markovič bo izdajal svoj list
Sedanji minister pravde dr. Lazar Markovič bo izdajal svoj list, ki se bo imenoval »Delo«. Uredništvo je razposlalo zaupnikom okrožnico, kjer je med drugim povedano: »Iz prvih številk boste razvideli, katere ideje list zastopa. Za zdaj moremo le reči, da bomo služili radikalizmu in tistim političnim ter socialnim načelom, ki so radikalno stranko nekdaj dovedla. da je postala ne le glavni in najizrazitejši predstavnik svobode, marveč ie izražala tudi željo ogromne_ večine srbskega naroda.« — List bo urejal Jovan Petrovič.
Borba za Finsko
(Nadaljevanje s 1. strani)
sovjetska vlada postavila Finski sledeče štiri ia-
hteve=
1.	Odstop otoka Tiitters in Lavansaari ter mogoče tudi otoka Suursaari (Hogland), ki obvladajo vhod v krunstadUko luko in finski zaliv. Finska hi v zameno dobila nekaj ozemlja v vzhodni Kareliji.
2.	Finski se ne bo dovolilo utrditi Aalandska otočja, Rusija pa bi imela pravlro nadzorstva, da se prepriča, da Aalandska otočja niso utrjena.
B. Finska mora skleniti vojni sporazum s Sovjetsko Rusijo.
Danski dopisniki Izjavljajo, da obstoja še četrta zahteva, katere podrobnosti pa niso znane in da ravno ta zahteva predstavlja razlog, da so se finski delegati vrnili v Helsinki. Vrnitev
finskih delegatov je javnost sprejela z Žalostjo. Naglašajo, da je imel Pasikivi od svoje vlade.samo dovoljenje razpravljati o gotovih točknh. Navzlic temu dokazuje vrnitev delegacije, da pogajanja ne tečejo popolnoma gladko. Finski Nemci so zelo razočarani, ker Nemčija ne napravi ničesar, da bi pomagala Finski. Po poročilih iz Helsinklja eo člani finske nacionalistične stranke bili nedavno v Berlinu, kjer so upali, da bodo sprejeti od Hitlerja, da bi mu obrazložili finsko stališče. Izve se, da so se vrnili brez rezultata in da jih ni sprejel niti Hitler niti Rihbentrop temveč samo nižji funkcionarji, ki so izjavili, da se finski interesi nahajajo izven nemške interesne sfere, dasi Hitler s simpatijami gleda na finsko stvar.
Riga, 16. oktobra. AA. Štefani. Po pisanju letonskega tiska znaša število sovjetskih Čet, ki IkkIo razporejene po baltiških državah, 70.000 mož. Na Letonsko odpade 25.000, na Estonsko istotako 25.000 in na Litvo 20.000 sovjetskih vojakov.
Pred 20 leti
je sovjetski tisk napovedoval, kaj bo z Baltikom
Italijanski dnevnik »Corriere Padano« navaja značilne odstavke iz moskovskih »Izvestij« z dne
25. decembra 1918, ki zelo značilno kažejo, kako so sovjeti mislili o Baltiku pred 20 leti. Članek je bil v »Izvestjih« napisan za prvi božič po vojni in v izvlečkih pravi:
»Nekateri kar mislijo, da Je Baltiško morje za nas izgubilo svojo važnost. To je zmotno. Nasprotno, to morje ima v dobi teh zgodovinskih trenj po svojem gospodarskem pomenu silen vpliv na naš nadaijnji razvoj. To so našim nasprotnikom odprla vrata. Vidite, zakaj mora naša zastava ponovno zaplapolati na bregovih Baltika: prej ali slej moramo zasesti pristanišča, da svetovni proti-revoluciji zapremo vhod in da ga po drugi strani odpremo samemu sebi proti zahodni Evropi. Zidek baltiških republičic se mora podreti. Naše armade se bodo razlile po Lltvaniji, Letoniji in Estoniji. Z delovno Nemčijo moramo dobiti neposreden stik.«
Isti dnevnik nato razlaga »nenapadalno pogodbo* med Sovjetsko Rusijo in malimi baltiškimi republikami in pravi:
»Mislite si: Morda bi se dalo zamisliti, da bi mogočna moskovska republika prišla na pomoč kaki baltiški republičici, ako bi bila napadena; v nasprotnem primeru pa — da bi Litva branila Sovjetsko Rusijo pred kakim napadalcem — kdo bi to mogel vzeti za resno? Ali more mravlja pomagati slonu? Tako je tudi tu. Uradno pa je pogodba popolna... Glede vprašanja Vilne pa bi najnovejši dogovor mogli račleniti v dva sestavna dela: 1. Litva zasede Vilno, 2. Sovjetska Rusija zasede Litvo ... Kratko in jasno — pa razumljivo.«
Iz razdejane Varšave
Posebni dopisnik poročevalske družbe »United Press« je kot očividec opisal zgodovinsko parado pred Hitlerjem v Varšavi. Takole pripover duje svoje vtise:
Nekdanje poljsko glavno mesto leži v razvalinah. Obe glavni prometni cesti sta popolnoma opustošeni. Ta ali oni del mesta je sicer bombardiranje manj prizadelo, toda več kot tri četrtine poslopij je deloma ali pa popolnoma razbitih; v tem milijonskem inestu skoraj ni najti okna, ki bi bilo ostalo celo.
V tem mestu je imel včeraj (pisano je 6. okt.) Hitler parado nemških čet, pri kateri je sodelovalo 15.000 mož. Z letališča se je odpeljal po zaprtih cestah na paradno mesto, ki je bilo postavljeno v še kolikor toliko nepoškodovanem diplomatskem okraju. Parada se je začela ob 12.30 in je trajala dve uri. Noben Poljak o tej reviji čet ni videl nič, ker so bile ceste, po katerih ee je razvijal pohod, dostopne samo «a nemško vojaštvo.
Po kratkem pomenku z inozemskimi časnikarji, katerim je Hitler vsakemu dal roko, je dejal:
»Gospodje, sami ste tn videli, kakšen »ločin in kakšna neumnost je bila, poskušati s oboroženo silo braniti to mesto »a da je ta ebramba že po dveh dneh morala propasti. Želim samo, da bi tisti možje v drugih državah, lii bi vso zahodno Evropo menda radi izpremnili ▼ take razvaline, imeli priliko, kakor jo imam ja«, tu videti, kaj prav ta prav vojska pomeni.«
Tako rekoč do temeljev porušeni okraji leže v notranjem mestu, blizu glavnega kolodvor a, ki je bil nemškim bombnikom eden izmed glavnih ciljev, in ob glavnih poslovnih cestah notranjega mesta. Sredi «eate smo videli glo-l>oko in široko jamo, ki |» le Izkopala bomba; tračnice cestne železnice 90 popolnoma izginile, kar kaže, da je bil učinek tega zadetka strahovit. Stene je na mnogih poslopjih razgnalo na vse štiri strani, druga poslopja pa so se zrušila sama v se. Kakor je pripovedoval neki nemški častnik, je bil položaj zadnja dva dni pred podajo naravnost pretresljiv. Vse vodovodne, plinske in električne napeljave so bile razbite, živil sploh ni bilo več in ponoči so goreča poslopja razsvetljevala nebo, da je bilo svetlo kot podnevi. Povsod so še videti ostanki poljske obrambe. V predmestjih in v notranjem mestu vsak čas naletiš na široko zevajoče strelske jarke in jame za tanke, za njimi pa so nakopičene visoke barikade. Barikade so zložene iz voz cestne železnice, vreč peska, tračnic in plošč cestnega tlaka, ki so jih trgali s cest najbližje poleg sebe. V predmestju Mokotol teče globok strelski jarek preko cestnega križišča, v katerem so se poljski kadeti s strojnicami dolgo upirali in so nemškim četam prizadejali velike izgube. V mnogih drugih delili mesta eo Poljaki vsako posamezno skupino hiš izpremenili v trdnjavo, ki so jo morali Nemci naskakovati hišo za hišo, nadstropje za nadstropjem, sobo za sobo. In nemški častniki so povedali, da je vselej prišlo do velikih izgub. Na strehi zunanjega ministrstva se
j Preseljevanje Nemcev
Riga, 16. okt. t. Tukaj izjavljajo, da je pri zadnjem sestanku med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in Mololovim v Moskvi bil govor tudi o preseljevanju Nemcev iz Baltika. Molotov da je zahteval, da naj Nemčija odpokliče tudi vse nemške manjšine iz Finske, nakar je Ribbentrop odgovoril pritrdilno.
Prvi nemški izseljenci so se že odpeljali proti Gdansku, kamor pridejo tekom današnjega dne. Prva skupina je nekaj nad 300 ljudi močna. Pri odhodu eo vsi morali podpisati izjavo, da za vedno zapuščajo Baltik, kamor se nikoli več ne bodo vrnili. Iz Rige bo prihodnje dni odpotovalo nekaj nad 30.000 Nemcev, ki so bodo vkrcali na nemške ladje. 10 teh ladij že čaka v pristanišču. Vsi bodo podpisali gornje izjave.
Nemške oblasti pravijo izseljencem, da bodo po krajih, koder bodo naseljeni, živeli lahko skoraj v istih okoliščinah, kakor v stari domovini Vprašanje strehe ne igra nobene vloge, ker je praznih poljskih l.iš, ki so nepoškodovane, v iz-obillci. NemSka vlada pa da bo pomagala, da se čim prej uredijo in začnejo redno življenje. Nem-SUa vlada jih bo tudi delno odškodovala za izgubo svojega premoženja v baltiških državah.
Tallin, 16. okt. AA. NDB. V Talllnu sta včeraj v imenu nemške vlade poslanik Froliwein ter v imenu estonske vlade opolnomočeni minister .lohannes Marku« podpisala sporazum o selitvi Nemcev iz Estonije v Nemčijo. Estonska bo protokol takoj ratificirala, stopil pa bo v veljavo, ko bo estonska vlada obvestila nemškega poslanika v Tallinu, da je protokol ratificiran.
<idi, da je tu padla granata, tudi narodni muzej je zelo poškodovan. Pilsudskijev trg je trpel manj, tudi mostovi čez Vislo in gradič Belvedere so skoraj nepoškodovani. Prebivalci Varšave se drug za drugim vračajo in iščejo, če je njihovih stvari še kaj ostalo. Večkrat najdejo svoja stanovanja nepoškodovana in zasedena po nemških vojakih. Pred neko kantino, kjer posluje narodno socialistični dobrodelni odsek, ki je medtem že prišel v Varšavo, v dolgih vrstah svoje žene, da bi dobile skodelico juhe in kos kruha, ker so trgovine seveda še vse zaprte.
Večina varšavskega prebivalstva je bila po dvotedenskem obleganju pomilovanja vredna; stali so ob cestah popolnoma mrtvih obrazov. Sledovi trpljenja, ki so ga morali prestati med bombardiranjem po kleteh in zakloniščih, so se globoko zajedli v te obraze. Ko so poljske čete začele odhajati, tako so pripovedovali, se je začelo ropanje trgovin in razmere so bile še hujše. Neki nemški častnik nam je pripovedoval, da je potem postalo tako hudo, da so poljske civilne oblasti prosile nemške čete, naj pospešijo svoje vko-rakanje, da obvarujejo mesto pred nadaljnjimi pustošenji.
London, 9. okt. t. Danski listi objavljajo dolga poročila o Varšavi. Danski časnikarji so ei mesto ogledali in pravijo, da je Varšava sedaj tako porušena, da je sploh dvomljivo, če jo bo mogoče sploh kdaj še pozidati v starem obsegu. Na vsak način pa bi obnova Varšave zahtevala leta in leta, morda desetletja gradnih del in bo zvezana z ogromnimi izdatki. Tisoči in tisoči Var-šavčanov so brez strehe in brez življenjskih možnosti. .....
Prva okrožnica Pija XII.
Vatikan, 16. okt. AA. Havas. Prva okrožnica sv. očeta Pija XII., ki jo pričakujejo z velikim zanimanjem, bo objavljena 29. oktobra na praznik Kristusa Kralja. Ta dan bo sv. oče posvetil 12 novih škofov, ki pripadajo raznim rasam, s čimer katoliška Cerkev dokazuje, da se razširja po vsem 6vetu. Sv. oče bo v svoji okrožnici pozval vernike, naj prosijo Boga za pravičen mir na osnovi evangeljskih načel.
Nemška letala nad Škotsko
London, 16. oktobra, t. Nemška letala so poskušala danes popoldne napasti nekatera industrijska področja na Škotskem. Angleška letala so nemške bombnike napadla in pregnala. Podrobnosti o tem letalskem napada niso izšle niti ▼ Angliji niti v Nemčiji.
London, 16. okt. t. Nadaljnja poročila o nemškem letalskem napadu na Škotsko, pravijo, da je bil napad popoldne ob 2 in da so letala prišla nad škotsko mesto Edinbourg. Protiletalsko topništvo okrog tega mesta je izvrstno delovalo. Ozračje je bilo čisto. Streli so šli silno visoko in je prebivalstvo videlo, kako 60 granate v zraku eksplodirale. Letala so šla nato naprej proti zalivu F i r t h o t Fort h, kjer pa jih je protiletalsko topništvo zavrnilo. Nad Pentlandom so nemška letala napadli angleški lovci in jih prepodili.
London, 16. okt. A A. Havas: Pri današnjem napadu nemških letal na škotsko obalo smo zbili tri sovražna letala.
Berlin, 16. okt. AA. V pokrajini Meinz-Frankfurt smo snoči zbili neki britanski bombnik. Eden izmed pilotov se je ubil, ostale tri smo pa ujeli. Blizu Germerheima smo sestrelili neko francosko ogledno letalo. En pilot se je ubil, druga dva smo pa ujeli in ju prepeljali v bolnišnico, ker sta nevarno ranjena
Anglija-Japonska
Tokio, 1. oktobra. A A. Štefani: List »Koku-min Simbun« je izvedel iz poučenih virov, da je Velika Britanija intervenirala pri japonski vladi, naj bi se japonsko-britanski razgovori spet obnovili. Toda japonska vlada predlaga, naj bi se v ta namen ne sklicala posebna konierenca, temveč na bi se razgovori nadaljevali po normalni diplomat ski poti.
Drobne novice
Paril, 16. oktobra, b. Zadnji poljski poslanik v Berlinu je »topil v poljsko vojsko v Franciji kot navaden vojak.
London, 16. oktobra, b. »United Press« poroča iz Northamptona, da je umrl Leon Gillespie, ki je izvršil prvi polet med Kanado in Anglijo.
Berlin, 16. oktobra, lj, Hitler ie dane« sprejel Klanega švedskega raziskovalca Sven Hcdina,
Zbor starih radikalov
Belgrad, 16. okt. m. V hotelu »Pariz* bo
se nocoj sestali člani glavnega odbora staro radikalov. Na seji je Niša Trifunovič poročal o svojem obisku pri vodji staro radikalov Aci Stanojeviču. Na seji so razpravljali o stališču, ki ga bo ta odbor zavzel do dr. Laze Marko-viča, pravosodnega ministra v vladi narodnega sporazuma. Po končani konferenci so staro radikali izdali za javnost naslednje obvestilo:
Zaradi vstoj>u g. dr. Laze Markoviča ▼ vlado g. Cvetkoviča je glavni odbor narodne radikalne stranke na svoji seji dne 31. avgusta ugotovil: da je g. Markovič stopil v vlado sam brez pristanka šefa stranke g. Ace Stanojeviča in brez soglasnosti glavnega odbora in da zaradi tega radikalna stranka ni zastopana v vladi g. Cvetkoviča.
Nato je pričel g. Markovič dajati izjave ter je v eni pozival svoje prijatelje radikale, da solidarno nastopajo pri deiu s člani Jugoslovanske radikalne zajednice, v drugih pa daje ocene o sklepih glavnega odbora.
Tako delovanje in. postopanje g Markoviča je odbor vzel v razpravo ter sporoča, da bi se odstranil vsak nesporazum in zmota, sporoča v sporazumu s šefom stranke Aco Stano-jevičem tole:
Da je g dr. Laza Markovič zapustil narodno radikalno stranko in glavni odbor in da s stranko nima več nobene zveze.
Telefonski pogovori z Madžarsko
Belgrad, 16. oktobra. AA. Minister za ptt je odredil, da se v telefonskem prometu med Jugo* slavijo in Madžarsko lahko vrše tudi takšni razgovori, za katere ima pristojbino plačati telefonski klicanec. Madžarska uprava bo glede na določila o nakupu tujih deviz, veljavna na Madžarskem za razgovore s tujino, razgovore, ki jih ima plačati naročnik na Madžarskem, računala za ekvivalent en zlati frank je 1.66 penga, za druge vrste razgovorov pa velja ekvivalent en zlati frank je 1.40 penga. Takšni razgovori med Jugoslavijo in pa Madžarsko se bodo mogli začeti 1. novembra 1939.
Hovi kovanci po I din
Belgrad, 16. oktobra. AA. Na T>odlagi čl. 11 in v zvezi s čl. 9 zadnji odstavek zakona o tem, da 6e vzame iz prometa stari kovani denar z dne 31. julija in na podlagi točk 18 in 19 pravilnika o organiziranju nadzorstva pri izdelavi denarja v kovnici o sprejemu denarja s strani države, in o izdaji novega kovanega denarja z dne 5. septembra 1938 in sporazumno z Narodno banko je finančni minister pod št. 59.340-8 z dne 13. oktobra 1939 izdal tale odlok:
Od 20. oktobra t. 1. dalje bo Narodna banka začela postopno oddajati v promet novi kovani novec po 1 din, kovan na podlagi zakona o tern, da se vzame stari denar iz prometa in izda novi kovani denar, z dne 31. julija 1937. Opis novega novca po 1 din je tale:
Kovani novec po 1 din je izdelan iz aluminijevega brona v velikosti 21 mm premera z gladkim robom in tehta 3.5 grama. Sprednja stran: Na sprednji strani na sredi je vtisnjena krona Jugoslavije, okoli nje pa se bere: »Kraljevina Jugoslavija« v cirilici, okoli tega krožnega napisa so pa okoli in okoli nabrane medseboj se dotikajoče jagode. — Hrbtna stran: Na sredi je vtisnjena vrednost v arabski številki 1, pod njo pa »d"inar< v latinici, pod tem napisom pa je z arabskimi številkami označena letnica 1938 kot leto izdaje tega denarja. Na levi in desni četrtini kroea blizu roba so vtisnjeni ornainenti v obliki palinie, v zgornji in spodnji četrtini kroga je pa blizu roba vtisnjena med seboj 6e dotikajočih jagod, ki segajo v ornamentu na desni in levi strani.
Stari kovanci bodo nehali veljati dne 20. aprila 1910.
Belgrajske novice
Belgrad, 16. okt. m. Davi se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade dr. Maček. Dojx)ldne je imel daljši razgovor s finančnim ministrom dr. Šutejem ter z ministrom brez listnice dr Smo-Ijanom o vprašanju uredb, ki so jih izdelala vsa v poštev prihajajoča ministrstva za prenos kom-petenc od teh ministrstev na banovino Hrvatsko. O isti zadevi s* je dr. Maček 6estal tudi 8 predsednikom vlade Čvetkovičem.
Belgrad, 16. okt. m. Izvršilni odbor bivše DS, ki je včeraj pričel zasedati, je danes izvršil svojo delo. Poleg raznih sklepov organizacijskega značaja, je izvršilni odbor sprejel tudi resolucijo, v kateri ostro napada sedanji sporazum s Hrvati ter napoveduje, da bo proti temu sporazumu za-počel akcijo med skrbskim ljudstvom.
Belgrad, 16. okt. m. Jutri bo v Belgradu sestanek Unije za zaščito otrok. Sestanek, na ka« tereni bodo posamezni funkcionarji poročali o izvršenih delih za izselitev in preskrbo otrok v primeru vojne nevarnosti, bo vodila Nj. Vel. kraljica Marija. Sestanka se bosta udeležila tudi ljubljanski župan dr. Adlešič in celjski župan dr. Voršič, ki sta danes dojjotovala v Belgrad.
Osebne novice
Belgrad, 16. oktobra. AA. V območju finančnega ministrstva so premeščeni k dravskemu finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani Franjo Ga-bršek,' podinspektor finančne kontrole 7. skupine, do zdaj v Zagrebu; h glavnemu oddelku finančne kontrole v Mariboru Franjo Cotman, podinspektor finančne kontrole 7. skupine, do zdaj v Slavonski Požegi; h glavnemu oddelku finančne kontrole v Dubrovniku 2 Josip Vertovec, podinspektor finančne kontrole 7, skupine v Skoplju.
Belgrad, 16. oktobra. A A. S kraljevim ukazom so imenovani: Za načelnika oddelka za proučevanje pri ravnateljstvu za proučevanje in organizacijo kmetijstva v 3/2 dr. Branko Pešič, inšpektor v 4/1; za načelnika oddelka za statistiko pri istem ravnateljstvu v 3/2 Vasilije Veličkovič, inšpektor v 5/1; za načelnika oddelka za hrano in krmo pri istem ravnateljstvu v 3/2 inž. Milan Jankovič, inšpektor istega ravnateljstva v 4/1; za načelnika oddelka za živinorejo pri kmetijskem ministrstvu v 3/2 inž. Arsenije Koprivnica iz Bandina (Odža-kič), okraj Rogatica; za inšpektorja pri ravnateljstvu za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane v 4/2 inž. Gjorgje Nicota, višji banovinski kmetijski svetnik v 5. skupini.
Belgrad, 16. oktobra. A A. S kraljevini ukazom so upokojeni pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: inž. Adolf Paliga. višji svetnik v 4/1; Alojzij Kovačič, Rudolf Začek in Jurij Vouga, inšpektorji v 5. skupini; Franc Kani, višji strojevodja v 7. skupini; Maksimilijan Hublek, Inšpektor v 5. skupini; Andrej Zele, kontrolor v 7. skupini in Leopold Pavlič, višji prometnik v 7. skup.
Amsterdam, 16. oktobra. AA. DNBi Tuji listi in radijske postaje so razglasile, da eo nemška letala letela čez holandsko ozemlje. Uradno poročajo, da ni holandskega ozemlja preletelo nobeno nemško letalo
Razpust komunistov v Franciji
Leia 1938 so komunisti imeli v Franciji nad pol milijona članov
Pariz, 12. oktobra.
Vem, da ste o razpustu komunistične stranke v Franciji že poročali. Moreni pa vašim čitateljem postreči še z nekaterimi podrobnostmi. Reči moram, da ne poinenja razpust komunistične stranke v Franciji in od nje odvisnih organizacij v tukajšnji javnosti nobenega presenečenja. Vlada Dala-diera se je že dalj časa pečala s to mislijo, da razpusti stranko, ki je v francoskem narodu po svojem značaju in miselnosti vedno predstavljala popolnoma tuj element. Zahrbtni vdor boljševiških 2et na Poljsko pa je sklep vlade pospešil.
Prilika za odločilni udarec proti komunizmu Je bila zelo ugodna. Število organiziranih komunistov v Franciji sicer ni bilo majhno, toda sklenitev zveze med Stalinom in Hitlerjem je vplivala na francosko komunistično stranko katastrofalno. Mirno lahko trdim, da so se že pred razpustom vrste organiziranih komunistov silovito zredčile, kakor hitro se je zaznalo za izdajstvo kremelj-skih mogotcev. Stalin je sam največ pripomogel, da je bila razrušena njegova pariška podružnica.
2e v decembru preteklega leta je 430 francoskih uredništev brez razlike na politično smer pozvalo parlament, da naj razpusti komunistično stranko, »ki tvori. popolnoma tuj element v francoskem narodu«. Poziv francoskih časnikarjev je bil utemeljen in podprt s citati iz knjig in brošur onih piscev, ki so potovali v Sovjetsko Rusijo,
kakor tudi iz mnogih marksističnih spisov In iz
citatov Pijeve okrožnice proti brezbožnemu komunizmu.
Po podatkih komunistične stranke v Franciji je v letih 1982—1938 komunistično gibanje sledeče napredovalo:
1932. je bilo število strankinih pristašev 82.500, število članov mladinskih organizacij 3000; 1934. članov 45.000, mladine 10.000; 1935. članov 87.000, mladine 25.000; 1936. članov 154.000, mladine 110.000; 1937. članov 314.000, mladine 154.000; 1938. članov 374.000, mladine 205.000.
Iz teh podatkov je razvidno, da so se komunisti, kakor tudi povsod drugod, v prvi vrsti vrgli na mladino, kar jim je vrglo tudi bogato žetev. Vendar pa je gotovo, da so gornje številke močno pretirane, kajti v začetku septembra letošnjega leta je moskovska centrala v statistiki za komuniste po raznih državah navedla za Francijo 270 tisoč članov, torej dobrih 100.000 manj kakor francoski vir za 1. 1938. V moskovskem štetju pa še ni upoštevan silen odpad od komunistične stranke v letošnjem septembru, ki je šele sledil dogodkom na Poljskem.
Resno nevarnost za celotno javno življenje v Franciji je predstavljal komunizem od volitev 1936. leta. Do takrat je še bilo mnogo ljudi v meščanskih krogih mnenja, da komunizma ni tre-
ba prečrno soditi in da zadostuje, ako se proti njemu borimo z besedami. Polagoma pa so cela industrijska okrožja prešla v komunistični tabor, zlasti okolica Pariza in pa pokrajina v Flandriji. Zadnja leta pa je vodilne francoske kroge pričelo vznemirjati moralno etično ogrožanje Francije po rdeči komunistični kugi. Vedno jasnejše je postajalo, da komunizem sistematično upropašča javno nravnost in da je njegova glavna ost naperjena proti osnovam družinskega življenja. Sicer je gotovo, da krivdo zaradi padanja rojstev ne nosijo na zadnjem mestu posedujoči sloji. Toda prav med njimi se je v zadnjem desetletju vedno bolj javljal tako imenovani »salonski boljševizem«. Komunizem kot tak pa je neprikrito oznanjal boj družini in zakonu ter poskušal te osnovne socialne dobrine razvrednotiti. Ni bil slučaj, da so prav v najbolj komunističnih predmestjih Pariza silno naraščale ločitve zakona in da so v 1. 1938. celo presegle število sklenjenih zakonov.
Vendar pa glavna nevarnost komunizma v Franciji ni bila v številu komunističnega članstva, ampak v njegovem delovanju med mladino in pa v neštetih pomožnih organizacijah, ki niso delovale pod firmo komunizma, ampak pod raznimi kulturnimi in človečanskimi gesli. Sedaj so tudi vse te maskirane pomožne* organizacije komunistične stranke razpuščene.	Dr. —bič.
Pogajanja s Turki v Moskvi trajajo še vedno dalje
»Niso naperjena proti Angliji in Franciji«
Moskva, 16. oktobra. A A. DNB: Molotov je danes sprejel turškega zunanjega ministra Saradzogla, Dobro poučeni krogi izjavljajo, da 6e bodo iturško-sovjetska pogajanja še nadaljevala.
Saradzoglu pričakuje prihoda gospodarskega ministra Grkmena, ki se je že odpeljal v Rusijo. Mislijo, da bo Erkmen prišel v Moskvo z novimi navodili in da se bodo šele nato pogajanja nadaljevala.
Moskva, 16. oktobra, t. Turški zunanji minister je še vedno v Moskvi. Na odločujočih mestih izjavljajo, da Turčija ni pristala na ničesar, kar bi bilo razveljavilo njene obveznosti nasproti Angliji in Franciji. Turki pa 6ami priznavajo, da sovjetska Rusija nikakor ni zahjevala od Turčije, naj prelomi svojih zvez z Anglijo in Francijo. V Moskvi izijavljajo tudi da »zna biti, da bo turški zunanji minister Saradzoglu na svojem povratku obiskal Romunijo ter imel sestanek z romunskim zunanjim pjinistrom Gafencom.«
London, 16. oktobra. AA. Diplomatični urednik »Timesa« piše, da 6e rusko-turška pogajanja približujejo kraju. Neosnovano je mnenje, da so pogosti dolgi presledki pogajanj znak večjih težav, temveč eo nasprotno ta pogajanja dolgo trajala zaradi tega, ker je med tem obiskal Moskvo von Ribbentrop in ker je bila sovjetska vlada zaposlena z baltiškimi problemi, posebno pa še zaTadi tega, ker 6o morali biti vsi ruski predlogi, ki se tičejo načrta angleško-turškega sporazuma in pa
Delo komunistov v parlamentih
»Parlament ni skladen s komunistično družbo. Toda proletarska armada potrebuje za enkrat pomožne postojanke. Takšna pomožna postojanka je za komunizem tudi govorniški oder v parlamentu, kakor sploh vsako vodilno mesto, ki si ga more osvojiti v odborih sovražnih organizacij in ustanov. Komunistična stranka ne vstopa y parlament niti v nobene druge buržujske ustanove z namenom, da bi tamkaj opravljala delo, ki tem ustanovam ustreza, ampak, da tamkaj, v parlamentu in v vseh teh ustanovah pomagajo proletarijatu, da porušijo državni ustroj sam in vse, kar je z buržujsko državo skupnega.«
»Po državah, kjer komunistični poslanec vživa imuniteto, naj jo izkorišča, da stranko podpira pri njenem nezakonitem delovanju. Naj si vsak komunistični poslanec zapomni, da v parlamentu ni zakonodajavec, ki skuša sodelovati z drugimi zakopodajavci, marveč, da je in ostane strankin agitator, ki je bil od stranke poslan v nasprotnikov tabor, da tamkaj izvede zapovedi komunistične stranke. Komunistični agitator ni odgovoren pred neorganizirano množico ljudi, marveč edino le pred svojo stranko, naj bo zakonito dovolje-M» ali nezakonita.«
Takšne so bile smernice, ki jih je drugi kongres komunistične intcrnacionale 1. 1920 izdal poslancem in drugim agitatorjem svoje stranke. Javno, brez ovinkov, brez prikrivanja. Ta navodila sedaj objavljajo francoski časopisi in z njimi v Franciji drug drugemu odpirajo oči. Drug drugemu očitajo otroško naivnost, ki je trajala polnih 20 let in s katero vodilni možje Francije niso hoteli stvarnosti pogledati v obraz.
Pariški »Temps« zaključuje svoja razmišljanja o tem za mnoge Francoze turobnem spoznanju i besedami: »Nacionalizem komunistov ni bil nič drugega, kakor prevara. Prišlo je povelje iz Moskve, pa so se naši komunisti brez nadaljnega postavili v službo Hitlerja in Stalina istočasno. Komunist zares ni bil nič drugega, kakor agitator, ki ga je komunistična stranka poslala na delo v tabor nasprotnika. Komunistična stranka se je samo sebe sodila. Zato jo je treba zrušiti za irsako ceno«. (Temps z dne 9. oktobra 1939.)
francosko-turškega sporazum sporočeni v Ankaro, odtod pa v Pariz in London, da bi lahko francoska in angleška vlada izrazili o njih svoje mnenje. List 6matra, da bo turška vlada verjetno sporočila vladam prizadetih balkanskih držav one klavzule sdo-razuma, ki jih zanimajo.
Italijanski tisk o turško-sovjetskih pogajanjih in svari pred razmahom Sovjetov
Rim, 16. oktobra, b. Turinski tisk v poročnih iz Berlina opozarja, da nemški uradni krogi pripisujejo največji pomen rezultatom turško-ruskih pogajanj, ker bo od stališča Turčije odvisna prava izvedba načrta za pravilno preskrbo Nemčije e hrano in surovinami. To je tudi razlog, da je nemška diplomacija bila v teku turško-ruskih pogajanj v Moskvi izredno aktivna ter je pri tem skušala svoje interese prilagoditi interesom sovjetske Rusije ne le na Daljnem vzhodu, temveč tudi na jugovzhodu Evrope. Potrjujejo, da je Nemčija v vsem popustila ter se je odrekla svoje stare politike, Moskvi pa je omogočila staro željo ruskih carjev, da pridejo do Carigrada. S tem, da je Rusija premaknila svojo mejo do Karpatov in da se je približala Dunaju, se njen vpliv in razmah ne smeta izpustiti izpred oči. Temu v Berlinu sicer ne pripisujejo posebnega pomena, toda uradni krogi izjavljajo, da bo Nemčija v kratkem pričela pogajanja z vsemi državami na jugovzhodu Evrope v cilju, da se nemške manjine iz teh držav preselijo v Nemčijo.
Tudi ni brez pomena dejstvo, da tuji diplomatski predstavniki v Berlinu, ki so na tem inte-resirani, izražajo prepričanje, da bodo balkanske države s prijateljsko pomočjo Italije pravočasno izvedle delo za svojo neodvisnost ter mir na Balkanu zavarovale od vsakih iznenadenj. Iz istega vira tudi potrjujejo, da je von Papen nenadoma prispel iz Ankare v Berlin ter ne izključujejo možnosti, da se bodo v najkrajšem ča6u pričela pogajanja med Turčijo in Nemčijo.
Belgrad, 16. oktobra. AA. Z davišnjim simplo-nom 6e je pripeljala v Belgrad italijanska gospodarska delegacija z ravnateljem oddelka za trgovinske pogodbe italijanskega ministrstva za izmenjave in valute na čelu. Delegacija se bo udeležila trgovinskih pogajanj, ki se bodo vršila te dni med našo državo in Italijo. Prva seja je sklicana za danes ob 17 v trgovinskem ministrstvu. Na čelu naše delegacije stoji dr. Sava Obradovič, pomočnik ministra za trgovino in industrijo.
»Sovjeti ne bodo šli v vojno ob strani Nemčije...« Zagotovila iz Romunije, če...«
Bukarešta, 16. oktobra, b. Neuradno potrjujejo, da je Rusija dala Turčiji jamstvo, da ne bo šla v vojno ob strani Nemčije. Dalje poročajo, da se pogajanja med Turčijo in sovjetsko Rusijo približujejo koncu. Pakt med Rusijo in Turčijo v nobenem oziru ne bo nasprotoval sporazumu Turčije med Veliko Britanijo in Francijo.
»United Press« poroča da namerava Rusija zajamčiti sedanje romunske meje, če prizna sovjetski vpliv na Balkanu. Po poročilih iz dobro poučenih nemških krogov se je Turčija sporazumela s sovjetsko Rusijo in Romunijo, da zapre Dardanele za vojne ladje. Kot protiuslugo za to bo sovjetska Rusija eni in drugi državi zajamčila njuni meji.
Sovjeti zanikajo
Moskva, 16. oktobra. AA. Taes: Dcmantirajo se vesti angleških listov »Manchester Guardian«, »News Chronicle« in »Yorkshire Post«, da eo na sovjetski meji ob Kavkazu zbrane sovjetske čete proti Turčiji in Iranu.
Madžari-Sovjeti
Moskva, 16. oktobra. AA. Reuter: Včeraj je prispela v Moskvo madžarska diplomatska misija, ki jo vodi madžarski poslanik v Moskvi. Madžarsko odposlanstvo je sprejel na postaji šef protokola Barkov.
Budimpešta, 16. oktobra. AA. Štefani: Madžar-•ki listi podčrtavajo pomen prihoda novega ma-
džarskega poslanika v Moskvo, posebno zato, ker je njegov prihod uvod v •"=<iža!»l»a-6ovjetske gospodarske razgovore.
Sovjeti v Ukrajini
Moskva, 16. oktobra. AA. Havas: Sovjetske oblasti so takoj pristopile k delu za razširitev železniškega tira v Ukrajini in zapadni Beli Rusiji, tako da bodo vse železnice na ozemlju Sovjetske Rusije imele isto širino tira. Železniški tir od Pod-voločiska do Lvova je že razširjen, tako da se železniški promet razvija normalno in brez prestopanja. (V Sovjetski Rusiji so namreč železniški tiri nekoliko širši, kakor v ostali E' ropi, tako da vozovi ne morejo neposredno iz Evrope v Rusijo, ampak jih je treba na meji prekladati.)
Japonska-Sovjetija
Tokio, 15. oktobra. A A. DNB: V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da japonski veleposlanik v Moskvi Togo vodi pogajanja z ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom za sklenitev trgovinske pogodbe in da bodo pogajanja v kratkem končana. V krogih, ki stojijo blizu zunanjemu ministrstvu, izjavljajo, da jim uradno doslej ni ničesar znano, vendar pa mislijo, da se v Moskvi nadaljujejo pogajanja o vseh nerešenih vprašanjih med Japonsko in Sovjetsko Rusijo.
JBK1 ^DH^-v HK f|||	mmmmm E JEUsi 'Jl^BSlSjIl jBalBr^MF J |
ASPIRIN TABLETE v novem zavitku od celofana pri prehladu, reuml, hnpt ir» groznici.	
Oglas reg. pod S. br. 5839 L IIL 1939,
Dr. Funk:
»Nemčija se bo oskrbovala iz jugovzhodne Evrope«
Berlin, 16. okt. b. Reuter poroča, da je minister dr. Funk izjavil, da bo Nemčija nabavljala vse potrebne surovine in hrano iz jugovzhodnih evropskih držav ter da zaradi tega britansko-francoska blokada na morju ne bo uspešna. Dr. Funk je podal to izjavo na Dunaju, pri čemer ni pozabil poudariti pomena Avstrije za trgovino z jugovzhodom. Na Dunaju bo ustanovljen posebni gospodarski urad, ki se bo bavil s temi posli.
Prepozno ...
Pariz, 16. okt. b. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je obiskal danes poljskega ministrskega predsednika in vrhovnega poveljnika poljske vojske generala Sikor-skega, da mu vrne obisk. General Sikorski je sporočil dr. Benešu, da poljska vlada, kakor tudi vladi Velike Britanije in Francije ne bodo nikdar priznale položaja, ki ga je ustvarila Nemčija na Češkoslovaškem. Do izmenjave obiska je prišlo tudi med bivšim predsednikom češke vlade dr. Hodžo in generalom Sikorskim.
Litva zasedla Vilno
Litva je pridobila 14.000 kv. km. ozemlja
Kaunas, 16. okt. t. Litvanska' vojska je danes začela korakati v vilnsko področje, ki ga je Sovjetska Rusija odstopila Litvi kot protiuslugo za to, da se je Litva podredila sovjetski državi. Litvanske tete vozijo seboj tudi mnogo živeža, ker so v Vilni in okolici žalostne razmere glede prehrane ljudstva. V Vilni pripravljajo litvanskim letam veličasten sprejem, saj Litvanci prav za prav po 20 letni samostojnosti še le sedaj prihajajo v posest svoje prestolnice. Poljski konzul v Kau-nasu je poslal litvanski vladi protestno noto, v kateri izjavlja, da poljska vlada
odstopa Vilne ne priznava. Sovjetska Rusija da nima nobene pravice, razpolagali z Vilno, marveč je to zadeva, ki jo edino moreta rešiti samo Poljska in Litva.
Kovno, 16. oktobra. AA. Štefani. Novo ozemlje, ki ga je Litva dobila na osnovi pogodbe s Sovjetsko Rusijo od Poljske, znaša 14.000 kvadratnih kilometrov. V litvanskih merodajnih krocih izražajo možnost, da se litvanska prestolnica iz Kovna preseli v Vilno. (Vsa Slovenija ima 15.000 kv. km).
Litovska vlada izjavlja, da bo priznala državljansko pravico samo tistim prebivalcem, ki 60 se tam rodili, ali pa žive tam od meseca novembra 1918. Tako bo 20.000 Doliskih beguncev izgubilo državljanske pravice.
Posveti Nemčije z Italijo in Sovjetsko Rusijo
o nadaljnih ukrepih za dosego miru na zahodu
Ziirich, 16. okt. t. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Berlina, da je nemška diplomacija po Chamberlainovem govoru, s katerim sta zapadni velesili dokončno odklonili nemško mirovno ponudbo, takoj pristopila k izredno močnemu delovanju, da si izgradi močne politične postojanke. Nemška vlada je že pretekli petek stopila v stik s sovjetsko in italijansko vlado ter začela z tema dvema vladama obsežna posvetovanja. V kolikor se tiče Italije, je gotovo, da italijanska javnost o teh posvetovanjih ne bo zvedela ničesar in da bo Mussolini še naprej ostal pri svojem dosedanjem zdrznem zadržanju. Bolj pa pada v oči zadržanje Sovjetske Rusije, ki želi igrati vlogo, ki bi šla daleč čez meje vzhodne Evrope ter bi bila rada udeležena pri odločitvi vseh evropskih vprašanj. Skupna izjava Nemčije in Sovjetske Rusije, ki ie bila izdana v Moskvi pred tednom dni ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra, in ki napoveduje neke vrste zavezništvo, bo v kratkem pokazala, koliko je stvarno vredna. Stiki med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so tako tesni, da so vsi tisti inozemci, ki so pri sovjetsko-nemškem paktu računali le s trenutno, koristolovsko potezo Sovjetske Rusije, ki da si je hotela pridobiti krepka varnostna jamstva proti Nemčiji sami, opustili to razlago. Obstoja celo vtis, da je vprav Sovjetska Rusija bila tista, ki je zadnje dni nemško vlado in nemško javno mnenje spodbujala k odprti, neizprosni borbi proti Angliji. Sovjetska Rusija je zadnje dni prešla še bolj odprto na stran Nemčije, tako da so se po nekaterih zapadnih prestolnicah že vpraševali, če ne bo morda v kratkem času prišlo celo do vojne napovedi Rusije zapadnima državama. Sovjetskega gladu po razmahu zasedba baltiških držav ni nasitila. Tudi Finska ga ne bo nasitila. Sovjetska Rusija ima še druge načrte, ki jih misli izvesti pod lirmo sodelovanja z Nemčijo. In ti načrti zapadnim velesilam niso ugodni.
Tako piše »Netie ZUrcher Zeitung« k sedanjemu položaju in dodaja, da pa ne verjame, da bi
prišlo do kakšne javne nemško-italijansko-sovjelske konference, ker ni potrebna, kajti diplomatična posvetovanja, ki ostanejo v tajnosti, vsem potrebam zadostujejo.
O izčrpnih diplomatičnih posvetovanjih med Nemčijo in Italijo na eni, kakor med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na drugi strani, pišejo tudi madžarski listi. Med njimi objavlja »Pester Lloyd« naslednjo zanimivo brzojavno poročilo svojega dopisnika v Rimu:
Rim, 16. okt. t. Z ozirom na poročila, da bo Nemčija začela z diplomatičnimi posveti z Italijo, pravijo tukaj v Rimu, da je mogoče na več načinov. Morda bo res nemški maršal GSring prišel osebno v Rim — kakor so to pretekli teden napovedovali — in bo v osebnih razgovorih z Mussolinijem in grofom Cianom uredil vse, kar je treba uredili. Toda posveti so mogoči po normalni poti diplomatičnih zastopnikov. Izven dvoma je, da je italijanska diplomacija še vedno pripravljena z vso močjo podpreti nemško mirovno ofenzivo, čeprav sama s te strani zaenkrat ne mara podvzeti nobene lastne pobude. Ne smemo pozabiti, da je Italija storila veliko, če ne eno največjih uslug Nemčiji, ako se ji posreči, da organizira vso južnovzhodno Evropo v mirnem nevtralnostnem bloku. To bi bilo več vredno, kakor kakšna velika zmaga na bojišču. GJcde posvetovanj med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo pa v Rimu le malo govorijo. Samo toliko priznavajo. da so obsežna in da se sučejo v okviru pakta, ki je bil sklenjen med obema državama
Terezija Neumann ni umrla
Basel, 16. oktobra. Katoliški »Baseler Volks-blatt« objavlja: Župnik Raber iz Konnersreuta nam poroča, da Terezija Neuman ni umrla. Počuti se dobro in je pri njej vse kot doslej. Vest o njeni smrti, ki je zašla v liste, se torej ne potrjuje.
CJjOJp&daMtvo
Zavod za pospeševanje obrti ob desetletnici
Delo zavoda
Že v letu 1028. je zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin razvil program zavoda, ki naj pod-vzame vse in naj se peča z vsem, kar je za napredek obrtništva potrebno. Predvsem pa naj bi se zavod bavil: 1. z zbiranjem statistike, na podlagi katere bi mogel dati potrebne nasvete za ustanovitev novih strok; 2. s prirejanjem tečajev za mojstre ia pomočnike, pri čemer pridejo v poštev tečaji za strokovno izj)opolnitev glede na tehnično stran, kakor tudi tečaji za knjigovodstvo in kalkulacijo; 3. s podj>iranjem naraščaja, ki želi iti v tujino zaradi strokovne izpopolnitve; 4. s prirejanjem razstav domačih izdelkov bodisi v Sloveniji, bodisi po južnih krajih države; 5. s skrbjo in pobudo za strokovno šolstvo, vzorne delavnice in vajenskih domov; 6. s preskrbo skupnega nabavljanja surovin in polfabrikatov; 7. z organizacijo skupne prodaje odnosno prevzema blaga, kar bi predvsem prišlo v poštev za manjše obrtnike, ki ne zmorejo sami prevzeti večjih naročil; 8. s sodelovanjem strokovnjakov pri napravi, opremi ali preureditvi delavnic; 9. z izdajanjem lastnega strokovnega glasila; 10. z organizacijo skupnih poučnih potovanj, združenih z ogledom modernih obratov; 11. s pripravami za ustanovitev slovenskega obrtnega muzeja, ki naj bi bil združen s stalno obrtno razstavo; 12. z ustanovitvijo kemičnega laboratorija za preizkušnjo materiali j; 13. s preskrbo cenenega kredita za obrtništvo, snovanjem produktivnih zadrug itd.
Delavnost zavoda je morala biti zelo obsežna, ako je hotela ustreči začrtanemu si programu. Od vseh zgoraj naštetih točk programa, z izjemo tehničnega laboratorija, se je v vseh razvilo delo zavoda, ako ne dejansko, pa vsaj iniciativno in s podajanjem potrebnih nasvetov. Od leta 1022. dalje je Zbornica za TOI izdala več kot 5,000.000 din za namene obrtnega pospeševanja. Za zadnji dve leti 1938 in 1939 je zavodov proračun presegel znesek 400.000 din in so posamezni zneski v večini šli za podpore pri strokovni izpopolnitvi v tujini, za poučna potovanja, izdajo strokovnih knjig, za zavodovo knjižnico in čitalnico, za vajenske ustanove, za oskrbovališče vajencev, za obrtne razstave, pa tudi v posebni postavki za bodoči obrtni dom v Ljubljani.
Že takoj spočetka, ko se je v zbornici začelo z obrtno pospeševalnim poslovanjem, se je občutilo pomanjkanje primernih prostorov za one strokovne tečaje, ki na i bi jih zavod prirejal v Ljubiiani. V večini slučaiev ie bilo treba iskati gostoljubne strehe na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Da bi se temu odpomoglo in dalo zapo-četemu zavodovemu delu čim več razmaha, skuša zavod izpeljati že večkrat pokrenjeno akcijo za zidavo obrtnega doma v Ljubljani, v katerem naj bi se osredotočilo tudi vse delo Zavoda za pospeševanje obrta. V ta namen se redno votira v vsakoletnem zavodovem proračunu za bodoči obrtni dom določeni znesek.
V glavnem pa je bilo delo zavoda v prvih desetih lotili njegovega obstoja, osredotočeno na prirejanje strokovnih tečajev. Ako ugotovimo, da je deželni odnosno državni urad za pospeševanje obrta v Ljubljani do lela 1928, torej v( 1Ft letih obstoja, priredil 174 tečajev s 4054 udeleženci, da pa jo v prvih petih letih, od 1929 do 1933, zbornični zavod sam priredil 102 tečaja z 2319 udeleženci, je aktivna vloga zavoda dovolj dokazana. Med prirejenimi tečaji bi bilo predvsem omeniti številne tečaje za avtogeno varjenje, za mizarsko luženje, za knjigovodstvo in kalkulacijo, za mizarsko risanje itd. po raznih krajih Slovenije. Prav tako je zbornični zavod sodeloval z banovin-
skim uradom, ki prireja posebne krojaške in čevljarske prikrojevalne tečaje, in za te tečaje denarno podprl dotičua združenja, kjer so so vršili.
Iz kredita za strokovno izpopolnitev v inozemstvu je zbornični zavod denarno podprl Številne domače mlajše obrtnike, ki se danes že morejo udejstvovati kot predavatelji na zavodovih tečajih v Sloveniji. Prav tako je zavod podpiral strokovno publicistiko, izdajal 2 leti strokovno glasilo »Jugoslovanski obrtnik«, ki se je nato pretvoril v »Obrtni glasnik«. Da je zavod podprl tudi razstavne prireditve obrtništva, je samo po sebi umevno. Organiziral je lansko leto tudi razstavo slovenskih obrtniških izdelkov na mednarodni obrtni razstavi v Berlinu z velikim moralnim uspehom. Končno je nameraval zavod prav letos, za 10 letnico svojega obstoja, prirediti veliko razstavo slovenske obrti, na kateri naj bi se prikazal našemu občinstvu plod dvajsetletnih naporov slovenskega obrtništva v svobodni državi in uspehe desetletnega zavodovega prizadevanja. Zaradi mednarodnih dogodkov se je morala razstava preložiti na nedoločen čas, da pa se kljub temu proslavi desetletnica zavodovega obstoja, bo v ta namen izšel posebni zbornik, v katerem bodo zbrani vsi podatki o delu in razvoju Zavoda PO.
Načrt za bodočnost
Delo zavoda se bo v bodoče gibalo v okrilju dosedanjega programa. To delo seveda ne sme biti šablonsko, ampak mora stalno prinašati nekaj novega, kar naj budi zanimanje obrtništva. Pred ustanovitvijo naše države so naši obrtniki gledali na druga večja, tuja mesta, ki so jim bila vzor v pogledu pobud za novosti. Danes mora dajati pobudo in prevzeti vso iniciativo v pospeševanju obrta Ljubljana kot slovenska prestolnica. Ljubljana mora glede organizacije pospeševanja obrta dajati pobudo že zaradi razvitosti obrta pri nas in mora stopati pred Zagrebom in Belgradom, saj sta si obrtni zbornici v teh dveh mestih prav po ljubljanskem vzoru ustanovili zavoda za pospeševanje obrta s sličnim programom dela.
Prizadevanje za prirejanje tečajev ne bo mirovalo, v vseh večjih krajih bodo morali postati nekaka stalna ustanova predvsem za one obrtnike, ki niso imeli prilike, izobraziti se v strokovnih šolah, prav tako pa tudi ne zasledovati vednih novosti, ki so za napredek obrtnega stanu važne in pomembne. Ljubljana kot središče pa mora s tečaji stopati naprej, ne da bi se pri tem pozabilo, da prav isti pouk potrebuje naše obrtništvo tudi v vseh večjih mestih podeželja, v Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu itd.
Prav v zadnjem letu se je na predlog zavodovega predsednika g. Ogrina začelo vnovič razpravljati o potrebi združitve vsega obrtnopospeše-valnega prizadevanja v Sloveniji. Misli se pri tem predvsem na združitev zborničnega zavoda i ba-novinskim uradom za pospeševanje obrta v en, skupni zavod, ki bi ga naj denarno podprla tudi država. Z osredotočenjem vseh denarnih virov v enem zavodu bi se v resnici moglo vse obrtno-pospeševalno delo v Slovepiji urediti tako, da bi, obrtništvo in s tem vse slovensko gospodarstvo od tega imelo še večji hasek, kakor ga je imelo že do zdaj. Zadevna prizadevanja bi naj našla primerno uvidevanje na odločujočih mestih. Kakršenkoli načrt v tem smislu naj bi bil sprejet, slovensko obrtništvo ga bo nedvomno sprejelo v zavesti, da gre pri tem za važne stvari — organizacijo svojega lastnega napredka in usmeritve nalog, ki jih ukazovalno terja od vsega slovenskega gospodarstva čas in doba, v kateri živimo.
Samo še danes, ob 16., 19. in 21. uri najlepši lilm z ljubko malo Traudl Stark v pomorskem filmu z divnih obal našega Jadrana. VVolf Albach Retiy, Kihard Romancwsky in naša kralj, mornaiica
Kino Sloga
Telefon 27-30
Mala admiralka
Jutri premiera cowt>oyskeira filma z nnvlin sijajnim zvezdnlltnni-nBvceni ili'vj)>«n zana'la BOB BaKKJIJ_KM_
Kapetan Džek
KINO MATICA, tel 21-24
liiiiiniiiiiiiiiiiiiiill
ob 16, 19. in 21. uri ŽARAH LEANDER - H ANS ST0WE - MARINA ROKH
Najlepši glasbeni film zadnjih let
SIlirONIJA ŽIVLJENJA
Čajkovski — Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester in originalna ruska kapela
Zaposlenost in zaslužek se manjšata
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je število zaposlenega delavstva zmanjšalo od avgusta na september 1939 od 108.401 na 101.687, t. j. za 6714. Posebno znaten je bil padec v prvi polovici septembra. Dne I. septembra je znašalo število zavarovancev 108.435. dne 15. septembra pa samo še 99.435. V dveh tednih je bilo torej število zaposlenega delavstva zmanjšano za 9000 ali za 8.30%. Od srede septembra dalje zaposlenost popušča samo neznatno.
Lani se je od avgusta nn september zmanjšala zaposlenost samo od 104.416 na 105.972 ali 444 delavcev. Nadalje izkazuje statistika septembra letos zmanjšanje v primeri z lanskim letom za 2285 delavcev, dočim je bil še avgusta v primeri z lanskim letom zabeležen prirastek 39S5 dclavcev.
Iz tega je razvidno, da je tudi v našem gospodarstvu nastopila pričakovana kriza, ker je prvikrat od leta 1935 dalje število zavarovancev padlo v primeri z istim mcsecem lanskega leta.
Obenem z nazadovanjem zaposlenosti pa ugotavlja statistika tudi padec delavskih mezd. Povprečna delavska mezda je znašala sejitem-bra letos 25.09 din, kar pomeni v primeri z lanskim septembrom padec za 0.40 din ali skoraj za 2%. Padanje članstva spremlja vedno nuraščnnje staleža bolnikov. Število jc naraslo v primeri z lanskim septembrom za 249 ali 0.31%.
Letošnji pridelek koruze
Kmetijsko ministrstvo je objavilo svojo prvo cenitev letošnjega pridelka koruze.
S koruzo posejana površina je letos znašala 2.660.745 ha, lani 2.841.595 ha (lani požeta površina 2.752.516 ha). Po banovinah je znašala posejana površina letos (v oklepajih podatki za lansko leto): dravska 41.659 (44.579) ha, donavska banovina 901.822 (960.168). savska 452.284 (481.420) ha, moravska 356.960 (381.113) ha, drinska 349.173 (366.576) ha, vrbaska 250.910 (270.688) ha. vardar-ska 163.618 (177.391) ha. zetska 88.982 (97.277) ha, primorska 51.111 (57.783) ha in uprava mesta Belgrada 4.226 (4.600) ha. skupno 2.660.745 (lansko leto 2.841.595) ha. Iz tega pregleda je razvidno, da je bila lelos s koruzo v vseh banovinah pose-
jana manjša površina, kar je seveda vplivalo, da je bil pridelek tudi manjši. Toda tudi povprečni pridelek na 1 ha je bil manjši: letos je cenjen po uradnih podatkih na 13.9 met. stotov na 1 ha za vso državo, lani pa na 17.3 met. stota. Po posameznih banovinah je bil pridelek letos naslednji (v oklepajih podalki za 1938): dravska banovina 12.7 (14.3), donavska 17.8 (23.5), savska 15.4 (20.0), mo-ravska 10.1 (9.6), drinska 13.3 (15.2), vrbaska 10.6 (13.1), vardarska 7.6 (8.7), zetska 8.0 (8.5), primorska 8.4 (11.5), dravska 12.7 (14.3) in Belgrad 24.0 (24.3) met. stota na 1 ha. Iz tega pregleda je raz^ vidno, da je bil le v moravski banovini pridelek na 1 ha višji kot lani.
Skupni pridelek je znašal po banovinah (v oklepajih podatki za lansko leto): dravska 529.069 (627.259) mt. stot., donavska 16.052.432 (22.278.277), savska 6.965.174 (9.465.325), moravska 3.605.296 (3.430.382), drinska 4.644.001 (5.372.279), vrbaska 2.659.646 (3.500.765), vardarska 1.243.497 (1.488.556), zetska 711.856 (749.946), primorska 429.332 (523.938) in Belgrad 101.424 (122.000) met. stotov.
Lanski naš pridelek ni bil sicer najboljši, vendar zelo znaten in je bil višji kot v povprečju 1929-1938. Višino pridelka v zadnjih letih nam kaze naslednja tabela v milijonih met. stotov:
povprečje 1929—1938 42.65 povprečje 1934—1938 46.9
1935	30.3
i	1937	53.36
1938	47.56
1939	36.94
Letošnji pridelek koruze lahko ocenimo, da je bil nadpovprečen in da nam za izvoz ne bodo preostale znatne količine.
Licencovanje bikov in mrjascev. Jesensko licencovanje bikov in mrjascev bo v kamniškem okraju po naslednjem razporedu: dne 2-1. okt. 0b 9 v Kamniku na sejmišču za občino Kamnik-Bislrica, Nevlje in Kamnik; ob 14 v Tuhinju na sejmišču za občino Motnik in Tuhinj. Dne 25. okt. ob 9 v Vodicah (pri KeršiČu) za občino Vodice; ob 13 v Komendi (pri vili) za občino Komenda. Dne 26. okt. ob 7 v Mengšu na sejmišču za občine Mengeš, Trzin,Homec in Domžale; ob 11 v Dobu (pri Detelji) za občine Radomlje, Dob in Ihan; ob 15 v Moravčah na sejmišču za občino Moravče. Dne 28. okt. ob 9 v Lukovici za občino Lukoviča; ob 10.30 v Krašnji za občino Krašnja; ob 13 v Blauovicl za občino Blavica; ob 16 v Trnovljah za občino Motnik in Trnovlje.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga ljubljanskega okr. sodišča je v zadnjih 7 dneh zaznamovala naslednje posestne izpremembe v Ljubljani in okolici. Prodali in kupili so:
Baron Anton Codelli je prodal Al. Vrbincu, Ljubljana, Vidovdanska cesta 20, pare. št. 168/49 k. o. Udmat v izmeri 552 m» za 30.000 din.
černič Edvard, posestnik in stavbenik, Ljubljana, Celovška cesta 218, je prodal Mariji Kut-narjovi, poštni uradnici, Ljubljana, Mestni trg 9, posestvo vi. št. 549 k. o. Dravlje, obstoječe iz hiše št. 173 z vrtom za 180.000 din.
Kane Franc, posestnik v Dravljah 26, je prodal Josipu Skalčtu, kurjaču drž. žel., Ljubljana, Pavčičeva ul. 40, in njegovi ženi Mariji pare. št. 32/14 k. o. Dravlje v izmeri 446 m2 za 14.610 din.
Ljubljanska kreditna banka je prodala Mirku Pleiweisu, kapetanu vojnega broda v Zemunu. dr. Lei Fajdigi-Pleitveisovi, Ljubljana, Verstov-škova ul. 13. in Karlu Pleivvcisu, sodniku v Ljubljani, posestvo vi. št. 587 k. o. Gradiško predmestje, obstoječe iz hiše št. 13 v Verstovškovi ulici, vrta in drugih nepremičnin za 355.000 din.
Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko zaščito v Ljubljani je prodala Hranilnici dravske banovine pare. št 302/12 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 2130 m2 zs 137 808 din.
Habjan Josip, posestnik v Zgornji Šiški 77, je prodal Greti Kocbekovi, Ljubljana, Emonska cesta 25, tri parcele št. 278, 279 in 280/, k. o. Zg. Šiška v skupni izmeri 13.110 m2 za 250.000 din.
Curhalek Josip, Ljubljana, Železnikarjeva ul. 10/11., je prodal Antonu Rupniku in ženi Mariji, Zgornja Šiška št. 281. pare. št. 256/5 k. o. Spodnja šiška v skupni izmeri 498 m2 za 30.000 din.
Družba sv. Vinc. Paveleskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko zaščito v Ljubljani je prodala gdč. Afioloniji Dolinšek, posest-nikovi hčeri, Ljubljana, Jesihov stradon štev. 34, pare. št. 194/4 k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 9238 m2 za 54.500 din.
Škodlar Janez, posestnik v Logu št. 2, je prodal Francetu Jarc, delavcu v Logu 58, pare. štev. 1372/15 k. o Log za 2.500 din. Isti posestnik je nadalje prodal Leopoldu Mavsarju. posestniku v Plešivci, pare. št. 1572/7 k. o. Log v izmeri 3295 kv. metrov za 3W0 din. Zemlja na Barju je še vedno jx>ceni.
Pezdir Anton, posestnik v Vnanji gorici 13, je prodal Ignacu Marinku, posestniku od tam št. 42, pare. št. 2072/7 k. o. Brezovica v izmeri 5420 m2 za 2500 din. Parcela je travnik.
u Kino Kodeljevo tei.4i-64 m__,
Danes, jutri ter v četrtek ob 8. uri
Nevihta
Willy Fritsch, Olga Cehova. Znllane cene I
Borze
Povišanje glavnice. V Belgradu je bila lani vpisana v trgovinski register delniška družba »Rudo-kop« z glavnico 1 milij. din. Na letošnjem občneim zboru je bilo 6klenjeno povišanje na 25 milij. din, od katerih je bilo do konca avgusta 1939 vpisanih in plačanih že 5 milij. din, tako da bo ostanek 19 milij. din vpisan do konca 1911. Poleg dosedanjih članov uprave Henrika Goinga in dr. M. A. Šmita je bil izvoljen še Hans Brockhaus. Za člana nadzorstva je bil izvoljen dr. Branko Pliverič poleg dosedanjih članov nadzorstva Franca Neuhausena in Walterja Kriega. — Primorska luščilnica riža v Splitu je zvišala glavnicoc od 0.5 na 2 milij. din. — Pri občni .rudarski družbi z omejeno zavezo v Splitu je bila zvišana glavnica od 2 na 3 milij. din.
Dalmatinski rudnik fosfata Erdevik kot podružnica Tvornice kemičnih izdelkov v Hrastniku je bil izbrisan kot podružnica na osnovi sklepa delničarjev omenjene tvornice.
Hranilnica banovine Hrvatske, podružn. Split, Vpisan je bil ravnatelj podružnice Gazarovič Lju-bomir, za člana cenzorskega odbora dr. Silvester Hiunio.
Zagrebška Iedarna. Glavnica 1.0, bilančna vsota 3.06, dobiček za 1938 0.026, izguba iz leta 1937 0.139 milij. din.
Montanika, Zagreb. Glavnica 2.0, bilančna vsota 1938 18.85 (16.56), dobiček 1938 0.016 (izguba 1937 0.006) milij., izguba skupno iz orejšnjih let 0.978 milij. din, bruto donos 11.6 (10.8) milij. din.
Ustanove sklada viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1939 za uboge onemogle bivše svoje pripadnfte Ln njihove vdove ustanove po 50, 100 in 2C0 din. Prosilci naj vložijo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15. novembra 1939 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec svoječasno izvrševal samostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obubožanja ne more več izvrševati, odnosno da je prosilka onemogla ali obubožana vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagati vsak prosilec zase. Prošenj, sestavljenih po skupinah ter prošen) prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kakega obrta ali trgovine, zbornica ne more upoštevati.
Devize od izvoza v Švico se lahko prodajajo na domačih borzah. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je razposlalo okrožnico, v kateri sporoča v zvezi z okrožnico št. 97 z dne 17. junija 1939, da morajo denarni zavodi del deviz (5i%), katere prejemajo za račun domačih izvoznikov blaga v Švico, takoj po prejemu prodajati na domačih borzah, kakor tudi vse ostale izvozni.ie devize (75%), namesto da jih odstopajo Narodni banki, kar je bil do sedaj primer. Končno pravi okrožnica, da se morajo te devize porabiti izključno le za blagovna plačila.
Rdeči teror
V vsej vzhodni Poljski je začel krvavo delovati rdeči teror. Na vso moč preganjajo plemstvo, posestnike, industrijce in duhovnike. Že precej jih je bilo umorjenih. Rdeči listi poročajo o »energičnih ukrepih«, ki so jih morali izvesti v 1 arnopolu, da so rešili mesto »mrčesa posestnikov, žandarjev, duhovnikov in jezuitskih šolarjev«. Kaj pomeni »energični ukrmni«, je svetu nn 20-letnem nazornem nauku v Rusiji, pač podrobno znano.
Dne 16. oktobra
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,790.935 din, na belgrajski borzi 8,787.000 din.
Ljubljana — Uradni	tečaji
Landon 1 funt	175.65— 178.85
Pariz 100 frankov ..»,,.	99.35— 101.65
Newyork 100 dolarjev , > . .	4406.75—4466.75
Ženeva 100 fiankov , , . > ,	995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold. . , ■ ,	2348.50—2386.50
Bruselj 100 belg	739.50— 751.50
Ljubljana — Svobodno tržiSče
London 1 funt . , , , > , ,	217.04— 220.24
Pariz 100 frankov . -. , . , ,	122.81— 125.11
Newyork 100 dolarjev . . , ,	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov . . , » ,	1228.52—1238.52
Amsterdam 100 gold. , . , .	2901.35—2939.35
Bruselj 100 belg ...,>..	913.58— 925.58
Ljubljana — Zasebni kliring
Berlin 1 marka 14.20—	14.40
Zagreb — Zasebni kliring
Solun 100 drahem .,.,,. 32.65—	3335
Belgrad — Zasebni kliring
Solun 100 drahem ...... 32.70—	33.40
Curih. Belgrad 10, Pariz 1005, London 17.725, Newyork 445.875, Bruselj 74.55, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 177.5, Stockholm 1C5.20, Oslo 101,25, Kopenhagen 86.05.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 399—402 v Zagrebu 401—402 v Belgradu 405—406
_ Čvrsta tendenca preteklega tedna se je nadaljevala tudi ta teden za d.žavne papirje, katerih tečaji so večinoma narasli. Tudi za delnice je tendenca prijaznejša. Promet v eiektih na'belgrajski borzi je znašal 561.000 din.
Ljubljana, državni papirj'i: 7% investicijsko posojilo 93—95, agrarji 54—55, vojna škoda promptna 399—402, begluške obveznice 70—74, dalm. agrarji 68—70, 8% Blerovo posojilo 86—88, 7% Blerovo posojilo 84—85.50, 7% posojilo DHP 95—97, 7% stab. posojilo 90—92. — Delnice; Narodna banka 6900—7000, Trboveljska 165—175.
Zagareb, državni papirji: vojna škoda promptna 401—402 (402), begluške obveznice 72—74 (72), dalm. agrarji 65—67 (65), 8% Blerovo posojilo 87 denar, 7% Blerovo posojilo 86 blago. — Delnice: Trboveljska 175—180, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Osj. livarna 150 denar.
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96 denar (96), vojna škoda promptna 405— 406 (405 404), begluške obveznice 74—75.50 (72.08), dalm. agrarji 71 denar, 6% šumske obveznice 68.50 denar (67, 69), 8% Blerovo posojilo 88—90, 7% Blerovo posojilo 85—86 (85). — Delnice: Narodna banka 6825 denar, Priv. agrarna banka 193 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bač, in bač. par. Indjija 111—112. Moka: bač., ban. Ogg Ogg 235—245, št. 2 215—225, št. 5 195—205, št. 6 175—185, št, 7 150 do 160, št 8 117.50—122.50; sremska in slavonska Og Ogg 232.50—242.50, št. 2 212.50—222.50, št. 5 192.50—202 50, št. 6 172.50—182.50, št. 7 147.50— 157.50, št. 8 117.50-122.50. Fižol: bač. in srem. beli brez vreče 312.50—322.50. Otrobi: bački in srem. 105—107, banaški 103—105. — Tendenca prijazna Promet srednji, i25)4.,-ka.eniatx rdgovc umlhwy bfskpz Ša
Živinski sejmi
V	ljubljanski okolici, dne 12. oktobra 1939s
voli prve vrste 5.50—6 din, druge vrste 5 din, tretje vrste 4—4.50 din; telice prve vrste 5.50 do 6 din, druge vrste 5 din, tretje vrste 4—4.50 din; krave prve vrste 4—4.50 din, druge vrste 3.50 do
4	din, tretije vrste 2.50—3 din; teleta prve vrste 6.50—7 din, druge vrste 6 din; prašiči špeharji 9—9.50 din, pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso prve vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din. druge vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, ttetje vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din: svinjina 16—18 din, slanina 15—16 din, svinjska mast 20—21 din; čisti med 20 din, neoprana volna 26 din, oprana 36 din; surove kože goveje 11 din, telečje 13 din, svinjske 7 din za kg. Pšenica 190—200 din, ječmen 200—225 din, rž 175 do 200 din, oves 175—225 din, koruza 165—190 din,% fižol 250 din, krompir 200—125 din; seno 90 do 180 din, slama 25—30 din; jabolka prve vrste 400—500 din, druge vrste 300 din, tretje vrste 150—200 din. hruške prve vrste 600 din, druge vrste 300—400 din, tretje vrste 200 din; pšenična moka 230—325 din, koruzna moka 175—250 din, ajdova moka 300—500 din za 100 kg. Drva 90 do 100 din za 1 m"; jajca 0.75—1 din za komad, mle-ko 1 75—2 din za liter, surovo maslo 20—28 din za 1 kilogram.
V	Brežicah, dne 9. oktobra 1939: voli prve vrste 5 din. druge vrste 4.50 din, tretje vrste 3,50 din; telice prve vrste 5 din, druge vrste 4 50 din, tretje vrste 3 din; krave prve vrste 4 din, druge vrste 3.50 din, tretje vrste 2 din; teleta prve vrste
5	din, druge vrste 4.50 din; prašiči špeharji 9 din, pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. Goveje meso prve vrste 12 din, druge vrste 10 din; svinjina 16 din, slanina 15 din, svinjska mast 22 din; čisti ™ed,.16—1.8 d,in surove kože goveje 8 din, telečje 12 din, svinjske 2 din za kg. _ Pšenica 150 din,
!e^me,nJ4?. dl7< rž 140 din' °v« 150 din, koruza 120—145 din. fižol 250-300 din, krompir 100 din, 'u"rna 70—80 din, seno 50-60 din, slama 25 do 7™ ,abolka Prve vrste 150 din, druge vrste .100 din, tretje vrste 50—75 din; hruške prve vrste j, din fru£c vrste 150 din. tretje vrste 75—90 din, češplje 25-50 din. Mleko 1 50 d in za liter. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din, fineiše sortirano vino 6 din za liter. Vinski moit ;z navadnih vrst grozdja 4 din za liter, iz kvalitet-ni hvrst grozdja 5 din za liter.
O slovenski politiki
in slovenski banovini
Govor gradbenega ministra dr. Miha Kreka v Leskovcu pri Krškem
Leskovec pri Krškem, 15. oktobra.
Minister g. dr. Krek je kot bivši narodni poslanec krškega okraja danes imel v Leskovcu pri Krškem zborovanje svojih somišljenikov. Ljudstvo je prihod gosp. ministra dr. Kreka navdušeno pozdravljalo in njegovo poročilo o političnih razmerah spremljalo z največjim odobravanjem. Gospod minister je med drugim govoril tudi o notranji politiki ter naglasil te-le misli:
Mi Slovenci, ki nas vodi g. dr. Korošec, smo iskreno pomagali in sodelovali pri politiki narodnega sporazuma. O. dr. Korošec se je s svojo veliko politično avtoriteto in vplivom neštetokrat zavzel za sporazum s Hrvati in ie s svojo veliko politično modrostjo v vsakem odločilnem trenutku našel izhod, ki je pomenil napredek k sporazumu, večji slogi in k večjemu medsebojnemu razumevanju med Srbi in Hrvati, tako da moramo sklenitev narodnega sporazuma, ki sta ga tako srečno zaključila g. predsednik Cvetkovič in g. dr. Maček, smatrati v veliki meri za uspeh modre politike g. dr. Korošca. Mi v vladi najiskreneje in naj-odkritosrčneje sodelujemo pri politiki narodnega sporazuma in želimo samo to, da bi se vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi, rešila čimprej, čim pravilneje in tako, da bi bili bratje Hrvatje popolnoma zadovoljni in da bi država ostala močna in srečna.
Medtem pa pri nas naši politični nasprotniki mislijo, da jim je prav narodni sporazum dal povod, da morejo z vsem sovraštvom udrihati po somišljenikih dr. Korošca in naši politiki. Kako oni to izvajajo? Celotna opozicija, celo oni okoli JNS, ki so 20 let smatrali centralizem za edino mogočo obliko državne ureditve pri nas, oni, ki zanikavajo srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo, ki- ofi-cielno še danes v Belgradu razglašajo centralistično ureditev za svoj program, nastopajo po naših krajih in v naši domači politiki kot pripadniki dr. Mačka. Pristaši g. Puclja in g. Kramerja, nekdanji socialisti in najnovejši Mačkovci, vsi danes napadajo dr. Korošca in JRZ. Toda mi preveč dobro poznamo naše nasprotnike in nas njihova agitacija čisto nič ne vznemirja. Le nepotrpežlji-vim, nervoznim in nezaupljivim prijateljem moramo odkrito in jasno odgovoriti: naša politika pod vodstvom dr. Korošca je bila in ostane politika, ki ima vedno, pa tudi če bi zaradi tega trpeli naši strankarski politični interesi, pred očmi osnovni in najvišji interes nas vseh in Jugoslavije: interes državne celote. Jugoslavija je mati tudi našega slovenskega naroda, nanjo nas veže in priklepa največja ljubezen in najintimnejši interesi. Nikakršna notranja nasprotstva niso nikdar omajala te naše vere in vdanosti državni misli in ljubezni do bratov Srbov in Hrvatov. V Jugoslaviji smo Slovenci vedno zahtevali ono široko samoupravo, ki bi nam omogočila, da slovenski narod razvije vse svoje sile v korist svojega narodnega napredka in y korist celotne države. Isto. zahtevamo tudi danes.

Mislim, da današnja politika narodnega sporazuma, ki je dala Hrvatom hrvatsko banovino, po sami naravi in zdravi logiki vodi k ustvaritvi tudi naše slovenske banovine, organizirane po načelu najširše narodne samouprave. Mi trdno verujemo in smo prepričani, da bomo tudi Slovenci poleg Hrvatov in Srbov v tej politiki mogli uresničiti naš narodni program. Ce do danes to še ni izvršeno, smo prepričani, da to ne pomeni pomanjkanje dobre volje in zanemarjanja nas Slovencev. Mislimo pa, da je treba hitro in odločno delati na tej stvari. Toda če ni že danes vse gotovo, zaradi tega nismo malodušni in maloverni, ampak s polnim zaupanjem delamo z brati Hrvati in Srbi, da tudi v teh težkih razmerah storimo vse, kar je državi lotrebno in da v najugodnejšem trenutku na naj-oristnejši način brez vsake škode za splošne državne koristi v Jugoslaviji čim prej ustvarimo našo narodno samoupravo.
Vsi oni naši skrajneži, ki danes očitajo dr. Korošcu, da je preveč jugoslovanski državnik, a premalo slovenski politik, naj vedo, da je v njegovih rokah usoda slovenskega naroda najbolj varna. Večjega in modrejšega politika, državnika in voditelja Slovenci nimamo. Pustimo mu, da sam izbere sredstva, pota in način, kako bomo Slovenci v veliki Jugoslaviji z bratovsko pomočjo Srbov in Hrvatov uresničili naše domače želje in zahteve. Ze načela enakopravnosti, narodnega sporazuma, najširše narodne samouprave, ki so načela vsega delovanja nosilcev politike narodnega sporazuma, a predvsem gg.: predsednika Cvetkoviča, dr. Vlad-ka Mačka, dr. Antona Korošca in dr. Džafera Ku-lenoviča, že sama po sebi zahtevajo ustvaritev one slovenske narodne samouprave, ki smo jo mi postavili kot naš program že ob zedinjenju in ustvarjanju Jugoslavije. Ta politična misel v državni politiki ni še nikdar tako zmagovalno prevladovala, kakor danes, ko so na čelu države omenjeni najvidnejši njeni predstavniki. Če kdaj, potem prav danes, nima nihče pravice dvomiti, da bo zmagala politika prave narodne samouprave. V tej politiki moramo tudi Slovenci dobiti svojo slovensko samoupravno enoto, našo Slovensko banovino.
Da pa bomo to dosegli, je potrebno, da zdaj v tem prehodnem času vsi Slovenci ohranimo mirne živce, odločno zaupanje in popolno disciplino v naših vrstah. Naši nasprotniki bi prav sedaj hoteli — in to je edini cilj njihove agitacije — da nas razbijejo, oslabijo našo organizacijo in da spravijo naše somišljenike v slabo voljo, tako da bi sadove 20 letnega dela oni sami obrali namesto nas. Njihovo sklicevanje na dr. Mačka je laž in neiskrenost. Nismo še pozabili, da so predstavniki prav te skupine gonili pred sodišče, v zapore in internacijo skoraj istočasno voditelje in predstavnike Hrvatov in Slovencev. Nasprotno pa mi s predstavniki Srbov in Hrvatov najiskrenejše in bratsko sodelujemo pri izvajanju naše skupne politike, o kateri smo prepričani, da je najboljša za Hrvate, Srbe in Slovence. Poleg predstavnikov Sr-
bov in Hrvatov, g. Cvetkoviča in dr. Mačka, je g. dr. Korošec v imenu Slovencev eden od stebrov politike narodnega sporazuma in mi Slovenci smo pod njegovim vodstvom storili vse, da dokažemo, kako tudi najmanjši brat in naimaloštevilnejši slovanski narod hoče in more biti koristen za vsakega brata in da zasluži popolno pozornost vsakega bratskega naroda. Predstavniki večine Slovencev, Hrvatov in Srbov vidijo v politiki narodnega sporazuma rešitev in srečnejšo bodočnost Jugoslavije in zato ni na mestu noben dvom nad tem, da se bo politika narodnega sporazuma iskreno izvajala tudi nasproti nam Slovencev. To je čista resnica, vse drugo je laž in podtikanje. Tega se vsi zavedajmo, delajmo z največjo dobro voljo in veseli, da moremo sodelovati pri tako važnem delu za zgodovino Jugoslavije in slovenskega naroda.
Pogled na mesto Vilno, ki je postalo zdaj litvansko mesto in je znano po ostrabramski Ma-
U«^ .:u,J , I , teri božji
* " % __________ . •_' _

Stara pravoslavna cerkev v Vilnu
Zdravstveni dom v Črnomlju odprt
Črnomelj je v nedeljo proslavil pomemben praznik, ki ni važen le za Črnomelj sam, ampak tudi za vse okoliške občine, ki so združene v zdravstveno občino Črnomelj. S prisrčno slovesnostjo je bil odprt nov zdravstveni dom v Črnomlju, ki bo imel glede na zdravstvene razmere v Beli Krajini gotovo hvaležno, čeprav ne lahko nalogo. Poseben poudarek je vsej prireditvi dal še g. ban dr. Marko Natlačen, ki je prišel v Črnomelj in izročil zdravstveni dom svojemu namenu. Pred zdravstvenim domom, ki je v prvem nadstropju občinske hiše v Črnomlju, so sprejeli Črno-maljci v dolgem špalirju g. bana.
Ves Črnomelj je proslavil ta dan. S hiš so visele državne zastave, pred občinsko hišo, v katere prvem nadstropju je dobil lične prostore zdravstveni dom, pa so se zbrali številni Črnomaljci in okoličani, ki so prihiteli k sprejemu g. bana. Po prihodu g. bana je črnomaljska godba zaigrala koračnico, nato pa je župan g. Pavel Klemene izrekel g. banu dobrodošlico in mu predsitavil navzoče predstavnike dn župane. Navzoči so bili okrajni načelnik g. Anton Svetina, bivši narodni poslanec g. dr. Koče, banovinski svetnik in domači dekan g. Pavlin Bitnar, ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Pire, zdravnik združene zdravstvene občine Črnomelj g. dr. Šobar in mnogi drugi predstavniki domačega gospodarskega in kulturnega življenja.
V prostorih zdravstvenega doma je za tem naprosil g. župan Pavel Klemene g. bana. naj odpre zdravstveni dom. G. ban je v daljšem govoru omenil, da je Bela Krajina med 24 podeželskimi okraji v skupini tistih okrajev, v katerih je bilo v zadnjih 20 letih število nalezljivih bolezni največje. Slabša od Bele Krajine pa sta samo še okraja Novo mesto in Brežice. Tudi številke rodnosti i in umrljivosti kažejo, da število rojstev v Beli Krajini mnogo močneje pada kakor pa pada umrljivost, ki je v Beli Krajini dosti nadpovprečna za celo banovino. Prav zaradi tega pa 6e vsa javna oblastva trudijo, da se zboljšajo zdravstvene razmere tudi v podeželju in temu namenu služijo graditve vodovodov, melioracije, asanacije, da se povečavajo podeželske bolnišnice in izboljšuje zdravstvena služba. Podobno, kakor je bila sistematično elektrificirana v zadnjih letih Slovenija, tako bo banovina izpeljala tudi svoj zdravstveni spored za zdravstveno zaščito podeželja. Zdravju podeželskega prebivalstva služijo kot javne ustanove zdravstveni zavodi, ki so povsod, kjer že delujejo, dosegli pomembne uspehe. Niso samo popustile nalezljive bolezni, tudi umrljivost prebivalstva se je zmanjšala in to ne samo med odraslimi, ampak tudi med dojenčki. Tako na primer se je posrečilo znižati umrljivost dojenčkov na področju zdravstvenega doma v Cerkljah ob Krki, kjer je izključno kmetsko prebivalstvo, v osmih lejjh delovanja za 50 odstotkov. Zdravstveni dom v Črnomlju je 23. v Sloveniji. Že dolgo vrsto let so si ga Črnomaljci želeli. Ker se prvotni načrti za lastno zgradbo niso dali uresničiti, je črnomaljska občinska uprava izkoristila ugodno priložnost, ko se je iz občinskega doma izselila meščanska šola. Dala je zdravstvenemu domu prostore, za kar zasluži vse priznanje. Pohvalo zaslužijo tudi občinski odbori v združeni zdravstveni občini Črnomelj za sklep, s katerim so se prostovoljno obvezali prispevati letnih 6000 din k vzdrževalnim stroškom za zdravstveni dom. Z željo, naj bi zdravstveni dom prinesel čim več koristi bližnji in daljni okolici Črnomlja, je odprl g. ban novi dom in ga izročil v varstvo Higienskemu zavodu.
Zatem je spregovoril še ravnatelj Higienskega zavoda dr. Pire in poudaril pomembnost zdrav-
stvenih domov za ljudsko zdravje. Posebej je podčrtal ogromno korist, ki bi jo imeli od po vsej Sloveniji delujočih zdravstvenih domov v vseh zdravstvenih občinah. Na leto umre okrog 4000 dojenčkov. Če bi vse zdravstvene občine že imele delujoče zdravstvene domove, bi lahko rešili na leto okrog 1000 mladih življenj, kar bi se občutno poznalo pri našem naravnem prirastku. Potem jo naprosil dekana g. Bitnarja, naj blagoslovi prostore zdravstvenega doma. Dekan g. Bitnar je ob asistenci kaplanov g. Knaflja in g. Pahulja opravil nato obredne molitve in blagoslovil vse prostore, nakar se je banovinski zdravnik g. dr. Šobar zahvalil- še g. banu, da je osebno počastil ta praznik Črpomaljcev, kakor tudi ravnatelju dr. Pircu, dekanu Bitnarju in županu Klemenpu, ki so z razumevanjem spremljali in podpirali akcijo za ureditev zdravstvenega doma.
Gostje so si zatem ogledali zdravstveni dom, ki ima v prvem nadstropju štiri lepe sobe, med katerimi je ena določena za šolsko polikliniko, druga za ordinacijsko sobo, tretja pa dispanzer, četrta pa za čakalni.x>. Črnomaljski zdravstveni dom bodo obiskovali občani občine Črnomelj-mesto, Črnomelj-okolica, Dragatuš, Vinica, Adle-šiči in Semič in tudi občani združene zdravstvene občine Stari trg ob Kolpi, ki zdravstvenega doma nima. Prepričam 6mo, da bo zdravstveni dom v Črnomlju pomagal dvigniti zdravstveno stanje v Beli Krajini in s tem znatno pripomogel tudi k splošnemu napredku prelepe pokrajine za Gorjanci.
Romanje v Fatimo za mir na svetu
Fatima je nekakšen portugalski Lurd. Portugalski škofje so izjavili, da bo imelo letošnje »narodno romanje« namen, da izprosi mir na svetu. Romanja se bo udeležilo mnogo škofov in nadškofov in tudi kardinal patriarh iz Lizbone, msgr. Cerejeirn.
Marijina portugalska božja pot Fatima je nastala po prikazni »Naše ljube rožnovenske Gospec, ki se je leta 191? prikazala trem pastirjem. Prikazen je priporočila beg pred me-senostjo in požrešnostjo, ki sta dva poglavitna greha te dobe, dalje pokoro in rožni venec kot obrambo in pa postavitev kapele na tistem kraju. Navzlic temu, da so pastirje zaprli, da so uprizorili atentat z bombami na kapelo, da je država prepovedala romanje tjakaj in da se duhovščina ni hotela vmešavati, se je romanje v Fatimo vendarle razširilo, tako da je po več deset tisočev ljudi prejelo ondi sv. obhajilo in se je mnogo ljudi spreobrnilo in'bilo telesno ozdravljenih. Pristojni škof iz Leirie je 13. oktobra 1930 potrdil verodostojnost prikazovanj in je potrdil češčenie »Naše l jube Gospe od sv. rožnega venca« v Fatimi. Dne 13. maja 1931 je portugalsko škofovstvo slovesno posvetilo vso Portugalsko Naši ljubi Gospe od Fatime.
Msgr. Buizbo
Nizozemski list »Maasbode« poroča iz zane* sljivih virov, da ni res, da bi bil pomožni škof iz Lvova, msgr. Buczko, brez sledu izginil. — Msgr. Buczko se je v avgustu v Boiilogne-sur-Mer vkrcal za v Južno Ameriko, da bi ondi obiskal v imenu svete stolice kot apostolski vizitator v Južni Ameriki živeče Ukrajince. Zatorej msgr. Buczko niti ni bil v vojnem času na Poljskem.
H I S T E K
1
Na Jenkovem grobu
Simon Jenko, pevec Sorškega polja in prvi pesnik po Prešernu, je bil rojen 35 let za njim in je umrl 20 let za njim, 18. oktobra 1869. Prehodil je podobno življensko pot kakor Prešeren in jo je dokončal istotam in v enaki službi. Na pokopališču v Kranju se ob vhodni poti sredi prve grobne vrste dviguje Prešernov in onkraj na levi kakih deset korakov naprej pa Jenkov nagrobni spomenik. Podobnost njunega idealnega in realnega poklica označujeta tudi nagrobna spomenika, saj sta oba izdelana v enakem slogu in kamnu, le da je Jenkov spomenik nekoliko višji mimo Prešernovega in kolikor poznejše postavljen, toliko tudi bolje ohranjen.
Pa še drugo podobnost razodeva nagrobni spomenik pri obeh pesnikih. Napis namreč na prvem kakor na drugem spomeniku nikakor ne izraža pesniškega svojstva ne Prešernovega ne Jenkovega. Davni častilci obeh pesnikov so pri postavitvi grobnega spomenika izbrali tiste stihe, ki govore o grobu. Prešernovi stihi — »Ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži« — so bili zloženi pač v primeren spomin Andreja Smoleta, ki je toliko po svetu potoval in naposled vendar po svoji želji našel počitek v domači, to se pravi — slovenski zemlji. Za Prešerna pa, ker je sebi pel: »O Vrba! srečna draga vas domača«, bi imel tisti grobni napis le tedaj svoj pravi po-
men, ko bi počival tam kje v domači zemlji, da grob »bi bližnji sosed vžroval — svet' Marka.«
Enako se tudi Jenkov nagrobni napis ne vje-ma povsem s pesnikovo tedanjo predstavo, željo in mislijo. Ko je pesnik pel 6vojo pesem »Gori«, si je pač predstavljal in morda tudi v resnici gledal pred seboj Šmarno goro ter si tedaj tihoma želel, da bi počival ob njej na Sorškem polju. Za človekovo stvarno vrednost in pomembnost je seveda vseeno, kje da počivajo njegovi zemeljski ostanki, — Slomšek na primer je celo v oporoki postavil opombo, naj ga pokopljejo prav v istem kraju, kjer bo že umrl — vendar pa mislimo, naj se stalni napisi kakor so prav grobni napisi skladajo z resničnim položajem in s pokojnikovim značajem, če že ne z njega željami.
V narodnem pogledu seveda je primerno, da oba gorenjska pesnika, ki sta zaslovela drug za drugim — v časovni in pomembnostni razdalji — počivata v gorenjski prestolici, drug blizu drugega, na pokopališču — v Kranju. Usoda, ki se vedno igra s človekom, se je, kar zadeva njun zadnji službeni kraj, s Prešernom in Jenkom 6rečno igrala. Lepo se torej bere in sliši za Jenka, Prešernovega
vrlega učenca, da je pokopan v Kranju poleg Pre-§erna t
Jenko se je s pesniško tvorno silo vzbudil v okrilju Prešernove muze. Prav to ca je nekaterim bolj, drugim manj priporočalo, kakor že so bolj ali manj umevali in cenili Prešerna. Med temi, ki so zelo cenili Prešerna, je bil, kar je za Prešerna posebno priporočljivo, tudi Prešernov sošolec _ škof Slomšek. Še v zadnjih govorniških navodilih (Drobtinice 1862) bogoslovcem priporoča, naj bero Prešerna; česar, modri vzgojitelj ne bi storil, ko ne bi vedel, kaj so vredne Prešernove poezije. Simon Jenko bi bil jnnogo večji, ko bi se bii še bolj naslonil na Prešerna ln mnogo manj na Heineja. Kako malo se mu poda, če se 6krbne
vzgoje svojega strica, redovnika, spominja v porednih, ironičnih stihih: »Vrag naj jo vzame — vašo modrost, ki mi je vzela — mojo mladost.«
Stric Nikolaj je vsak čaz z očetovskim srcem pazil na svojega nečaka Simona, tako v Novem mestu na gimnazijca, kakor pozneje v Kamniku na odvetniškega koncipijenta. Hotel je, da postane njegov nečak ugleden mož v vsakem pogledu, tudi kot pesnik neoporečen. Nemilo je strica, tedaj že oslepelega, zadelo, če so mu povedali, da misli nečak Simon izdati svoje pesmi, čeprav so mu nekateri dobromisleči laiki svetovali, »naj nekatere reči izpusti in popravi v svojem rokopisu.« Napačno je torej, kar piše za drugimi poročevalci Anton Funtek 1. 1896 v svoji priredbi Jenkovih »Pesmi«: »Natisnile se pa niso v Ljubljani — na-tisek so zaprečili nekateri duhovniki.« — Bilo je le drugače. Giontini, ljubljanski knjigar, se je ravnal po nasvetu modrih svetovalcev laikov in je dal Jenkove pesmi natisniti v Grazu pri Leyha-movih dedičih. Osumili so tudi Luka Jerana, urednika »Zgodnje Danice« in pisali v »Tagesposto« 10. apr. 1864, da je z dvema duhovnikoma prišel h Giontiniju knjigarnarju in mu omenil: »naj sam sebi pripiše, če nobenih duhovniških kniig več ne dobi v natis, če te pesmi natisne.« Urednik L. J. je nato 20. aprila 1864 v »Zgodnji Danici« odgovoril: »Komur se je zljubilo v Slovencem malo prijazne liste laž trositi, naj zvč, ako mu je drago, da urednik »Zgodnje Danice« ni nobenega tiskarja zastran imenovanih pesem strašil; če so kateri drugi duhovni to storili, mu ni znano. Mi, ki nismo rokopisa videli, ne moremo nič soditi. Rečemo pa samo to, kar je sploh naša misel v slovstvenih rečeh: ,ako so pesmi spotikljive in nravi škodljive, so naše misli z onimi gospodi (laiki), če so res kteri natis ovirali. Tiskar in založnik zsniksrnih in nravo kul-lvnih apisnv ni vre. den, da bi ga dobri katoličani podpirali; naj ga
redi tisti, komur služi.« Stric Nikolaj je bil pomirjen, ko je izvedel, da je nečak Simon svoj rokopis vendarle v marsičem popravil pred natisom. Ko je namreč v novembru 1864, ne 1865 kakor poroča književna zgodovina, izšla zbirka »Pesmi«, ni nič završalo ne po mestu ne na deželi. Celo Luka Jeran jim je brez posebnih moralnih očitkov priznal, da »niso brez poezijskega cvetja«.
Tehtno jedro, ki ga vsebujejo Jenkove pesmi, je njegovo iskreno rodoljubje s pristnim izrazo:n in občutkom. V tem Jenko ni posnemal drugih rodoljubnih pevcev, marveč je vzel globoko iz svojega in povedal krepko po svoje. Prešeren nam je ožaril rodoljubno idejo, Jenko io je dvignil kot zastavonoša: »Naprej, zastava slave; na boj, junaška kri!« Ne mojstru Prešernu, marveč njegovemu odličnemu učencu Jenku je bilo dano, da je njegova pesem — slovanska budnica.
Pomembno je, da je Jenkova narodna himna nastala prav v istem času, ko je Strossmayer s svojim kulturnim delom poveličeval Slovanstvo; ko ga je pravilno usmeril Slomšek s svojim plemenitim prizadevanjem za versko zedinjenje vseh Slovanov; ko je ves svet s spoštovanjem in pričakovanjem gledal na Slovanstvo; ko je tudi papež Pij IX. 4. maja 1858 goriškemu duhovniku, izgovoril v Vatikanu znamenite besede: »Vi ste, kakor pravite, Slovan. Slovanski narod je res vrl in mogočen narod. Jaz vse Slovane po očetovsko ljubim. Škoda, da so razkoljeni. Njih blagost bila bi sloga.« (F. J. Kaffol: Večne Tesnice 1860, uvod.)
To slogo je moral v duhu gledati Simon Jenko, ko je pel, kar pove napis na njegovem grobnem spomeniku:
»Ko jaz v gomili črni bom počival In zelen mah poraste nad menoj; Veselih časov «rečo bo uživa!. Imel bo jasne dneve narod moj.c «»


Koledar
Torek, 17. oktobra: Margareta M. Alak., devica; Hedviga.
Sreda, 18. oktobrai Luka, evangelist; Julijan, puščavnik
Novi grobovi
+ Na Brezjah je nenadoma umrl gosp. Janez Šolar, pose»tnik. Pokopali ga bodo v sredo ob 10 dopoldne na pokopališču na Brezjah. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše sožaljel
Osebne novice
—	Spremembe t jezuitski rezidenci v Ljubljani. Za
6uperiorja je imenovan p. Ludovik Lederhas. — Na novo sta prišla p. Jože i Preac, bivši profesor v Travniku (Bosna), ki je postal hišni minister, in p. Bogu-mil Remec, ki študira še začasno v Valkenburgu (Nizozemska). — Prejšnji superior p. Rudolf Pate je odšel v Zagreb za magi&tra slovenskih in hrvaških novincev.
—	Diplomirana sta bila na pravni iikulteti v Ljubljani gdč. Martina Dernovšek in g. Dragan Raič, oba iz Ljubljane. Čestitamo!
MANUFAKTURA
SOUVAN
MESTNI TRG 24
Zborovanie rejcev malih živali
Zveza društev rejcev malih živali je zadnje tri dni priredila lepo uspelo razstavo krzna, kož in volne domačih in angorskih zajcev, je pokazala, da 60 naši rejci malih živali lepo napredovali v evojih sposobnostih. O razstavi smo poročali že v nedeljski številki. V nedeljo dopoldne pa je Zveza društev rejcev malih živali priredila zborovanje delegatov vseh pri njej včlanjenih društev. Zborovanje je namesto odsotnega predsednika zdravnika v Vevčah dr. Jenka začel ppdpredsednik Gec, nato pa je bil z vzklikom izvoljen za predsednika zborovanja 6odnik g. Tome. Zvezin tajnik je pred-dlagal vdanostno brzojavko N|. Vel. kralju Petru II. dalje pozdravne brzojavke kmetijskemu ministru, predsedniku senata dr. Korošcu, banu dr. Natla-čenu, ljubljanskemu županu dr. Adlešiču in Zvezi-nemu pokrovitelju dr. Kocetu. Pozdravi so bili poslani tudi srbski in hrvatski organizaciji. Tajnik se je nato s toplimi besedami spominjal nedavno umrlega rejca Martina Hudalesa.
Tajnik Zveze g. Inkret je nato podal zgodovino slovenskega rejskega gibanja in se ob tej priliki spominjal začetnika rejskega gibanja v Sloveniji, pokojnega Antona Lehrmana, o katerem je »Slovenecc« preteklo nedeljo priobčil daljši članek. Leta 1932 se je ustanovilo društvo »Živalca«, od katerega se je pa kmalu odcepil del članov, ki so začeli ustanavljati samostojna društva rejcev malih živali in leta 1935 so v6a ta društva ustanovila svojo Zvezo z delokrogom po vsej Sloveniji. Od leta 1934 je bilo prirejenih 40 razstav, 139 predavanj, 16 tečajev, 6 rejskih zborovanj, 17 izletov, 2 semnja, 17 rejskih iger, 9 tombol, 7 radio-preda-vanj in srečolov. Ustanovljen je bil 1 rejski dom in 1 rejska godba. List »Rejec malih živali« izhaja redno že šesto leto. V omenjenem ča6u je bilo med člane razdeljenih 270 koz, 80 ovac, 267 kun-
cev, 192 kokoši, 58 parov golobov, 69 morskih pre-šičkov, 32 kanarčkov in 4560 valilnih jajc.
Nato je govoril o organizaciji in o bodočih smernicah rejskega gibanja predsednik »Živalce« g. Pečovnik, nakar je bila prebrana in tudi 'spre. jeta posebna resolucija, ki poziva vse merodajne kroge in slovensko javnost, da zvezo v njenih prizadevanjih podpro. Zborovanje, ki so ee ga udeležili polnoštevilno delegati vseh v zvezi včlanjenih društev in mnogi prijatelji rejcecv, je nato zaključil predsednik sodnik g. Toimc. Po zborovanju je bilo skupno kosilo udeležencev.
Odvetniško pisarno je odprl
dr. Karel Prah
v Celju, Kralja Petra cesta 29
— Na poti v Francijo je umrl v Ptuju dr. Tadeusz Dubowski, generalni direktor socialnega zavarovanja za vso Poljsko in predsednik Jugoslovansko-poljske lige za vso Poljsko. Med potoma ga je zadela kap in je nato na ptujski postaji izdihnil. V soboto dopoldne so ga pokopali na ptujskem pokopališču ob veliki udeležbi slovenskega življa. Zastopana so bila tudi skoraj vsa oblastva s 6vojiini šefi na čelu. Poslovilne besede je izpregovoril ob grobu g. dr. Vinko Brenčič. — Dr, Duibow6ki, ki je bil zelo markantna osebnost v
Poljski, ja bil večkrat v Jugoslaviji in tudi v Ljubljani in to s člani parlamenta in člani Jugoslovansko: poljske lige. Po žaloigri na Poljskem se je hotel za stalno naseliti v Jugoslaviji, a se je nato namenil v Francijo, kamor pa ni prišel, ker ga je na žalosten način doletela smrt v bratski deželi. Tako je morala njegova družina sama na daljno pot v Francijo. Naj bo velikemu Poljaku dr Dubowskemu lahka bratska slovenska zemljal
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj 6e na prazen žalodec en kozarec naravne »Franz-JoseU grenčice.
—	Surov napad. V neki gostilni v Stobu pri Domžalah so popivali neznani fantje. V gostilniški sobi je čisto mirno sedel tudi 34-letni čevljarski mojster Viljem Likar iz Domžal. Fantje eo začeli Likarja zbadati z besedami, nato so pa planili nanj. S steklenicami eo mu prebili lobanjo, zdrobili nosno kost in ga z nožem ranili na prsih in na levi roki. Hudo poškodovanega Likarja so z avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Noge nosijo vse človeško telo, zatorej so najvažnejši del telesa. Neguj jih s SAN0PED0M, da jih ohraniS zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Nesreča. Frančiška Vrankar, delavka v smodnišnici v Kamniku, je padla s kolesa in si zlomila levo nogo. — Jože Mesojedec, 31-letni posestnik iz Udja pri Grosupljem, je v gozdu podiral drevesa. Padajoče drevo pa ga je oplazilo in mu zlomilo obe roki. — V Razborju nad Sevnico je Alojzij Drevenšek padel z lestve in si zlomil desno nogo. — Neža Zakrajšek, 66 let stara pre-užitkarica, doma iz Sitanj pri Blokah, je tudi padla z lestve in dobila hude notranje poškodbe.
—	Kuna belica — ne lisica. V našem nedeljskem članku o polhih, polhanjih in polhovkah se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Po drevju namreč pregamjata polhe in veverice kuni zlatica in belica, ne pa lisica, ki ne zna po drevju plezati. Toliko v pojasnilo, da ee ne bodo lovci muzali!
pO- cU&GVi
*	Konferenca jugoslovanskega katoliškega epi-skopata se bo pričela 24. oktobra v Zagrebu. Na konferenco bo prišel tudi vrhbosanski nadškof dr. Ivan Šarič, ki bo po končani konferenci odšel na Dunaj, kjer bo v nekem samostanu opravil duhov- , ne vaje, nato pa se bo odpeljal v Rim, kjer se bo priključil velikemu hrvatskemu narodnemu romanju, ki ga bo vodil nadškof dr. Stepinac. To romanje je organizirano v zvezi z bližnjo beatifi-kacijo Mikole Taveliča.
*	Jugoslovanska pevska zveza ponuja roko Hrvatski pevski zvezi. V soboto in nedeljo je bil v Somoboru 14. kongres Jugoslovanske pevske zveze. S kongresa je bil med drugim odposlan brzojavni pozdrav tudi Hrvatski pevski zvezi. Iz poročil zveznih odbornikov je razvidno, da je zveza vzdrževala prijateljske odnose s češko in bolgarsko pevsko zvezo ter da 6i z vso silo prizadeva, da se vpostavi bratsko razmerje s Hrvatsko pevsko zvezo. Predsednik Zveze dr. Bogdan Mllaši-novič je v svojem govoru polagal novoizvoljeni upravi na srce, da naj v prvi vrsti stremi za tem, da uresniči prizadevanja za sodelovanje e Hrvatsko pevsko zvezo.
*	Dubrovnik zahteva neposredno telefonsko zvezo z Zagrebom. Ko je bila ustanovljena Hrvatska banovina, so ee prebivalci Dubrovnika, ki je prišel v okvir te nove upravne enote, nadejali, da bodo poslej imeli boljše telefonske zveze z Zagrebom. Toda nastale so še večje težave, ker se je Dubrovčanom mogoče razgovarjati z Zagrebom lo preko Splita in to na progi, ki je silno preobremenjena. Zaradi tega zahteva Dubrovnik, da se čim prej vzpostavi neposredna telefonska zveza med Dubrovnikom in Zagrebom. Ta zveza bo po njihovem zatrjevanju zelo dobičkanosna.
*	Nevaren požar pri Trogirju. V vasi Marina pri Trogirju je v eni preteklih noči izbruhnil nevaren požar, ki je grozil, da bo upepelil vso vas. Goreti je začelo v tvornici olja Marka Neveščani-na, odtod pa 6e je ogenj razširil še na sosedne poslopje. Obe poslopji sta pogoreli do tal. Vsi vaški prebivalci so vso noč gasili in šele proti jutru je bila odstranjena nevarnost, da bi se požar^ razširil na ostalo vas. V vasi menijo, da je bil požar podtaknjen. Škoda znaša okrog pol milijona dinarjev.
*	Pretresljiva smrt strojevodje. Na železniški postaji Novoselec-Križ pri Bjelovarju se je v soboto pripetila huda prometna nezgoda. Ko je skozi postajo vozil vlak št. 445, se je strojevodja Andrija Miler iz Zagreba tako daleč nagnil iz lokomotive, da je z glavo zadel ob železen stolp ob progi. Od silnega udarca mu ja počila glava in iz lobanje so se vsuli možgani. Miler je bil v hipu mrtev.
*	Bivši milijonar umrl kot berač. Na savskem bregu blizu Novega Grada eo našli mrtvega bivšega milijonarja Josipa Tomasinija. Oblečen je bil v staro beraško obleko. Tomasini je rodom iz Vidina (Udine) v Italiji. Njegov oče je bil graščak. Pred 40 loti je prišel Tomasini v Slavonijo, kjer si je y. Slavonskem Šamcu kupil veliko posestvo.
Spomenik zvezdoslovca Nikolaja Kopernika v Varšavi
Bavil se Je z Izvozno trgovino poljedelskih pridelkov. Živel pa je zelo razuzdano in se je vdajal pijači. V teku let je njegovo milijonsko premoženje čisto propadlo. Tomasini je nastopil pot berača. Opravljal je pri mnogih kmetih najtežja dela, a samo čez zimo, poleti pa je beračil od vasi do vasi in sproti zapil, kar je priberačil. Kljub nerednemu življenju je doživel 80 let. Sodijo, da je bil pijan, pa je zaspal na mrzli zemlji in se ni več prebudil. Tomasini ima v Slavoniji dve sestri in sina, ki živi v Slavonski Požegi in mu gre prav dobro. Pokojni Tomasini pa ni nikdar prihajal k njim in ga seveda tudi niso marali.
*	40 kmetov napadlo soseda. V vasi Tuk pri Bjelovarju je prišlo te dni do velikega pretepa, ki je bil podoben linčanju. Žrtev je bil kmet Peter Brabarič. Napadlo ga je 40 sovaščanov, ki so bili oboroženi s koli, motikami in drugim poljskim orodjem. Vsivprek so mlatili po Barbariču. Ko 60 mislili, da je že mrtev, so ga pustili ležati na cesti. Barbariča so v brezupnem stanju prepeljali v bje-lovarsko bolnišnico. Kaj je bil vzrok tega napada, ni mogoče dognati, ker vsi napadlci trdovratno molče.
*	Otrok padel^ v lonec vrele vode. V vasi Ma-ruševcu pri Varaždinu se je v družini Šalamono-vih pripetila huda nezgoda, ki jo je plačal z življenjem 5-letni domači sin Slavko. Dečko se je popel po lestvi, ki je bila poleg štedilnika v kuhinji. Na štedilniku je vrela voda v velikem loncu. Ko je deček hotel splezati z lestve, mu je spodrsnilo in nesrečnež je padel v vrelo vodo. Od silnih opeklin je kmalu umrl.
*	Na zagrebško kliniko so pripeljali mrtvega človeka, da bi ga oživili. V nedeljo dopoldne so z avtomobilom pripeljali iz Cazma 20 letnega delavca Juraja Doroda na zagrebško kirurgično kliniko. Njegovi spremljevalci so takoj nesli mladeniča k službujočemu zdravniku in zahtevali takojšnjo pomoč. Povedali so, da ga je zjutraj zadel električ. ni tok, ko je delal pri napravah visoke napetosti. Zdravnik je takoj pregledal ponesrečenega delavca in ugotovil, da je že več ur mrtev. Ko je to povedal Dorodovim spremljevalcem, so mu ti odgovorili: »Mi vemo, da je mrtev, brali smo pa v časopisih, da tistega, ki ga ubije električni tok, lahko ožive.« Požrtvovalni spremljevalci so bili zelo razočarani, ko jim je zdravnik pojasnil, da je v tem primeru vsaka pomoč zaman, ker je smrt nastopila že pred več urami. Tovariši pokojnega delavca so med 6eboj zbrali za avtomobil od Ca-zme do Zagreba in so ga med vožnjo ves čas poskušali z umetnim dihanjem oživiti.
*	Vlak odrezal nogo kretniku. Na osješki postaji je premikal tovorni vlak. Pri njem je bil zaposlen 43 letni kretnik Mane Šumonja, oče štirih otrok. Moral bi bil priklopiti vagon k drugi kompoziciji, pa ga je vagon podrl na tla in kolo mu je odrezalo levo nogo pod kolenom.
*	Prijet žepar, ki je ukradel 15.000 din. Mestna policija v Vinkovcih je prijela drznega vlomilca Gjorgja stefanoviča iz Vranja, ki-je pri prestopanju iz vlaka na vlak na postaji v Dalju ukra-delilz žepa trgovcu Feliksu Segetu listnico s lo.OOO din. Zeparja je policija prijela, ko je zapravljal po vinkovskih nočnih lokalih. Pri njem so našli še 14.200 dinarjev, ki so jih vrnili pravemu lastniku.
*	Izginil je kmet, ki je imel pri sebi 8800 din tujega denarja. Orožniki pri Sv. Nedelji že par dni skupaj s kmeti iščejo Slavka Vojvodiča, blagajnika občinske organizacije HSS. VojvodiČ je šel 5. oktobra zgodaj zjutraj v Zagreb a 3800 din, ki bi jih bil moral izročiti zagrebški blagajni HSS kot izkupiček za koruzo. Od tega dne ja za Voj-vodičem izginila vsaka sled. Denarja v Zagreb ni prinesel. Ker se VojvodiČ ni vrnil, so sklenili kmetje da bodo preiskali vso okolico, ker sumijo, da je bil VojvodiČ ubit in izropan. Najbrž je ubija ec vrgel Vojvodičevo truplo v Savo. VojvodiČ je bil posten in vesten mož in je izključno, da bi on
!rn£>JJ?'1?-Venl Nosil >e Pogosto v Zagreb tudi (io ao.UW din, pa je vedno do zadnje pare pošteno izročil. VojvodiČ je star 37 let.
*	Preganjani tihotapec 9e je skril v muslimansko hiso m bil tam ubit. Poleti 1038 je orož-niška podaja naletela v Vitezu pri Travniku na tihotapca Slefana Gavriča. Pozvala ga je, naj obstoji, pa je Gavrič začel bežati. Orožniki so hiteli za njim in ga preganjali. To je bilo ob 9 zvečer. Oavnč je sprevidel, da ne bo mogel ubežati. Ko je pritekel do Naima Haskiča v Vitezu, > odvrgel nahrbtnik in se zatekel v hišo. Stopiti v muslimansko hišo je že podnevi ia vsakega moškega nevarno, kaj šele ponoči. Ko je Gavrič pri bežal v Miso. je nastalo posebno med ženskami veliko razburjenje. svojo drznost je GarviČ plačal z življenjem. Ko so orožniki prišli do hiše, v njej ni bilo več Gavriča; domači so dejali orožnikom, da je pobegnil skozj okno. Drugi dan pa je videl vaški predstojnik na vrtu Haskiča mrtvo truplo. Ugotovi.! so, da je lo Gavrič, ki se je prejšnji večer zatekel v Haskičevo hišo. Gavrič je imel dve smrto-
, nosni rani na vralu in na plečab. Pri sodni raz-
Ljubljana, 17. oktobra
Gledališče
Drama: Torek, 17. okt.: Zaprto. — Sreda, 18. ost.: »Hudičev učenec«. Red B. — Četrtek, 19. okt.: »Kozarec vode«. Izveu znižane cene.
Opera: Torek, 17. okt.: Zaprto. — Sreda, 18. okt.: »Glumač Matere božje«. Red Sreda. — Četrtek, 19. okt.: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Red Četrtek.
Abonente reda B opozarjamo, da imajo ta teden samo eno predstavo, in sicer v sredo v Drami. V Operi ni mogoča, ker je bila potrebna sprememba repertoarja in to zaradi tega, ker gost Gostič ta teden ni prost in se je morala torkova predstava pomakniti na sredo.
Radio Ljubljana
Torek, 17. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (pl.)
—	7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan vencek veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 šolska uru: V papirnici, razgovor v obliki reportaže (g. M. Zupančič) — 12 Plesi in pesmi iz Španije (pl.)
—	12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 poročila — 18 Pevski koncert: Dvospevi in samospevi (ga. Dragica Sokova in gdč. Štefka Ko-renčanova), pri klavirju prof. M. Lipovšek — 18.40 Pogojnost našega bitja (g. Fr. Terseglav)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: 20 let izobraževanja v Jugoslaviji (dr. 1. Djaja, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski kvintet »Grafike« — 20.45 Operetna glasba (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za oddih (plošče).
Drugi programi
Torek, 17. oktobra: Belgrad: 19.40 Ruske semi in romance, 20.10 Lermontov-Zmaj: »Demon«, radijska igra, 21.40 Jugoslovanske pesmi
—	Zagreb: 21 Orkestralni koncert, 21.30 šla-gerji — Bratislava: 19.30 Slovaške pesmi, 22.15 Pisan koncert — Sofija: 20 Koncert komorne glasbe, 20.30 Ruske romance, 21 Solistični koncert — Ankara: 20.30 Jazz — Beromunster: 18 Harmonika, 20.10 Orkestralni koncert — Budimpešta: 19.30 Verdi »Falstaff«, 22.30 Plesna glasba — Bukarešta: 19.55 Orkestralni koncert, 21.25 Nadaljevanje orkestralnega konc., 21.45 Plesna glasba, 22.15 Prenos koncerta — Horby: 20.30 Koncert francoske glasbe — Oslo: 21.10 »Stanka Rasin« — Sottens; 20 Pisan sp®red, 20.30 Zvočna igra.
Predavanja
Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi drevi ob 20 v dvorani Mladinskega doma II. del predavanja »O zračnih napadih« (obramba). Glede na važnost predavanja vabimo k obilni udeležbi.
Sestanki
Fantovski odsek LJubljana - Sv. Jakob ima drevi ob 8 v cerkveni dvorani (Sv. Jakoba trg) svoj redni letni občni zbor, na katerega vabimo vse redne in podporne člane.
Šentpetrska prosveta ima v sredo zvečer ob 8 svoj redni občni zbor. Na sporedu je tudi predavanje g. Pavlina. — Udeležite se polnoštevilno. — Odbor.
..	Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31.
pravi se je Haskič zagovarjal, da ni on ubil Gavriča ,ampak da je ta podlegel ranam, ki so mu jih zadali orožniki. Ker Haskiču niso mogli dokazati uboja, bilo ni nobene priče, ga je sodišče oprostilo. Državni tožilec se je proti oprostilni sodbi pritožil. Apelacija je razveljavila sodbo in odredila novo razpravo. Na novi razpravi se bo zagovarjal tudi Haskičev brat Mahmut, ker je poskušal podkupiti sodnega izvedenca dr. Kadija, ki je kot zdravnik pregledal truplo pokojnega Gavriča. Dr. Kadija je zadevo prijavil sodišču. To bo tudi nov dokaz proti Haskiču.
* Prijet menični goljuf. Policija v Vršcu je prijela zanimivega goljufa. V odvetniško pisarno dr. Rosenberga v Vršcu je prišel neki Cedomir Oslo-jič in predložil tri menice, glaseče se na večje vsote, ki bi jih bilo treba protestirati. V razgovoru je odvetnik dognal, da je Ostojič nepismen in stvar se mu je zazdela sumljiva. Zaradi tega je stopil v zvezo z osebami, ki so bile podpisane na menicah. Vsi ti podpisniki so izjavili, da niso podpisali nobene menice in da sploh ne poznajo Oslo-fiča. Ostojiča so zaprli. Pri njem doma so našli okrog 1500 izpolnjenih menic na vsoto 3 milij. din. Samo menične golice veljajo 10.000 din. Ker je Ostojič nepismen, sumi policija, da je imel po-magača, ki ga pa Ostojič noče izdati.
Anekdota
Nervozno in neprijazno je sprejel solnograške-ga pevca Riharda Mayra ravnatelj opere, kateremu je pevec za poskušnjo odpel dve Hagenovi deli.
»Vi bi torej radi prišli k operi?« vpraša ravnatelj Mayra.
»Ne, gospod ravnatelj,« je pevec odgovoril. »Vi želite imeti mene v operi.«
Ko sta se končno pogodila za plačo, je ravnatelj še enkrat vprašal: »Pripovedujejo mi, da ste pijanec. Ali je to resnica?«
»Nekoč je bilo res,« odgovori mirno 25 letni pevec, »ampak sedaj pijem samo toliko, kolikor morem prenesti.«
A
_ .	Noč je dolga
»Saj greste tako pozno ponoči vendar lahko bolj mirno domov!«
»Saj še ne gremo domov!«
Najnovejša poročila
Jugoslovansko-nemška
pogajanja zaključena
Izjava zunanjega ministra dr. A. Clncar-Markovlča
Belgrad, 16. okt. AA. Danes je bilo zaključeno deveto zasedanje jugoslovansko-nemškega državnega gospodarskega odbora, ki je bilo v Belgradu od 28. sept. do 15. oktobra. S tem so se obenem zaključila pogajanja za sklenitev sporazuma o medsebojni trgovinski izmenjavi za leto 1939-1940. Sporazum je bil podpisan ob 13.30 v zun. ministrstvu in ga je podpisal z naše strani pomočnik zun. ministra Milivoje P i 1 j a kot predsednik jugoslov. dela odbora, z nemške strani pa dr. B e r g e -m a n n v imenu predsednika nemškega drž. gospodarskega odbora. Aktu podpisa sta prisostvovali v celoti jugoslovanska in nemška delegacija, katero votli dr. Frie-drich Walter Landfried, državni tajnik v nemškem gospodarskem ministrstvu. Po končanem delu je bil izdan sledeči skupni komunike:
Letošnje jesensko zasedanje jugoslovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora je bilo danes končano.
Doseženi sporazumi se tikajo reguliranja celotne jugoslov.-nemške izmenjave za prihodnje gospodarsko leto. Posrečilo se je za vsa vprašanja najti rešitev, ki zadovoljuje obe strani. Prav tako je bilo zasedanje končano v predvidenem roku kljub obsežnemu delu, ki ga je bilo treba kdnčati. Razgovori so potekali v najbolj prijateljskem duhu prežeti, z iskreno željo za nadaljnje gospodarsko sodelovanje. Po rezultatu pogajanj se lahko določi, da ne obstoja nobene težave za nadaljnje izvajanje jugoslov.-nemškega gospodarskega prometa v okviru dosedaj veljavnih načel. Vprašanje tečaja reichsmarke ostane urejeno kakor je bilo doslej. Nobeni posebni ukrepi ne bodo potrebni, da bi se zagotovila v bodoče izmenjava dobrin, ki ostanejo nespremenjene tako po obsegu kakor po ustroju. Gospodarska nevtralnost Jugoslavije ne more zmanjšati njenega interesa, da
si zagotovi skoraj najvažnejše prodajno tržišče, medtem ko bo z nemške strani omogočeno pla-
čevanje jugoslov. pošiljatev ler preskrbovauje
države z nemškimi proizvodi in v današnjih ..... .... ju_
današnjih
okolnostih zlasti pažnja za nemški izvoz v goslavijo.
Izjava našega zunanjega ministra
Ob današnjem podpisu jugoslov.-nemškega sporazuma za trgovinsko izmenjavo za 1.1939-1940 je zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič dal za našo javnost obvestilo, v ku-terem je med drugim tudi dejal:
Mi ostanemo še naprej na dosedanji liniji tistih načel, ki so bila izražena že v osnovi trgovinske pogodbe z Nemčijo iz 1. 1934. Medsebojno dopolnjevanje naših gospodarstev na podlagi trajne in stalne obojestranske izmenjave in čim manj motenj ter čim več razumevanja, to je naš cilj Ko pravim, da ostanemo na dosedanji liniji, mislim, da ni nobenih sprememb niti stranpotov od dosedanje prakse, štirje glavni sektorji našega izvoza v Nemčijo, žito s sadjem, živina in živinski proizvodi, les ter surovine, ostanejo še naprej nespremenjeno zastopani z nekaterimi manjšimi premenami njihovih deležev v splošnem izvozu. Nemčija nam bo še naprej neovirano dobavljala vse tisto ali pa vsaj poglavitno tisto, nakar smo glede uvoza nanjo navezani. To velja zlasti za premog. Plačilni in blagovni temelj prometa, klirinški tečaj marke, odnos do češkomorav-skega protektorata, vse ostane nespremenjeno, oziroma tako, kakor je bilo določeno to nedavno v Kolnu. Neznatne spremembe so nastale samo v toliko, kolikor na eni in na drugi strani žele čim boljše prilagoditi vse to spremenjenemu položaju v svetu in pojačenim potrebam naših obeli držav. Želeti je, da bi se kmalu začelo boljše obratovanje v naših gospodarskih odnosih tudi z ostalimi državami, z našimi večjimi ali manjšimi gospodarskimi partnerji.
LJUBLJANA
Počastimo rajne z dobrimi deli!
Ljubljanskim občanom!
Ko sem Vas lani pred prazniki mrtvih povabil, da se v korist mestnim revežem odkupite od razkošja na grobovih, je spet vsa Ljubljana pokazala svoje zlato srce, da na ljubljanskih pokopališčih o Vseh svetih in na Vemih duš dan skoraj ni bilo groba brez preprostega venca ali brez 6več vsesvetske akcije, ki je njen veliki uspeh najlepše dokazal, da ste svoje rajne resnično počastili z dobrimi deli.
Z Vašimi odkupninami od razkošja na grobovih je mestna občina na predlog Vrhovnega socialnega sveta že pred božičem v stari cukrarni ustanovila zavod s kuhinjo in prenočišči za najbednejSe. Dne 4. majnika smo v stari cukrarni odprli tudi prehodni otroški dom, da zanemarjene} mladino pripeljemo na pravo pot, a z začetkom šolskega leta smo temu zavodu v stari cukrarni dodali še dnevno otroško zavetišče, kjer otroci že dobivajo brezplačno hrano.
V stari cukrami smo darovali revnim 73.585 kosil in večerij, otrokom prehodnega otroškega doma pa 3381 obrokov in otrokom dnevnega otroškega zaveti-; šča 1620 brokov. Prenočnin odraslih revežev smo v stari cukrarni našteli 5936, prenočnin otrok je bilo 412, desinfekcij 40 in 963 kopanj. Če računamo najemnino in adaptacije ter osebje in prehrano za vse zavode stare cukrame, je Ljubljana za revne samo v stari cukrami žrtvovala pičlih 391X100 din.
Plodovi lanske vsesvetske akcije in zavoda za naj-bednejše v stari cukrarni so se prav naglo pokazali, da v Ljubljani skoraj na vidimo več beračev na ulicah, saj smo s prehodnim otroškim domom v stari cukrarni beračenje zanemarjenih otrok odpravili do redkih izjem.
Dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo je z lanskimi odkupninami od razkošja na grobovih zares storilo zelo veliko dobrega za reveže in tudi v korist prebivalstva samega, ker smo mnogo revežev obvarovali pred po-
stopanjem in jih pripeljali k poštenemu delu, otroke pa pripeljali na pravo pot, da postanejo koristni člani človeške družbe.
Se nikdar ni Ljubljana lepše počastila svojih rajnih kakor za lanske praznike umrlih, ko je i dobrim namenom za mirni pokoj svojih rajnih storila tako veliko dobro delol Toda letošnja zima nam obeta še več revežev in podpore potrebnih, ki jim moramo in hoče mo vsaj nekoliko olajšati tegobe zime. Zalo Vas. dobri Ljubljančani, spet vabim in prosim, da tudi letos žrtvujete vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem.
Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane je že vse pripravil za letošnjo vsesvetske akcijo in revni okoličani že pleto preproste vence, ki naj na vseh grobovih pričajo o zlatem srcu Ljubljane in o Vaših čustvih kako častite svoje rajne ni najplemenilejši način z brimi deli za bližnjega. Na vseh grobovih naj pla-meftčki belozelenih sveč oznaniajo, da Vaia srca gore v ljubezni do bližnjega I
Še posebno se bomo pa letos o Vseh svetih in na Vernih duš dan spominjali žrtev vojne in okrasili njihove grobove na naših pokopališčih z venci in svečami vsesvetske akcije. Ker ne moremo okrasiti grobov naših vojnih žrtev v daljnih deželah, jih na naših pokopališčih počastimo z dobrimi delil
Že te dni Vas članice in člani Vrhovnega socialnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij naprosijo, da se odkupite od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem. V zahvalo in dokaz odkupnin dobite nakaznice za vence in sveče Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih io duše umrlih se bodo radovale dobrih src svojcevl Počastimo rajne z dobrimi delil V Ljubljani, dne 16. oktobra 1939.
Dr. Juro AdleSič, L r., župan mesta Ljubljane.
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri
Prekrasna in pretresljiva drama izobčencev iz človeške družbe, ljudi, ki nosijo na sebi žig sramote . . . Nadvse naravno prikazano življenje »ponižanih in razžaljenih« po romanu Prisons« de femmes«
ŽENSKA KAZNILNICA
Viviane Romance in Renee Saint Cyr KINO UNION, telef. 22-21
Letalski napad na skotsko obalo
London, 16. okt. t. Angleško vojno ministrstvo poroča o nemškem letalskem napadu na škotsko obalo sledeče: Po drugi uri popoldne je preletela skupina 12 do 14 nemških bombnikov mesto Edinburgh. Ker so protiletalski topovi takoj obsuli letala s hudim ognjem, letala napada niso mogla izpeljati in so odletela naprej proti zalivu Firth of Forth. Tu so se razdelila in je skupina, sestoječa iz štirih bombnikov, skušala bombardirati veliki železniški most v zalivu Firth of Forth. Vse bombe, namenjene mostu, pa so padle v morje. Nemški bombniki med neprestanim ognjem proliletab' skih topov večkrat ponovili bombne napade na most, vendar vedno brez uspeha. Druga skupina, bombnikov pa je krenila nad škotsko luko Forth in napadla v luki zasidrane vojne ladje. Vrgla so veliko število bomb. Od vseh je zadela ena sama in še ta se je odbila na krmi kri-žarke sSouthampton«. Pri eksploziji je zaradi tega povzročila le majhno poškodbo. Pri tem je bil potopljen admiralov motorni čoln, privezan ob ladjo in tovorni priklopni čoln, s kakršnimi vlačilci prevažajo tovore. Ob eksploziji bombe so bili na križarki »Southampton« ubiti trije mornarji, na bližnji križarki »Edinburgh« pa so razstrelki bombe ubili 7 mož. Ena od bomb je padla v bližino torpednega rušilca »Mohawk« in so razstrelki ubili 25 mornarjev, ki so bili na krovu.
Od 12 do 14 nemških letal so bila 4 se-
streljena. Prvi spopad med nemškimi in angleškimi letali se je odigral ob pol treh popoldne nad otokom »May«. Dva nemška bombnika sta se strmoglavila tik nad morje in s tem ušla lovskim letalom, ki so ju preganjala. Deset minut po tem je bil napaden nad Dalkeithom drugi sovražni avion, kateri se je vnel in padel v morje. Četrt ure nato je bil v ostri borbi zbit nemški bombnik, ki je padel v morje pri Crailu, tretji nemški bombnik pa je bil zrušen prav malo kasneje. Od civilnega prebivalstva ni bil nihče ubit. Tudi angleško letalstvo _ ni „„„ f pretrpelo nobenih človeških žrtev. Dva nemška ■ nijj. jn letalca je potegnil iz morja_ angleški rušilec, 1'^pan. vendar je bil ed en od njih že* mrtev.	H progla
London, 16. oktobra. AA. Reuter: Opazovalci na južni strani Fortha so videli, kako so nemški bombniki poskusili zadeti gotove cilje. Odgnani od hudega ognja so se večkrat vračali Bombe so padale v vodo in povzročile velike stebre vode, toda povzročile niso nobene škode. Druge bombe so padle v bližini mosta, toda most sam ni bil zadet. Prav tako niso bili zadeti tudi vlaki, ki so nekaj trenutkov kasneje vozili preko mostu. Mnogi meščani se niso skrili v zavetišča, temveč so opazovali preganjanje nemških letal.
London, 16. oktobra. AA. Reuter: Od štiril članov posadke nemškega bombnika, ki je bil zbit pri Edinburgu, je eden utonil, dva sta bila ubita od strelov, četrti pa je bil rešen. Ta ima ranjeno roko. Trije člani posadke drugega nemškega bombnika, ki se je moral prisilno spustiti v Pentlandhilsu, 60 bili ujeti
Vsesvetsha akcija se je začela
Tudi letos bo mestna občina s pomočjo dobro-| delnih organizacij izvedla prodajo vencev in sveč za okrasitev grobov. V ta namen je bila v ponedeljek ob 5 popoldne v mestni sejni dvorani ple-| nama seja sektijskega odbora vrhovnega socialnega sveta mestne občine, ki je obravnavala vprašanja praktične izvedbe vsesvetske akcije in njeno, organizacijo v zvezi s sodelovanjem društev in ustanov. Vabljenih je bilo nad 30 organizacij, med njimi vse, ki so v nadzorstvu stare cukrame. Seje se je udeležilo veliko število zastopnikov in zastopnic; navzoča je bila tudi soproga ljubljanskega župana ga. Vera Adlešičeva. Sejo je začel stolni žup-lijk in kanonik dr. Klinar, ki je v imenu odsotnega I'župana pozdravil vse navzoče. Nato je prečital proglas ljubljanskega župana, ki ga objavljamo na drugem mestu, nato pa je tajnik VSS dr. Kodre objasnil način letošnje akcije. V razgovor so posegli udeleženci in udeleženke in je bilo sklenjeno, da bo letošnja akcija delovala takole. Članice in člani dobrodelnih društev in humanitarnih organizacij bodo po vseh ljubljanskih hišah zbirali odkupnine od razkošja na grobovih in v znamenje tčr v zahvalo teh odkupnin izročali dobrotnikom nakaznice za darovane vsote. S temi nakaznicami bodo dobrotniki dobili v skladiščih Vsesvetske akcije in zadnje dni pred prazniki umrlih ter na dan Vseh svetih in Vernih duš tudi na stojnicah pred vsemi ljubljanskimi pokopališči sveče in vence. Nakaznice, ki jih je občina izdala, pa 6P
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno za-
5—6 metrov in je spodaj debel tri četrt metra. Zidan je iz samega kamenja, ki ga veže najboljša malta, ki je trda kakor kamen. S krampi ali kladivi je kaj težko razbijati ta zid in zato so našli drug način podiranja. Prav pri tleh izvrtajo skozi zid na razdaljo dveh me trov luknje, v katere polože močan kratek tram. Nato na zunanji strani začnejo z ameri-kanskimi dvigalkami v luknjo zagvozdeni tram dvigati. Na ta način dvigajo na zunanji slran zid, ki kmalu dobi pri tleh močno razpoko
nagne na vrhnji
je tako zid nad svojim temeljem žc tihi
ti pe stran. Ko
dovolj zrahljan, ga s tramovi, ki so oprti viso ko ob zgornji rob zidu, zučnejo potiskati na vrhnjo stran. Zid se nagiba in nagiba in končno z velikanskim truščem zgritji ves v enem kosu na vrt, kjer se ob padcu na tla temeljilo razbije in zdrobi. Že prejšnji teden so tako prevrnili, naenkrat štiri po JO metrov dolge partije zidu, v ponedeljek dopoldne so prevrnili 16 metrov dolg zid, popoldne pa zadnji kos, dolg 12 metrov. Razumlivo je, du so Ljub-
ljančani z velikim zanimanjem zasledovali poje "	. '	,-ostanki hrastovih tramov, ki so bili vzidani v
liranje zidu, čigar starost lepo dokazujejo še
Nemške priprave na zahodu
Pariz, 16. okt. AA. Reuter: Na nemškem bojišču so 10 milj za nemškimi obrambnimi črtami snoči zaradi neprevidnosti ostale prižgane svetilke na motornih prometnih sredstvih, katera so se gibala po cestah. Na podlagi tega se je ugotovilo, da je na cestah velik promet. Svetilke so bile verjetno prižgane, da bi se preprečilo, da ne bi premikajoče se čete naletele na neosvetljena prometna sredstva. Na samem bojišču so številne električne svetilke migljale vso noč. To je dokazalo, da prihajajo v črto nove čete. Na mnogih točkah bojišča se je iz nemških linij slišalo brnenje motorjev, kar je pomenilo, da se s kamioni premeščajo čete blizu bojišča ali pa se tanki zbirajo za napad. Brnenje in ropotanje sta napovedovala, da se pripravlja največja aktivnost. 1 i premiki nemških čet so pomembni prav zaradi tega, ker se ve, da se čete običajno premeščajo na tako izpostavljene položaje za napad 24 ur pred začetkom ofenzive, tako da je mogoče, da se je ofenziva že začela. Francoske čete so podvzele vse potrebne ukrepe, da bi odgovorile na napad ler so že vnaprej popolnoma pripravljene. Ta nemška aktivnost je bila vidna povsod vzdolž vojne linije, zlasti pa med Mozelo in gozdom Ilart vzdolž reke Mauter in okrog gozda Bien. Gozd Bien je tako gost, da se ne da videti, kaj se v njem dogaja. V tem gozdu so francoske enote nedavno v zasedi ujele nemške vojake. Preteklo noč so francoski vojaki prav tako presenetili iz zasede nemško patrolo in ujeli več Nemcev. Med vojaškimi opazovalci v Parizu prevladuje vtis, da Nemci niso popolnoma prepričani vase in da so zaradi tega v zadnjem času izvršili toliko izvidniških akcij.
Večerno poročilo z zahodnega bojišča
Pariz, 16. oktobra. AA. Havas: Večerno poročilo z bojišča sc glasi: Nemške čete. podprte od topništva, so danes zjutraj prešle v napad na odseku v neposredni bližini Mozele in sicer iz vzhodne strani. Napad je bil izvršen na bojišču dolgem 10 km. Nemške čete so zavzele hribček Schneeberg, kjer so se nahajali naši maloštevilni oddelki za opazovanje ki katere so ščitila minirana predpolja. Pod našim ognjem
pa je bil tam sovražni napad ustavljen tako, da se je moral sovržnik celo umkniti sevemo od Apaka, kamor je za kratek čas prodrl. V teku drugega tedna v oktobru je francoska mornarica zaplenila 25.000 ton blaga namenjenega za Nemčijo.
Potopljena nemška vojna ladja
Oslo, 16. okt. t. Norveški ribiči so prijavili oblastem, da so videli na zapadni obali v teritorialnih vodah Norveške, kako so tri angleške vojne ladje, katere so bile opremljene z letali, napadle nemško vojno ladjo. Po živahnem streljanju so čez nekaj časa opazili na mestu, k jer je prej bila nemška vojna ladja, gost steber dima, nakar se je lad ja potopila, angleško bro-dovje pa je takoj nato odplulo.
Sodelovanje Angilje in Francije na morju
London, 16. oktobra. AA. Reuter: Posebni dopisnik Reuaerja, ki je obiskal neko britansko luko, javlja, da se francoska trobojnica in britanska pomorska zastava skupaj vijeta v tem britanskem pristanišču, ki je polno francoskih ladij lovcev-podmornic. Te ladje lovci-podmornic so pobarvane tako kakor vojne ladje in sicer sivo ter so opremljene s pripravami za lov podmornic in za njihovo potopitev, Francoski mornarji, ki tvorijo posadko teh francoskih ladij, s se pridobili pri prebivalstvu splošno popularnost. V drugem delu istega pristanišča je dopisnik videl švedske, danske in grške ladje, ki raztovarjajo blago namenjeno Veliki Britaniji.
Amerika ne bo dajala na up
Washington, 16. oktobra. AA. Reuter: Vladni pristaši v senatu so pristali na to, da se prdeloži dodatek k predlogu zakona na ukinitev prepovedi izvoza orožja in da se ustavijo vsi krediti bojujočim se narodom. Senator Pittmann je predlagal ukinitev odredbe o 90 dnevnem kreditu. Predlog je bil sprejet. Z ozirom na predlog senatorja Pittmanna se prvaki nadejajo, da bodo pridobili podporo večjega števila senatorjev, ki so naklonjeni odredbi o prepovedi izvoza orožja, vendar pa želijo uveljaviti načelo: plačaj
prtju z uporabo naravne »Franc-Joseiove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15 485 25. V. 35.
naslednje: za nakaznico 100 din prejme kupec velik venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah, za nakaznico 30 din dobi kupec zavitek sveč s 6 ' visokimi ali šest nizkimi nagrobnimi svečami; za dve nakaznici po 30 din pa dobi darovalec lahko | tudi veliko 1 kg težko nagrobno svečo; za nakaznico po 20 din pa dobi darovalec majhen venec z belimi trakovi in zelenim napisom. Manjši znesek bodo nabiralci potrdili s posebnimi potrdili, za katere dobijo darovalci toliko sveč, kolikokrat po I 5 din znaša vsota. Vrhovni socialni svet najvljudneje prosi vse darovalce, naj na prejete nakaznice j na zadnjo stran napišejo jasno in čitljivo svoje ime in naslov. Tako bo vrhovni socialni svet dobil natančen seznam vseh tistih, ki so akcijo pospeševali. Prodaja po stojnicah za sedaj odpade, ker bo gotovo večini bolj ljubo, da bo z nakaznico | venec ali sveče prevzela pred pokopališčem, kakor pa da bi ga morala odnašati s trga domov in potem zopet na pokopališče. Venci in sveče so prav taki kakor lansko leto. le sveče so nekoliko dražje, Uer se je zaradi razmer v Evropi parafin zelo podražil. V torek začne tudi že poslovati pisarna Vsesvetske akcije na Krekovem trgu, ki bo oddajala nakaznice. Upamo, da bo tudi letos Ljubljana pokazala zlato srce in tako najlepše počastila spo-| min svojih dragih ranjkih.
Dr. Drago Švajger
zopet redno ordinira
Aleksandrova cesta 10_
Staro obzidje nunskega vrta podirajo
Poročali smo že, da je Zidarska zadruga v Ljubljani prevzela zgraditev novega zidu na sedaj zmanjšanem vrtu nunskega samostana v
kntrrem so zn-
pa odnesi. Predsednik predstavniškega doma je izja- I Ljub]jani iiasproti stavbišču, na katerem so zavil časnikarjem, da misli, da bo dom sprejel dodatek | (-,e|, že izkopavati temelje za novi stanovanjski
blok Pokojninskega zavoda. Najprej pa je treba odstraniti staro in mogočno obzidj
za ukinitev prepovedi izvoza orožja, * * *
Moskva, 16. okt. AA. Havas: V tamkajšnjih diplomatskih in političnih krogih vlada prepričanje, da sovjetsko-turški pakt ne bo podpisan ta teden.
ilo
je sa-
mostanskejra vrta. Konec prejšnjega tedna so se lotili stoletnega obzidja in Zidarska zadruga je našla v resnici spreten in enostaven način, kako podirati mogočno obzidje. Zid je visok
temeljih skoraj v sredino zidu. Od hrastovih tramov namreč ni ostalo ničesar več. V zidu je le velika votla luknja, na dnu katere leži nekoliko prahu in sem ter tja kak popolnoma preperel košček lesa. Pri podiranju zidu je pa ugodno tudi to, da pade podrti zid Vedno na vrtno stran, in sicer na mesto, kjer bo bodoča ulica. Zaradi tega bodo iz ruševin zidu pobrali le kamenje, ki ga bodo mogli uporabiti za zidavo novega zidu, ves ostali drobiž bo pa oslal kar za podlago cesti.
Za sedaj je podiran je zidu končano, pač pa bo kasneje Zidarska zadruga podrla še ves zid, ki se vleče za hišami ob Bleiweisovi cesti. Zanimivo je tudi, kako podirajo na vrtu. ki je sedaj že spremenjen v stavbišče, ogromne stoletne breste. Eden je že padel in je imel meter nad zemljo skoraj poldrug meter. Drugega bodo podrli v torek, saj trajajo priprave skorja dva dni, preden pade orjak.
Premiera klasične tragedije Sofoklejeve »Antigone« bo v soboto 21. t. m. Naslovno vlogo bo igrala ljubljenka našega občinstva, ga. aričeva, ki se je v zadnjih sezonah le redko udejstvovala na našem odru. Klasični lik Antigone, plemenite Edipove hčere, je vloga, v kateri bomo imeli zopet priliko uživati veliko igralsko kulturo in individualno igro Šaričeva. Režijo dela ima Fran Lipah, ki se že delj časa ni udejstvoval kot režiser. Tal-.o se nam obeta z uprizoritvijo tega klasičnega dela predstava, ki bo v vsakem oziru zanimiva.
1 Uprava Narodnega gledališča opozarja, da se abonenti za red B še vedno sprejemajo. Zamujene predstave bo uprava nadoknadila.
1 Primarij dr. Heferlc, Ljubljana, Gledališka ul. 14 zoper redno ordinira vsak popoldne od 2 do 4. — Zdravljenje z ultrakratkimi valovi.
1 Esperantisti. — Vabimo vas na ustanovni občni zbor »Eeperantskega društva Ljubljana«, ki bo drevi ob 8 v verandi restavracije »S c s t i c a«. Pridite polnoštevilnol — Pripravljalni odbor.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
I Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu palače banke »Sla-vije« in stanovanjske hiše Poštne hranilnice, ki bo v sredo, 18 oktobra ob 15. Sestanek ob navedeni uri pred banko »Slavijo« na Tyrševi cesti.
1 Srajce, kravate — Karničnik, nebotičnik.
I Nesreča telezničarja. Na glavnem kolodvoru je odbijač vagona zdrobil levo roko 52-letnemu železničarju Jerneju Šlerku. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
Rim, 16. okt. AA. Štefani: V pečinah Monfe Cercea so našli predzgodovinska okostja. Med drugim so našli tudi lonanjo, za katero mislijo, da izvira iz iste dobe kakor lobanja (ako zva-nega neandertalskega človeka. Izkopavanja se nadaljujejo.
KULTURNI OBZORNIK
Machov »Maj« v slovenski bibliofilski izdaji
Karel Hynek Mdcha: Maj. Poslovenil Tine 'ebeljak. Ilustriral in opremil Miha Maleš. Bi-oliofilska založba, Ljubljana.
Bibliolilslca zaloiba, ki si je nadela nalogo, gojiti bibliofilsko izdajanje literarnih in umetniških del, je pravkar izdala ilustrirano pesnitev lovitega češkega romantičnega poeta K. II. Mdcha, Maj. Delo je iz češčine prevedel dr. Tine Debeljak, grafično opremil in ilustriral pa ga je Miha Maleš. Knjiga je izšla v omejeni nakladi 250 izvodov, ki so numerirani (cena 260 din).
K. H. Miicha spada po sodbi literarnih zgodovinarjev med največje češke pesnike romantične dobe. Odlikujeta ga velik smisel za realistično fantastično snov, ki ljubi pogosto dogodke denio-nične groze, ter s podobami preobložen poetični jezik, kateri skoraj s samim simbolizmom ustvarja razpoloženja in lirične situacije. Macha je bil sodobnik Prešerna, toda je njemu diametralno nasproten pesniški naturel. O lepem prevodu Tineta Debeljaka naj spregovore pristojni literarni kritiki, jaz bi sedaj hotel samo opozoriti na knjigo kot grafično delo.
Miha Maleš: Ilustracija k »Maju«: »Oblaki vi, ki vetra piš vas v daljo žene...«
Maleš je ilustracije k delu izvršil v 3 tehnikah. Prvi in drugi spev je ilustriral s perorisbami, oba intermezza ter 3. spev z linorezi, četrti spev pa z gravurami v les. Tiskarska barva risb je rdeča, barva linorezov je temno kapucinskorjava, barva gravur pa modra. Zakaj se je slikar odločil •a tri tehnike in tri barve, ni razvidno; edino mjasnilo nam daje njegova še vedno neizčrpna
in lahkotno snujoča grafična tvornost, ki se rajši
nego v nekakšni zaključeni sistematiki in enostavnosti izraza izživlja v njegovi pestrosti in vse-stranosti. To dokazuje tudi stil posameznih ilustracij.
V knjigi je mnogo starega, t. j. doslej nam že dobro znanega Maleša. Vinjetne kompozicije ali montaže po vzoru risbe str. 21 so star Maleš; med linorezi pa n. pr. str. 61, 65 itd. Zdaj inu že lahko verujemo, da te vrste interpretacijo poezije pri nas on najbolje obvlada. Star Maleš so tudi izrazno razpoloženjske ilustracije po vzoru str. 25 in podobnih. Take stvari smo že videli. Ni bilo potreba, da jih avtor zdaj ponavlja, in še celo ne v taki množini, kajti tudi za bibliofilsko izdajo je risb odločno preveč. (Bibliofilske ilustrirane izdaje so predvsem izdaje skrbno pretehtanih in na najpotrebnejše omejenih ilustrarij.) Toda Malešu je šlo očividno za dokaz, kako je v zadnjem času svojo risbo poenostavil, dal liniji skoraj monumentalno izraznost (risbe str. 25 in 20), celoti jasno kompozicijsko osnovo (str. 21, 95), v lesorezih pa je prispel na višek izrabljanja grafičnega izraza črnobelega kontrasta (n. pr. str. 67, 89, 91 itd.).
Toda v knjigi je tudi mnogo novega Maleša, ne samo napredka v starem. Predvsem je pomen te ilustrirane izdaje v onih risbah, kjer se grafika tesno srečuje z realističnim predmetom kot takim. Absolutno lirični izraz Maleševe risbe zdaj že služi nesebične je izražanju dotične konkretne vsebine, ki jo ilustrira, pa naj bo to izraz bolečine (str. 39), ali upodobitev prostora (str. 45), ali resničnih zakonov bivanja poslužujoča se kompozicija (str. 59) itd. Stik med doslej le preveč avtonomno grafično podobo pa med svetom konkretne vsebine je upostavljen, in to je največja pridobitev oz. pomebnost te zbirke, dotični listi pa sodijo med najlepše v knjigi. Ilustracija je v bistvu srednja pot med avtonomnim hotenjem ilustratorja pa med isto takim hotenjem poeta, klasična ilustracija pa je dobra risba, ustvarjena in pogledana skozi prizmo tega dualizma. Poetična snov, ki je vselej primarna, obvezuje ilustratorja. Po intenzivnosti teh obvez se ločijo risbe v ilustracije in vinjete; vinjeta ni ilustracija. Zdaj, ko je Maleš dokazal, da je odlično kos interpretaciji konkretne poetične snovi v smislu zakonov poslednje, se bo gotovo lotil primernih tekstov, Machov »Maj« je izkonstruirana simbolistično romantična pesnitev, ki klasični ilustraciji nudi le malo prijemov; Maleš jo je porabil bolj iz občutka virtuoznosti, s katero ta hip razpolaga njegov grafični inštrumentar, kot pa zaradi gori povedanih momentov, čeprav njemu podzavestnih. Toda v sledečih delih se jim ne bo mogel izogniti.
»Maj« dokazuje ponovno, da je Maješ pri nas slej ko prej edini, ki zares goji gMtftCno umetnost,' to se pravi, ji služi, in nas uvaja»v njene lepote, .posebnosti, pa tudi probleme, če vidimo, kaj danes pri nas kurzira pod firmo »ilustracije«, potem za dela kot je »Maj«, ne moremo biti Malešu dovolj hvaležni.	R. Ložar.
Pred razstavo bolgarske knjige v Ljubljani
Po razstavi češke, italijanske ■ in francoske
.ajige bomo sedaj v Ljubljani videli tudi moderno bolgarsko .knjigo, kakor jo nam bo predstavila Jugoslovansko bolgarska liga v Ljubljani. Teden od 22. do 29. t. m. (oktobra) bo posvečen bolgarski knjigi in bolgarski kulturi, ko bo poleg razstave knjig v Narodnem domu (v prostorih Narodne galerije, kjer ]e bila tudi razstava italijanske knjige), tudi v Drami poseben literarni večer (23. oktobra), na katerem bodo brali svoja dela bolgarski književniki, ki bodo prišli tedaj v Ljubljano, ter koncert bolgarske pianistke Ženi Kovačeve dne 27. oktobra v Filharmonični dvorani. Tri kulturne prireditve, ki bodo gotovo razgibale ljubljansko in slovensko javnost ter potrdile slovensko bolgarsko prijatelstvo, ki postaja od dne do dne čvrstejše in tudi za usodo vseh Južnih Slovanov pomembnejše. Mi te prireditve samo pozdravljamo n smo veseli, da nam je Jugoslovansko-bolgarska iga dala priložnost, da svoje poznanje bolgarske uladinske literature, ki smo jo že videli v Ljub-jani, izpopolnimo tudi s spoznanjem njene visoke njiževnosti in razvoja tudi drugih kulturnih panog.
Pokroviteljstvo nad to razstavo bolgarske knji-"je sta prevzela ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter min. na našem dvoru bolgarski po-lanik Ivan Popov. Poleg tega pa ji bo predse-loval častni odbor, za katerega so naprošeni naj-idnejši predstavniki slovenskega kulturnega živ-jenja in ustanov. Tako so naprošeni za častni itlbor mestni župan dr. Adlešič, rektor univerze lr. Slavič, predsednik Akademije dr. Nahtigal, iredsednik Narodne Galerije dr. VVindischer, pred-ednik PEN-kluba Oton Župančič, predsednik Dru-tva slovenskih pisateljev France Koblar, uprav-iik Univerzitetne knjižnice dr. Šlebinger, pred-ednik profesorskega društva Fr. Grafenauer, iredsednik Učiteljskega društva Kumelj, predsed-lik Novinarskega združenja St. Virant ter kot iredstavnika naših dnevnikov min. na r. dr. Ku-Dvec ter min. na r. dr. Kramer. Tako bo imela azstava značaj velike kulturne manifestacije za kupen nastop bolgarske in slovenske kulturne ornosti v vseh področjih javnega kulturnega ivljenja.
Kakor je doslej znano, pride k otvoritvi tudi akih 20 bolgarskih gostov, večinoma pisateljev in lanov bolgarsko jugoslovanske lige v Sofiji. Iz-led književnikov so se priglasili med drugimi •redsednik bolgarskih književnikov Dobri Nemirov > družbi nam znane pesnice Bagarjane, ki se je ired kratkim iz Slovenije v Bolgarijo, dalje na-ega znanca Dimitra Paijtelejeva in njegove gospe-ilovenke iz Ljubljane, Matveja Veleva in N. Ka-alijčeva, katerega pravljice so pravkar izšle pri ugoslovanski knjigarni. To bi bili književniki, ki o doslej prijavili svojo udeležbo pri otvoritvi azstave bolgarske knjige. Ostale bolgarske goste ia bo vodil predsednik Bolgarsko-jugoslovanske ge v Sofiji, bivši minister Nikola Zaharijev. Tako odo razstavo otvarjali poleg naših predstavnikov idj bolgarski predstavniki kulturnega življenja, ar bodo dali svečani otvoritvi 22. t. m. ob 10. do-oldne še poseben sijaj.
Ze danes je mogoče napovedati, kaj bo vsebo-ila razstava bolgarskih knjig. V tajništvu Jugo-'ovanske-bolgarske lige je že kakih 2000 knjig ajrazličnejših kulturnih panog, ki čakajo, da jih 'ani urede v lepo, manifestacijsko obliko, ki bo ala obiskovalcem pogled in pregled bolgarskega njižnega zanimanja. Tako bo razstava razdeljena v več področij, kajti ne bo se omejevala samo na oesaištvo in leposlovje, temveč se bo ozirala tudi
na vse druga kulturna polja. Razstava bo seveda v prvi vrsti pokazala bolgarske klasike, tako Vazova, Penčo Slavejkova, Jovkova, Debeljanova, Boteva itd. V pesniškem oddelku bomo videli knjige Dore Gabe, Hristova Kirila, Pantelejeva, Rajnova, Sišnianova itd. ter razne antologije. V pripovedništvu srečujemo imena, ki jih že poznamo, poleg prozaičnih del goraj imenovanih pesnikov tudi Kamenovo, Karalijčeva, Petkonova, Konstantinova, Minkova, Elina Pelina, Nemirova, Rajnova, ki spada gotovo med najbolj plodovite svetovne pisatelje sploh, Poljanova, Stratimirova, Todorova, Veleva, Veličkova, Vlajkova itd. Poseben oddelek predstavljajo bolgarske drame, kjer bomo videli pisatelja Kostova, znanega tudi nam (Ljubljana: Golemanov, Maribor: Zlati rudnik), Kalina Malino, Todorova .itd. Poseben oddelek bodo imeli tudi prevodi iz tujih književnosti na bolgarski jezik, tako Rejmonta »Kmeti«, Zeromskega »So-zifove delo« itd. ter skoraj komplet zbirka prevodov iz srbščine v bolgarščino, ter iz bolgarščine v slovenščino. Manjša bo seveda zbirka prevodov iz slovenščine v bolgarščino, ki doslej iščejo zatočišča pač samo še v revijah.
Posebej bo vredna pogleda bolgarsko mladinska literatura, ki bo razdeljena v mladinsko poezijo, pripovedništvo in dramo ter bo gotovo slovenskim književnikom postavljena v lep, posnemanja vreden zgled. Manjkalo tudi ne bo slikanic, ki jo Bolgari zelo goje.
Izmed drugih panog naj samo omenimo — v kolikor smo bežno pregledali knjige, ki se šele urejujejo — oddelek literarne zgodovine, kjer bo na vidnem mestu literarna zgodovina Bojana Pe-neva v izdaji ministrstva, dalje Mladenova, Niko-lova itd. Zemljepis, zgodovina bosta bogato zastopani, predvsem pa narodopis, kjer so lepe zbirke .folklore, narodnih pesmi z notami, narodnih balad itd. Zanimale bodo marsikoga bolgarski slovarji bolgarskega jezika in drugih jezikov, ter enciklopedična dela, kjer je tudi posebna geografska, zemljedelska pa tudi muzikalna enciklopedija. V oddelku umetnostna zgodovina bo vzbujala pozornost velika zgodovina svetovne umetnosti, ki jo piše pisatelj Rajnov. Poleg teh panog bodo imeli posebne oddelke še gospodarstvo, politična literatura, čitalnična zgodovina, muzikaino slovstvo (razprava literarnega zgodovinarja Peneva o Beetho-venu), zadrugarstvo (Kovačev), šolstvo in pedagogika, filozofija, prirodoslovje, zdravstvo in šport. Obširna in pomembna pa bo tudi prevtako teološka literatura, ki je pri Bolgarih zelo razvita, ter . bodo med njimi iepe izdaje obrednih knjig ter svetih pisem. Tudi knjige o rasah (Popov) bodo v oddelku razno, kakor tudi albumi poštnih znamk, ki bodo seveda dobili svoje gledalce.
To je nekako gradivo, ki ga bo vsebovala razstava bolgarskih knjig, kakor se da danes določiti, ko še čaka ureditve. Vsekakor zanimivo gradivo, ki bo pritegnilo našo pozornost in nas že sedaj napolnjuje z radovednostjo in pričakovanjem. Jugoslovansko-bolgarska liga je storila veliko delo, da je pripravila vse za tako veliko kulturno manifestacijo, s katero se hočemo Slovenci nekako oddolžiti za to, da so Bolgari v letošnjem letu priredili v okvirju Jugoslovanske knjižne razstave v Sofiji tudi pogied v slovensko knjigo. Upamo, da bo ta razstava doživela v Ljubljani popoln uspeh ter nam bolgarska književnost ne bo več tuja zadeva — zlasti, Če bodo knjige ostale v Ljubljani, kakor je želeti — teinvač naša, en del resnično naše juinoslovanske svojevrstne knjiine kulture, na katero smo lahko tudi pred širšim svetom ponosni.
Lahkoatleti, ko se urijo v teku na daljavo po gozdu v južni Nemčiji
Poljski begunci
Kakor poročajo švicarski listi, je 90.000 beguncev i z Poljske. In sicer jih je pribežalo 16.000 v Litvo, 2000 na Letonsko, 45.000 na Ogrsko in 24.000 v Romunijo. Največ pa je interniranih vojaških oseb, medtem ko je med begunci največ žensk in otrok. Večidel beguncev je brez vsakršnih sredstev.
Komunistična propaganda na Poljskem
Takoj, ko je rdeča armada vkorakala na poljsko ozemlje, je začela delovati boljševiška propaganda. V vseh zasedenih mestih in večjih krajih so že začeli izhajati komunistični listi. V Vilnu izhaja »Prapor borcev«; v Bara-novičih »Glas delavstvu«; na deželi »Prapor sovjetov«. Rdeča letala mečejo listke, kjer pozivajo ljudstvo, naj se bori za zmago revolucije. številni komunistični propagandni pridi-
garji pa preplavljajo deželo in pojejo slavo prekrasnemu in svobodnemu življenju v sovjetskem paradižu.
Kakor poročajo iz Lvova, so odposlali iz Kijeva, ki je glavno mesto ukrajinske sovjetske republike, več ko 75.000 izvodov Leninovih in Stalinovih spisov: dalje 15.000 komunističnih listov in 60.000 komunističnih časopisov v poljsko zasedeno ozemlje. Mimo tega pa so še poslali tjakaj 10.000 gramofonskih plošč s komunističnimi pesmimi v ukrajinskem jeziku.
Ura lajikov
Ker je bilo zdaj v Franciji vpoklicanih' toliko duhovnikov, in jih je bilo že prej malo v Franciji je postal verouk v dosedanjem obsegu nemogoč. Ravnatelj francoskega katehet-stva, kanonik Lieutier, je zato pozval katoliške lazike, naj se pridružijo akciji za verski pouk otrok. »Ni potrebno,« pravi omenjeni kanonik, »da bi zmagovale naše materialne sile; tudi naša moralna moč mora ostati nedotaknjena.«
ŠPORT

šport zadnje nedelje
0 ti nesrečni naš nogomet: s 5:1 nas je odpravila Nemčija!
Zadnjo nedeljo so bile oči vseh jugoslovanskih športnikov obrnjene na Zagreb, kjer so merili svoje moči in sposobnosti nogometaši Nemčije in Jugoslavije. Rezultat tega srečanja je bil tak, kakršnega prav gotovo ni nihče pričakoval, najmanj pa športna javnost iz Jugolsavije. Tudi Nemci niso niti najmanj mislili, da bodo odšli iz Jugoslavije kot zmagovalci s tako visokim rezultatom. Za nas je bilo razočaranje tem večje, saj so na tihem zelo največji pesimisti računali na povoljen uspeh. Toda zgodilo se je nekaj, česar se ni nihče nadejal. Zoga je res precej muhasta in jo rada ubira tja kamor bi bilo najmanj treba, toda poraz našega nogometa z današnjim srečanjem je takšnega značaja, da tega ne bomo inogli zlepa preboleti, še manj pa seveda pozabiti. Ožja obramba je največ kriva tega poraza in 20.000 gledalcev je moralo žalostno gledati, kako je spuščal naš vratar Glaser žogo za žogo v svojo mrežo. Glaser je bil najslabši. Pa tudi drugi v prednjih vrstah so pokazali vse drugo preje kakor povezano igro. Škoda, da moštva ni biio spoznati, četudi je bilo v njem nekaj prav odličnih igralcev.
Ne pomaga nič drugega kakor, da uberemo tudi v nogometnem športu drugo pot. Nedeljski rezultat napram Nemčiji se glasi 5:1 za Nemčijo in to je treba upoštevati pri našem nadaljnjem delu na nogometnem športu.
Pokalne tekme LNP - drugo kolo
Svoboda : Hermes 4:2 (2-0)
Mars : Moste 3:2 (1:1)
Celje : Olimp 7-4 (3:2)
ISSK Maribor : SK Železničar 1:0 (0:0)
Mura : ČSK 5:0 (3 0)
Nogomet drugod
Jugoslavija : Bačka 5:2 (2:2)
Atletinje SK Planine so zaključile sezono
V nedeljo so imele še lahkoatletinje SK Planine v Ljubljani na Stadionu svoj zaključni atletski miting, katerega so se udeležile tudi nekatere zagrebške atletinje. Doseženi so bili tile rezultati:
Tek na 60 metrov: 1. "Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 8.9, — 2. Merala Marija (Planina) 9.3, — 3. Pogačar Cirila (Planina) 10.
Met krogle: 1. Neferovič Vera (Hašk, Zagreb) 10.60 m, — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 8.81 m, — 5. Tome Vikca (Planina) 7.90 m.
Skok v višino: 1. Neferovič Vera (Hašk, Zagreb) 130 cm, —■ 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 125 cm, — 3. Cimperman Marija (Hašk, Zagreb) 125 cm.
Tek na 100 metrov: švajger Lidija (Planina) 13.3 sek., — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 14.6, — 3. Merala Marija (Planina, Ljubljana),
' SMet diska: 1. Neferovič Vera (Hašk, Zagreb) 34.15 m, — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 31.16 m, — 3. Tome Vikca (Planina) 26.73 m.
Skok v daljavo: 1. Cimperman Mari ja (Hašk, Zagreb) 4.18 m, — 2. Švajger Lidija (Planina) 4.16 m, — 3. Pogačar Cirila (Planina) 3.46 m.
Met kopja: 1. Neferovič Vera (Hašk 28.40 m,
—	2. Tome Vikca (Planina) 23.14, — 3. Cimperman Marija (Hašk 20.40 m.
štafeta 4-krat 60 metrov: 1. Zagreb 36 sek.,
—	2. Ljubljana 36.1 sek.
Tudi atleti mariborskega Železničarja so se poslovili od igrišča
Mariborski lahkoatleti, ki so bili skozi vso sezono precej agilni, so imeli preteklo nedeljo zaključno preizkušnjo svojih moči na mitingu SK Železničarja kot prireditelja in na katerem so so-
delovali tudi atleti iz Ljubljane (Ilirija) in SK Celja. Uspehi so naslednji1
Tek 200 in — juniorji B: 1. Wolf (Rapid) 12, 2.
Tek 200 m — juniorji: 1. Wolf (Rapid) 12, 2. Taček (Celje) 12.1, 3. Berle (Maraton, Maribor); juniorji C: 1. Hrovatin (Železničar) 12, 2. Julius (R) 12.2, 3. Holc (Ž) 12.3.
Met krogle — seniorji: 1. Hvale (Z) 13.15 m, 2. Zorko (Z) 12.48 m, 3. Lužnik (M) 11.81 m; juniorji C: 1. Bačnik (Z) 10.77 m, 2. Metelko (Z) 10.21 m, 3. Držek (Celje) 10.11 m.
Met krogle — juniorji B — 5 kg: 1. Kncj) (C) 12.44 m, 2. Gala (Ž) 11.94, 3. Mustafa (M) 10.30 m.
Met kladiva: 1. Gujznik (Ž) 46.78! (nov mariborski rekord), 2. Hlade (Z). 41.68 m.
Tek 5000 m: 1. Rotner (Z) 17:37, 2. Ogrič (C) 17:37,3-petine, Štemer (C) 18:02,
Skok v viišno — seniorji: 1. Zorko (Z) 173 (nov mariborski rekord) 2. Lužnik (M) 165, 3. Gregorovi6-(Ž) 165 cm; juniorji B in C: 1. Bene-dičič (M) 157, 2. Bačnik (Z) 150, 3. Držek (C) 145 cm.
Tek 1000 m — juniorji B in C: 1. Karlin (Z) 2:54.6, 2. Markovič (C) 2:54.7, 3. Habjančič (M) 2:56.7.
Skok v daljavo — seniorji: 1. Zorko (Ž) 6.04, 2. Zernec (M) 5.76, 3. Lužnik (M) 5.75 m; juniorji C: 1. Kora (M) 6.01, 2. Leban (Ž) 5.90, 3. Metelko (Ž) 5.50 m; juniorji B: 1. Gala (Ž) 5.26, 2. Petek (U) 5.18, 3. Tratnik (Ž) 4.83 m.
Troskok: 1. Zorko (Ž) 12.73, 2. Stavbe (C) 12.17, 3. Majcen (C) 12.07, 4. Zerner (M) 12.03 m.
Tek 400 m zapreke: 1. Obršek (I) 63.9, 2. Horjak (C) 67, 3. Božič (Ž) 70.
Met kopja: 1. Gregorovič (Ž) 48.52. 2. Lužnik (M) 45.40, 3. Horjak (C) 41.82 m.
Tek 200 m: 1. Kolarič (M) 24.2, 2. Zernec (M) 24.3, 3. Filipič (M).
vedska šštafeta 400x300x200x100: 1. Maraton 2:12.4, 2. Železničar 2:12.6.
Državno gorsko prvenstvo kolesarjev
Na 10 km dolgi progi Samobor—Rude—Pleši-vica se je vršilo državno gorsko prvenstvo, na katerem je zmagal Rudolf Fiket (Olimp) v času 26.02 s povprečno hitrostjo 23 km na uro. Kot četrti je prispel na cilj Ivan Peternel (Hermes— Ljubljana) nekako 50 m ža prvim.
Reorganizacija jugoslovanske lahke atletike
29. oktobra t. 1. bo izredni občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze, ki je bil sklican na zahtevo 20 hrvatskih atletskih klubov. Obenem bo tudi redni občni zbor. Občni zbor bo v Ljubljani kakor je bilo določeno na lanskoletnem občnem zboru zveze. Ta občni zbor bo zelo važen, saj gre za ustanovitev treh samostojnih atletskih zvez in sicer slovenske, hrvatske in srbske, dalje vrhovno zvezo, ki naj reprezentira ves jugoslovanski atletski šport napram inozemstvu in tako dalje-
Novi nogometni sodniki
Izpitni komisiji, kateri je predsedovrl predsednik sodniškega odbora gg. Macoratti, Škerlj, Mehle in odbornik podzveze g. Martelanc, se je javilo 27 sodniških kandidatov iz raznih krajev Slovenije. Teoretični izpiti so se vršili v 6oboto v damski sobi kavarne »Emona« in so trajali, zaradi mnogih udeležencev, skoro do pol 3 zjutraj. Ze pri teoriji je padlo polovico prijavljenih sodnikov, tako, da se jih je mogla udeležiti praktičnega izpita na igrišču Ljubljane samo še druga polovica. Tudi pri praktičnem delu je nekolikim spodletelo, tako. da so od vseh 27 prijavljencev napravili sledeči gg. sodniki izpit: Orel (Maribor), Tkalčič. Lokovšek (Celje), Puntar (Trbovlje). Še-nica (Kranj) in naslednji Ljubljančani: Dušan Čeme, Rado Zajec, Vladimir Zaje, Marjan Jerman, Vasilij Kain in Ifinko Kos. S temi novimi sodniki si je sodniška sekcija podzveze dokaj opomogla, kajti število sodnikov je bilo precej pomanjkljivo, kar se je posebno opažalo ob nedeljah, ko so morali sodniki soditi po dve ali še več tekem.

Mecen v Adis Abebi
Knez Amlragi In njegovi hišni slikarji
Nekako pred desetimi leti je prispel v Adis Abebo ruski kuez Amiragi Vartang, kjer si je kupil leseno barako. Neguš, ki je bil ves vzlii-čen, da se je taka »Visokost« naselila v njegovem mestu, ga je povabil na svoj dvor, kjer ga je »cesar kraljev« sprejel s 100 topovskimi streli in obdal z vsemi dvorjaniki. Sprejemu je sledila obilna pojedina. A komaj so slovesnosti minile, se je izkozalo, da »Visokost« ni ne knez ne Visokost, marveč je kar navaden Georgijec. Mogoče se ie imel imenovati Knez, saj so jih še pred 25 leti imeli v njegovi domovini vsaj 3 med 10 ljudmi.
Tebi nič meni nič pa je zdaj »Njegovo Veličanstvo« poslalo k njemu biriča z računom za 100 topovskih strelov in za ves banket. Toda Amiragi Vartang ni niti malo mislil kaj plačati — in saj tudi ni imel potrebnega drobiža pri sebi. JToda, kaj naj stori? Ruskega konzulata v državi »leva iz Judeje« ni bilo — zatorej se je Amiragi zabarikadiral v svoji leseni' hiši in je razobesil veliko georgijsko
Macmillan, novi angleški informacijski minister
zastavo. Spričo zastave so se pa vsi biriči abe-sinske prestolnice zbali, tako da je mogla »ruska Visokost« odtlej mirno živeti v zavetju simbola svoje očetnjave.
Še v teh dneh je Amiragi v Adis Abebi imenitna oseba. Je trgovec, lustnik bara in »hotelir« in skrbno pazi na to, da se ohrani sloves o njem iz prejšnje dobe. Vse stene »jedilne dvorane« v baraki, ki se ponosno imenuje »bur-restavracija« so pokrite s slikami abesinskih »umetnikov«, kar daje »dvorani« zelo značilen, videz. Občinstvo, ki je sestavljeno iz zastopnikov vseh plasti ljudstva, sedi za mizami, posluša hreščeči gramofon in slastno uživa, kar jim nudi »knez«.
Krog barake bivajo v majhnih tnkulih (šotorih) skoraj vsi slikarji iz Adis Abebe. Amiragi jim daje zastonj prehrano in stanovanje. Česa bi si še poželeli? Da se sploh spravijo h kukeinu delu, jih mora najprej pustiti, da se pošteno »odpočijejo«. To traja navadno en do dva tedna, časih pa tudi mesec dni. V vsem tem času ne »delujejo« nič drugega, ko da jedo in spijo. Ko mecena pa Ie mine potrpljenje, nažene svoje varovance z dobro po-merjenimi brcami na delo. Abesinsko slikarstvo nima nobene tradicije, njih risanje je tako preprosto, kot rišejo naši otroci, a časih so njih risbe podobne japonskim. Najraje slikajo z rdečo, zeleno in črno barvo. Toda način njihovega slikanja ni tako zanimiv, kot je duhovna vsebina vsakterega »umetnika«. Zavzetje Abesinije po Italijanih je seveda močno vplivalo na domišljijo slikarjev, in tako mnogokrat nasliKajo beg neguša, vhod italijanskih čet v Adis Abebo, prizore z osvobo-jenja sužnjev in vojaške parade.
Dve sliki pa zbodeta vsakogar v oči. Ena predstavlja sedanjega podkralja — vojvodo Aosta, ki je letalski general — kako jezdi na orlu. Spodaj so italijanski kralj, Mussolini in maršala Badoglio in Graziani, vsi na levih. Na drugi sliki pa sta Hitler in Mussolini, ki tudi jezdita na levih. V rokah držita zemeljsko oblo. — Vprav te dve podobi jasno pričeta, da so svetovni dogodki močno vplivali tudi na mišljenje teh preprostih domačinov, ki so vsi nepismeni in nič izobraženi.
125 milij, dinarjev za en sam iilm
Fi
Malo zahodno ameriško mesto Dodge City je pred dobrim mesecem dni doživelo veliko razburjenje. V mesto je lepega jutra privozil iz kalifornijskega Hollywooda poseben vlak, s katerim se je pripeljalo nič manj in nič več ko 200 filmskih zvezd in zvezdnikov. Ilkratu je nad mestece prigrmelo 50 velikih letal, ki so ves dan krožila nad mestom in ga zavijala v besen hrušč in trušč. Letala so vabila mestno rebivalstvo, naj se udeleži prve predstave ilma »In nastalo je novo cesarstvo«.
Ves teater je bil prirejen zaradi prve predstave tega filma, ki so ga tisti dan zastonj prikazovali vsi kinematografi v mestu.
Da je bil prav neznani in neznatni Dodge City izbran za to slovesnost je vzrok v tem, da «e dejanje filma odigrava prav v tem mesf.u, ki je igralo veliko vlogo pri napredovanju belega plemena na ameriški Zahod, veliko vlogo pa tudi pozneje, ko so v Kaliforniji odkrili zlato iu se je začel sloviti pohod pustolovcev z vsega sveta na divji Zahod. _
Vsebina filma je vzeta iz bojev med kmeti in tujimi, zlata žejnimi ljudmi, ki so se nagnetli od vseh vetrov v Kalifornijo. Vzrok, da so za prvo predstavo vzdignili tako reklamo, ki je presenetila po svojem obsegu in stroških vso Ameriko, je bil v tem, da je Warnerjeva filmska družba hotela temu filmu utrti zmagovito in donosno pot v svet.
Film je veljal celo premoženje. Preračun zanj je znašal toliko, kakor za sloviti lanski »Robin Ilood«, to je, dva in pol milijona dolarjev. V našem denarju znaša to nič manj in nič" več kakor 125 milijonov dinarjev — največja vsota, ki jo je zadnje čase zahteval kateri film.
Ni čuda: dela za »Nastalo je novo cesarstvo« so trajala nad leto dni. Za film so pre-skušili vse dosedanje izume na področju barv-
Angleško časopisje v rokah Judov
Nemška revija »Judovsko vpraša-afri
nje« (die Judenfrage) poroča:
Predsednik upravnega sveta družbe »London Express Nevvspaper«, ki izdaja enega najvažnejših angleških listov »Daily Express«, ki izhaja v 2,560.000 izvodih, je Jud R. D. Blu-menfeld, ki je bil prej ravnatelj »Daily Ex-pressn«.
Solastnik lista »Daily Ileralda«, glasila delavske stranke, ki izhaja v 2,000.000 izvodil, je družba »Trades Un:on Congres and Odhams Press«. Predsednik in ravnatelj družbe je Jud mr. J. Salter Elias, ki je leta 1937 dobil naslov: lord Soutvvood Mr. Elias ne nadzira samo te družbe, marveč tudi delniško družbo, ki izdaja devet tednikov. Drugi največji lastnik je Jud Abraham Abrahams.
Bivši Rothermeerov list »Daily Mail« je nedavno prišel v roke Juda in prijatelja mr. Edena, Israela Mosesa Sieffa. »Daily Mail« izhaja v 1.700.000 izvodih.
Lastnik >Daily Telegrapha« je lord Cam-rose, čigar družina ie v svaštvu z Rotschildi. Zunanjo politiko vodi v tem listu Jud O. Pul-vcrmacber, prejšnji soravnatelj >Daily Maila«. Naklada obsega 700.000 številk.
Poglavitni lastnik lista >News Chronicla« je družina kakaovih kraljev Cadburg, ki so znani pacifisti. Velik del akcij je prešlo od »Daily Chronicle Investment Corporation« na »Daily Nevvs Limited«, čigar ustanovitelj je Jud mr. Bernhard Herman Binder. Važno vlogo v tej družbi ima njegov prijatelj. Jud Ca-mille Akerman. Naklada šteje 1,400.000 izvodov.
Pri bivšem Rothermeerovem listu »Daily Mirror« sta močno udeležena Juda sir John Ellerman in Israel Moses Sieff. Tendenca lista je protifašistovska. Naklada šteje 800.000 šte-vilk.
V »Daily Newsc je za zunanjo politiko odločujoč Jud Theodor Knthstein.
Vodja »Graphica« in »Daily Graphica« je Jud mr. Lucian VVolf.
Lastnik »Westminster Gazette« je Jud sir AlfUrd Mond.
nega filma ter se odločili za najdražji, toda najdovršenejši sistem: Tehnicolor.
Ni treba omenjati, da je filmska družba za to dela angažirala tudi svoje najboljše igralce, med njima slovita Errola Flynna in Oliviio de llavilland.
Kdor se čudi, zakaj ne morejo izpodriniti ameriškega filma z njegovega gospodu-jočega položaja v svetu — računajo, gleda ameriške filme dnevno okoli 200 milijonov ljudi — bo v navedenih številkah in podatkih dobil vsaj nekaj odgovora.,,	, , ,., .
Razbitina kalifornijske ribiške ladje »Minnie A. Calne«, ki so jo viharji razdejali
Ptujski Fantovski odsek ima v sredo, 18. t m. ob
7 zvečer svoj II. redni občni zbor v društveni dvorani minoritskega samostana. Udeležba je za vse redne člane in mladce, kakor tudi za starešine strogo obvezna! Vabljeni so tudi vsi podporni člani in gostil Smrtna žrtev. V soboto je umrla v Ptuju 86 letna Breznik Terezija, mati g Jožeta Breznika, davčnega inšpektorja v pokoju. Zadela jo je srčna kap. Bila je dobra krščanska žena. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Na nedeljskem občnem zboru ptujskega fantovskega okrožja je bil izvoljen sledeči odbor: Prapor Franc, predsednik; Babšek Joško, podpredsednik; Mu-zek Jožef, tajnik in blagajnik; Janžekovič Alojz, načelnik; Zelenko Stanko, vodja mladcev in Amuš Martin, vodja naraščaja. Okrožje je v minulem poslovnem letu doseglo zelo lepe uspehe pri svojem delu. Na občnem zboru je poročal kot zastopnik Podzveze fantovskih odsekov v Mariboru g. dr. Josip Jeraj, predsednik Podzveze. V jedernatih besedah je vlil vsem zborovalcem novega poguma za delo v mogočni fantovski organizaciji, ki temelji na Bogu, narodu in državi! Lepe besede preizfkušenega borca v bivši orlovski in sedanji fantovski organizaciji so vse fante navdušile, tako da so sklenili prijeti z vso silo za delo v čast in napredek svoji organizaciji Novemu okrožnemu odboru želimo mnogo U6pehovj
Nesreča. Moborič Ivan, 58 letni posestnik iz Ga-bernika, občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah, je doma padel, si zlomil levo roko in se poškodoval po glavi.
Junkersova letala, ki so namenjena za Švico
Helsinki, glavno mesto Finske
Že pred desetletji, ko je spadalo glavno mesto Finske Helsinki v Finskem morskem zalivu in se je imenovalo Ilelsingfors k carski državi, je bilo mesto za vsakega tujca nekaj posebnega. Kar na mah je bil človek dozdevno postavljen na zahod in celo na klasični jug Evrope. Nikjer ni bilo videti kakega nereda, nobene nečednosti. Nikjer ni bilo podolgovatih lesenih stavb ali kakih orijentskih poslopij, čeprav je stala pravoslavna cerkev prav sredi mesta. Toda s klasičnih pročelij javnih državnih poslopij, ki so večina sezidana iz lepega finskega granita, se v zlatih črkah blestijo latinski pregovori. Učena Finska s svojo več kot sto let staro univerzo, je bila takoj vidna. Diko mesta razodevajo trg senatorjev, esplanada, univerza, poslopje državnega svetništva, same zgradbe, ki razodevajo red in izobraženost.
Hudi tropični viharji na obali Južne Kalifornije so zagnali ribiško ladjo »Minnie A. Cnine«
Rri Santa Moniki na obrežje. Posndko so rešili, ia sliki: Eden od ribiške posadke, ki so ga reševalci potegnili iz divjih valov
Ta klasična poslopja, s protestantsko cerkvijo sv. Nikolaja v renesančnem slogu vred, stojijo krog trga senatorjev in na trgu, ki se imenuje Torget. Tudi v hotelih je vse snažno, vljudno, pošteno, tako da moreš tam pozabiti uro in jo spet dobiš, skratka, Helsinki je zares izredeno evropsko mesto.
Vendar to še ne pomeni, da mesto, ki ima 245.000 prebivalcev, od katerih sto dve tretjini finske, tretjina pa švedske narodnosti, ne bi imelo svojih domovinskih posebnosti. Že množica čeri in majhnih skalnatih otokov, ki so deloma neobl judeni, deloma pa pozidani z vilami in gostišči, dajejo temu mestu posebni znak. Najbolj priljubljen in največji otok na čereh je Hiigholmen. Tudi trdnjava mesta Helsinki Sweaborg je na taki pečini.
Na Finskem so bile pred svetovno vojno švedske in finske narodne skupine in tem primerne politične stranke: Fenomani in Sveko-mani. Toda odkar se je vse prebivalstvo v ljubezni do skupne domovine in zoper boljševi-ško gospodstvo dvignilo, ni bilo le konec stoletni pripndnosti Rusiji, marveč je bilo tudi konec narodnostnega trenja. Dandanes se Ilelsingfors imenuje Helsinki, Finski se pravi Su-omi. in ljudje, ki so finske krvi in tisti, ki so švedske krvi, se skupno prizadevajo, da bi se v mladi državi na stari zdravi podlagi v najvišji meri razvila delavnost, odločnost in duševna veljuvnost.
Poljski plemič št t
Princ James Radziwill, poljski plemič in načelnik konservativne stranke na Poljskern, je postni v svojem gradu 01yka v Volinji žrtev krogelj boljšcvikov, ki so vdrli v grad. Princa so pravočasno opozorili na nevarnost, toda on se je branil pobegniti. »Ne bom bežal pred sovražniki, u če bo treba, bom umrl za svojo domovino. Živela Poljska!« To so bile njegove poslednje besede, preden je bomba treščila v grad, ga porušila in njega ubilo. — Princ Radzivrill ni bil samo v svoji domovini, kjer njegovo družina biva že več kot tisoč let, znnnn politična osebnost, marveč je bil v sorodstvu in prijateljstvu z mnogimi vladarskimi hišami v Evropi. S svojo visoko plemenito postavo in z vihrajočo dolgo brado, jc bil znana in slikovita pojava v krogih mednarodne družbe. Poljska je bila ponosna nanj. imenovala ga jc častnega državljana in svojega plemiča št. 1.
Kranj
Sestanek JRZ in MJRZ v Preddvoru pri Kr&-nju. V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Prosvetnega doma zelo dobro obiskan sestanek JRZ in MJRZ. O političnem položaju je poročal dr. Anton Megušar iz Kranja. V imenu mladine je govoril predsednik MJRZ za kranjski okraj Murnik Ciril iz Kranja. Poslušalci so obema govornikoma napeto sledili in pokazali svoje zadovoljstvo s politiko, ki jo vodi naš voditelj dr. Korošec in naša stranka.
Dipl. phll. Marija Vilfan
bo imela v Kranju
začetne in nadaljev. tečaje angleščine
Vpisovanje je od 16. do 21. okt. dnevno od 7—8 zvečer v klubski sobi hotela »Evropa«, II. nadstr.
Vincencijeva konferenca je imela svojo redno mesečno sejo, na kateri so zlasti razmotrivali vprašanje obdaritve revnih družin za zimo. Tudi letos bo skušala konferenca nabrati pTi dobrih ljudeh darove, ki jih bo potem razdelila revnim družinam. Lansko zimo je bilo obdarovanih okoli 120 revnih družin. Največ so seveda prispevale kranjske tovarne, ki so darovale zlasti mnogo različnega blaga.
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za žtiprte urade potrebne tiskovine v podružnici ]ugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda je
popolnoma dograjena in 60 se prve stranke že vselile. Spodaj so nameščeni trgovski lokali, ki jih oddajajo po 1000 din mesečno. Stanovanja so v primeri z drugimi stanovanji v Kranju primeroma draga. Tako znaša v novi stavbi najemnina za dve-sobno stanovanje od 650 do 750 din, za trisobno pa od 1000 do 1100 din.
Iz Julijske Krajine
Zaključek svetogorskega jubileja. Zadnjo nedeljo so bile uradno zaključene slovesnosti v proslavo štiridesetletnice, kar ee je Mati božja na Skalnici prikazala slovenski pastirici Urški Ferli-gojevi. Že v soboto popoldne 60 z V6eh 6trani dežele hiteli številni romarji na Sv. goro, da počaste ob teij izredni slovesnosti svojo Mater. V pretežni večini so bili naši deželani, pomešani s kako skupino furlanskih sosedov. Pobožnosti so se pričele ob 7 zvečer. Srečni in veseli so bili vsi, k so prišli nekoliko pred to uro na vrh, kajti potem se je vlila ploha, je bobnel grom in udarjala strela, da je bilo hudo na prostem. Pobožnost je začel gr-gureki dekan msgr Filipič z lepim govorom o ljubezni do Marije. Nato so bile slovesne pete lita-nije z blagoslovom. Vsa cerkev je odmevala od prisrčnega petja vernega ljudstva. Ob 9 je bila ura molitve v italijanskem jeziku, ob 10 pa v slovenskem Drugo je z globokim razmišljanjem vodil msgr. dr. Brumat. Po uri molitve so romarji, ki so napolnili prostorno svetišče do zadnjega kotička, večinoma ostali v cerkvi. Tisti, ki še niso opravili spovedi, so oblegali spovednice, drugi so molili in prepevali To je trajalo vso noč. Že okrog 4 zjutraj so 6e začele sv. maše in so se množice jele zgrinjati ob obhajilnih mizah. Velika večina romarjev je sprejela sv zakramente Ob 6 zjutraj je bila slovesna sv. maša z zaključnim slovenskim govorom, ki ga je imel stolni kanonik dr. M. Brumat V toplih besedah ie dal vernikom navodila, kako naj si sedaj po slovesu ohranijo Marijino ljubezen. Pri blagoslovu z Najsvetejšim je nabito polna cerkev prepevala poslovilno pesem: »Vse prepeva, 6e raduje« Bilo je lepo in ganljivo, ljubezen otrok do 6voje Matere je prikipela do viška Po tej oobož-nosti je mnogo ro«narjev odhitelo v dolino, ker so hoteli dati prostora novim, ki so še vedno prihajali. Okrog 7 je prispela na vrh goriška procesija, ki jo je vodil msgr. dr Velci Ob pol 10 je dospel na Sv goro goriški nadškof, ki jc daroval ob 10 slovesno pontifikalno sv mašo, pri kateri je moški kostanjeviški cerkveni zbor mogočno prepeval latinsko mašo Prevzvišeni ie imel nagovor, v katerem 6e je v iskrenih besedah v imenu nadškofije poslovil od Matere božie in ji priporočil evoje Škofljane. Zahvalni »Te Deum« in blagoslov z Najsvetejšim sta zaključila pomembno in prisrčno slovesnost
Pri delu na polju fo je zadela kap. V torek, 10. oktobra popoldne je 45 letna Marija Volk iz Ozeljana pri Šempasu delala pri sosedovih na polju. Nenadoma jo je zadela kap in je izdihnila kar na njivi. Pokojnica je bila sestra kapucina patra Damazija, ki je v avgustu na svojem domu na Trnovem pri Gorici pel novo sv. mašo, katere se (e tudi pokojnica udeležila. — Naj počiva v miru!
			
	jFcijrž^B	mr ffSH ■L^ISp* mšt;' t4j hb Ifr^t H hk' jhffir	f 1 MIH fc ' ' 'J '^m^kffll ■nfe> \ .rJ/£m h4 m \ ' :,Jt"~ J^mBil jt' •/;- Jmftfc^ kit/ * 'K&jff JKrMrn* j5* " s ' najt' j* ■ajbfcap jgglflfl
		nHjH^K.	
Jokajoči rokoborec. Ameriški rokoborec Joe Arrhibald, ki je bil v Washingtonu premagan, pa so mu popustili živci, da se je začel jokati. Njegova mati in dva prijatelja ga tolažijo
^troiki
ko*Mek
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede so računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Vcstica po 3 din. — Za pismena odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Perica
gre prat na dom. Sever, Streliška ulica 20. (a
Dobra šivilja
pomočnica išče stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16.354. a
Absolventka
trgovskega tefaja želi plsannlSko službo kot začetnica. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16464.
Šiviljska pomočnica
dobro izučena, s krojnim tečajem, išče stalno službo. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16390.

Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, I Komenskega ulica 24. ti
Mizarskega pomočnika
za stavbno dolo sprejme Mrhar J., Stanežlče, št. Vid.
Krojaškega pomočnika
za velike kose, sprejme Cvar Jože, Vidovdanska št. 2.
Urno kuharico
čisto, veščo vseh gospodinjskih dol — sprejmem takoj. Wagner, Pred škofijo 9.
Skladiščnika
sprejme gradbeno pod jetje v Ljubljani. V tej stroki izvežbani reflek-tantl, najrajo upokojenci naj vložijo pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten« št. 16530.
Čitajte in širite »Slovenca«!

S tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da nam je nenadoma umrl mož, brat in oče, gospod
Janez Šolar
posestnik na Brezjah
Pogreb prerano preminulega bo v sredo, 18. t. m., ob 10 na Brezjah.
Brezje, dne 16. oktobra 1939.
Žena, brnt, sestri in otroci:
Pavel, Joža, Janez in Pavla.
Akademik instruira
za preprosto kosilo in večerjo ali denar. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« 16551.
Grščino, latinščino
nemščino poučuje profesor. Naslov pri upravi »Slovenca«	15749

Hranilne knjižice
3°/o obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
Iščemo
plan stružnice, radialne vrtalne stroje — dobro ohranjene. - Ponudbe upravo »Slov.« pod znač ko »Industrija« 16553.
IMHMMIHBHBBHL
šivalni stroj
ln žensko kolo prodam. Zore,. Marenčičeva št. 5, Moste.
I a orehe
50 kg 250 din, 100 kg 475 din; suhe slive 20 kg 100 din, 50 kg 225 din -franko prevoz - razpošiljajo po povzetju Brača Papo, Lukavac.
Orehe s tankimi lupinami
kg din 4.80 (vreče 50 kg). Ia jedrca 10 kg 180 din, Ia suhe češplje 50 kg din 210 — franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Lovski pes ptičar
rjavo barve, z znamko mariborsko občine št. 90, se je v nedeljo zatekel v lovišču Fram. Kdor ve za psa, naj javi na naslov: Kreiner in drug, Maribor, Crtimirova 6.
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca
7
Vsak
naročnik zavarovan
S£ON SAMBO
(93) »Saj nisem začaran,« je stokal Filip. Skoraj bi se bil zadušil v dimu. Še zmeraj so moški pojoč plesali okoli. Polagoma se je nehal jokati in je trdno zaspal. »Čar je izginil,« so dejali, »dajte, naj se v koči naspi!« Filip se ni zavedel, kdaj so ga odnesli v kočo, in luna je vsa v skrbeh gledala z nebi. Le kako se bo to končalo?
(94) Drugo jutro mu je prijazen fantič prinesel hrane. To je Filipa spet opogumilo, in vprašal je fantiča, kje da je Jan. A fant je le skomignil z rameni, saj Filipa ni niti razumel. Šele ko je Filip naletel na nekega slona, je imel priliko, da se je utegnil sporazumeti. »Kje je Jan? V gozdu, praviš? Ponesi me k njemuk
Kupimo
Suhe gobe
nudite takoj povzorčeno z navedbo količine tvrdki Artur Nachbar, Radeče.
I
Automofor
i
Bukova drva
za kurjavo, tesan ln žagan les ter les za rudnike - kupujem. Ponudbe na Export I. Meštro-vič, Zagreb, Jelačlčev trg 15. Tel. 23-612.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, Ljubljane SVoUova ulica it. S
J

»Puch« 200 ccm
nov, prodam ali zamenjam za les. — Jager, LJubljana, Sv. Petra c. 17
Objave
Preklic
Podpisani PerhaJ Franc imenu svoje žene Per-haj Magdalene, preklicu-jem in obžalujem neresnično izjavo, da g. Ilovar Kari, brivski mojster lz Ljubljane, nima obrtnega lista za damski salon, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. PerhaJ Franc v imenu žene PerhaJ Magdalene( Velike Lašče 14.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! r
Za jugosl. patent št. 11.839 od 1. nov. 1934 ha;
»Ventilna vreča sa ukrasnim dnom«
se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: ing. Hinko Petrič, patentni inženir, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Javna zahvala
Pri požaru dne 5. oktobra 1.1., pri katerem je bilo prizadeto tudi moje gospodarsko poslopje, sem prejel od splošne zavarovalne družbe »Jugoslavija« v Ljubljani kulantno odškodnino, za katero se ji javno zahvaljujem.
Vače, dne 16. oktobra 1939.
Franc Vrhovec
Nova hiša
z lepim stanovanjem ln hlevom za dva konja, z garažo ln vrtom, v Ljubljani, naprodaj. Skladišče primerno za obrtnika ali trgovca z žitom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16557.	(p)
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, oddam. Ri-harjeva 6, Mlrje.
Lepo stanovanje
z vrtom oddam na Gorenjskem za 250 din. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16558.
ZAHVALA. Vsem, ki so nas ob bridki izgubi moje ljubljene soproge, sestre, tete in svakinje
Viljemine Finz
kakor koli tolažili, izrekam tem potom iskreno zahvalo. Obenem se zahvaljujem za prekrasno darovano cvetje. Prav posebno se zahvalim gg. primariju dr. Lavriču in dr. Misu, kakor tudi preč. patru Lederhasu za tolažbo in preč. duhovščini za spremstvo ter čč. sestram iz Vicenti-numa, ki so stale ob dolgotrajni bolezni ob strani moje drage žene. Obenem izrekam iskreno zahvalo tudi vsem, ki so mojo drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, 17. oktobra 1939.
BENO FINZ
Arnold Fredericks:
Svetlobni znaki
Detektivski roman.
Priredil Fr. Koleno.
»Prav ste postopali. Moj namen je bil, da l>i vaš mož popolnoma neodvisno postopal v tem primeru, ne (la bi se izvedelo, da dela po mojem naročilu.« Zamislil se je in umolknil; potem pa je dejal: »Ni dvoma, da je sedaj tajno v Stapletonovi službi.«
»To je skoraj gotovo. Naročil mi je, da molčim o tem. Vam pa sem morala vseeno povedati, da s tem podam pojasnilo o položaju.«
»ln njemu ni znano, da ste vi tukaj!« Policijski šef se je tresel od smeha. »Pri moji veri! Kaka šala!«
»Šala?«
»Seveda. Ali ne uganete? Sedaj vas prosim, da prevzamete delo. Stapietonovega otroka moramo brezpogojno najti, preden bi se to kontu drugemu posrečilo. Tega moje dobro ime ne more prenesti. Ako nisem mogel dobiti za to vašega moža, ste sedaj vsaj vi tukaj.«
»Toda saj... moram potem proti njemu delati?«
»Kaj še, saj oba služita istemu smotru: najti liočeta Stapietonovega otroka. Kateremu koli se to prej posreči: uspeli je isti, fanta lahko vrnemo staršem. Jaz pa vam želim, ljubo dete, da ga vi najdete.«
»Kaj, g. Lefevre. kako bi se moglo posrečiti meni. česar niso mogli doseči izvežbani možje?«
»Kdo ve? Zelo dobro se spominjam na vaše velike zuslupe v zadevi slonokoščene kasete. Ako bi ne bilo vas, je ne bi mogli najti. Zaupam vašemu ženskemu nagonu, s katerim marsikaj zaslutite. Za mene najdete otroka in inoža presenetite s tem, da ste že tukaj.«
»Toda « se je veselo smejala Gracija, ko
je videla pred seboj to možnost, »recimo, kaj ako se srečam z njim?«
»Nekoliko se morate izpremeniti. Lase pobarvajte, tu v Parizu to ni nič težkega,« se je smejal policijski šef. »Samo nekoliko spremenite zunanjost. In v primeru, da pridete z možem skupaj, se mu ne dajte spoznati! To je najbolj važno!«
»Zakaj?«
»Ker ako bi vas spoznal, bi zahteval, da mu zadevo popolnoma prepustite... to pa bi bilo zopet zoper moje načrte.« Policijski šef je veselo mežikal. »Storite to meni na ljubo.J To je le nekaka šala v zaupnem krogu. Ali ni zabavno, da vi v isti zadevi zmagate nad onim drugim?« Od srca se je smejal nad tem.
»Pač,« je dejala Gracija, pri kateri je prevladala hudomušnost, »ker sein že tu, prav tako dobro lahko delam tudi jaz. Richard pride šele čez dva dni, morda do tistega časa zasledim kako stvar?«
»Izvrstno!« Šef se je z dlanmi tolkel po kolenih. »Dva dni imate na razpolago. V dveh dneh je mogoče marsikaj izvršiti. Takoj bova govorila o podrobnostih.«
Čez eno uro je Gracija zapustila policijsko poslopje: prtljago so ji prepeljali na I.efevrevo stanovanje, ker bo tam stanovala. Ker sta z I.efevrevo ženo v prijateljstvu, je naravno, da bo v Parizu igrala vlogo njene prijateljice, ki je prišla na obisk.
Peljala se je h gospe Stapleton v palačo na Avenue Kleber. Dasi je (lamina lepota zaradi bolesti zadnjih dni mnogo trpela, je vendar bil njen pojav eleganten in ličen. Tmela je morda trideset let. Uboga žena je ta teden komaj zatisnila oči in njena bol je vzbujala sočutje.
Na Grocijina vprašanja je odgovorila, kolikor je bilo mogoče. Mnogo na vse zadnje sploh ni vedela povedati. Pestunja je severla vztrajala pri svoji izpovedi — fantek je izgi-
nil v trenutku, ko je Mari obrnila v stran glavo. Gospa Stapleton za to ni našla razloga in se tudi ni trudila.
»To je tako čudno... tako strašno,« je to-
ijim
žila. »Uboga Mari, lahko jo pogledate; Loj se, da je zelo bolna. Všeč bi mi bilo, ako vam
raje ona pripoveduje o dogodku.«
»Zelo bolna?« je vprašala Gracija, ki bi raje zaslišala dekle, kakor pa gospo Stapleton. »Kaj ji je?«_
»Pretekli petek so jo hoteli zastrupiti.«
»Kdo jo je hotel zastrupiti?«
»Ne vem. Odšla je od doma, nekoliko na sprehod. Ubogo dekle je bilo na pol mrtvo od nervozne onemoglosti in nesnanja. Pripovedovala je, da je hotela v neki kavarni v Rue St. Honore piti skodelico čokolade. Potem se je vrnila na Cliamps Elysees in se usedla na klop. Naenkrat ji je postalo zelo slabo, sedla je na voz in se pripeljala domov. Ko je prišla sem, že ni bila pri zavesti in so jo služkinje nesle gor v sobo. Od takrat leži. Na dobro srečo ji ie sedaj že bolje; jutri jo bodete po vsej priliki lahko videli.
Ko je Gracija zapustila stanovanje Staple-tonove, je bila nekoliko zmešana. Čim več je slišala o tem čudnem dogodku, tem bolj nerazumljiv ji je postajal. V spremstvu pestunje je hotela pogledati mesto, kjer se je dogodek izvršil. Uvidela je, da je to mogoče le drugi dan. Zamislila se je o tem dogodku in se sprehajala proti Are de Triomphe, ko jo je dohitel mlad človek, najbrž Francoz, dobrega nastopa in prijaznega obraza, se priklonil in v neoporečni angleščini povprašal o Mari Lanahan.
»Ali_ se počuti gospodična Mari Lanahan bolje?« je vprašal. V glasu je zvenelo sočutje.
»Gospod, kdo ste vi?« je vprašala Gracija v nadi, da izve eno in drugo, kar ji bo v korist. To vprašanje je namreč pričalo Graciji, da je tujec vsaj z enim članom Stapletonove hiše znan.
»Z gospodično Lanahan sem v prijateljstvu,« je dejal mladenič. »Slišal sem, da je bolna. Videl sem, da ste šli v hišo, potem pa ste iz nje izstopili, zato sem bil tako pogumen in sem vas nagovoril, ker bi rad vedel, ali se bolje počuti?«
»Rekli so mi, da ji je že bolje. Jaz sama je nisem videla.«
Obraz mladeniča je naglo preletel izraz razburjenja, toda Gracija ni mogla spoznati, ali je bilo to veselje ali prevara? Brez besede sta šla dalje in sta prišla notri do slavoloka, ko je zanemarjen fantič, pristen pariški poulični paglavec, skočil pred njiju in je košček zvitega papirja stisnil Gracijinemu spremljevalcu v roko: potem pa je odhitel dalje.
Mladenič je nekaj trenutkov zrl za njim, potem pa je prečital pisemce. Karkoli je bilo v njem, naredilo je na njega silen vtis. Nemirno se je ozrl okrog. Pred Gracijo se je naglo priklonil, se s kratkim dobrim večerom poklonil in se z hitrimi koraki oddal jil v nasprotno smer. Obenem je segel v notranji žep na suknji, ko da išče nekaj v njem. Pri tem je raztrešči nekaj koščkov papirja. Gracija je videla, ko jih je v naglici pobral in izginil, v. mraku.
Graciji se je zdelo, ko da je tujec en kos papirja pustil; šla je torej tje in videla, da se ni varala. Na pešpotu je ležal pisemski ovitek. Dvignila ga je in ko je šla dalje, je prečitala naslov. Naslovljenec je Alfonse Valentin, Bou-levard St. Mihael.
Gracija je dala papir v ročno torbico. Tme moža ji ni povedalo ničesar — predpostavila je, da je prijatelj gdč. Lanahan iz prejšnjih Časov Toda zakaj ne poizveduje za njo rednim potom, s tem, da bi se enkrat enostavno oglasil v hiši? In zakaj ga je novica, ki mu jo je izročil poulični paglavec, tako očividno vznemirila?
7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ
Izdaiateli: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčit
I1UBI1ANA
Počastimo rajne z dobrimi deli!
Ljubljanskim občanoml
Ko

sem Vas lani pred prazniki mrtvih povabil, da se v korist mestnim revežem odkupite od razkošja na grobovih, je spet vsa Ljubljana pokazala svoje zlato srce, da na ljubljanskih pokopališčih o Vseh svetih in na Vernih duš dan skoraj ni bilo groba brez preprostega venca ali brez sveč vsesvetske akcije, ki je njen veliki uspeh najlepše dokazal, da ste svoje rajne resnično počastili z dobrimi deli.
Z Vašimi odkupninami od razkošja na grobovih je mestna občina na predlog Vrhovnega socialnega sveta že pred božičem v stari cukrarni ustanovila zavod s kuhinjo in prenočišči za najbednejše. Dne 4. majnika smo v stari cukrarni odprli tudi prehodni otroški dom, da zanemarjeno mladino pripeljemo na pravo pot, a z začetkom šolskega leta smo temu zavodu v stari cukrarni dodali še dnevno otroško zavetišče, kjer otroci že dobivajo brezplačno hrano.
V stari cukrarni smo darovali revnim 73.585 kosil in večerij, otrokom prehodnega otroškega doma pa 3381 obrokov in otrokom dnevnega otroškega zavetišča 1620 brokov. Prenočnin odraslih revežev smo v stari cukrarni našteli 5936, prenočnin otrok je bilo 412, desinfekcij 40 in 963 kopanj. Če računamo najemnino in adaptacije ter osebje in prehrano za vse zavode stare cuikrame, je Ljubljana za revne samo v stari cukrami žrtvovala pičlih 391.000 din.
Plodovi lanske vsesvetske akcije in zavoda za najbednejše v stari cukrami so »e prav naglo pokazali, da v Ljubljani skoraj ne vidimo več beračev na ulicah, saj smo s prehodnim otroškim domom v stari cukrarni beračenje zanemarjenih otrok odpravili do redkih
izjem.	, . i , .
Dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo je z lanskimi odkupninami od razkošja na grobovih zares storilo zelo veliko dobrega za reveže in tudi v korist prebivalstva samega, ker ono mnogo revežev obvarovali pred postopanjem in jih pripeljali k poštenemu delu, otroke pa pripeljali na pravo pot, da postanejo koristni člani človeške družbe.
Še nikdar ni Ljubljana lepše počastila svojih rajnih kakor za lanske praznike umrlih, ko je z dobrim namenom za mirni pokoj svojih rajnih storila tako veliko dobro delo! Toda letofnja zima nam obeta že več revežev in podpore potrebnih, ki jim moramo in hoče mo vsaj nekoliko olajšati tegobe zime. Zato Va6, dobri Ljubljančani, spet vabim in prosim, da tudi letos žrtvujete vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem.
Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane je že vse pripravil za letošnjo vsesvetske akcijo in revni okoličani že pleto preproste vence, ki naj na vseh grobovih pričajo o zlatem srcu Ljubljane in o Vaših čustvih, ako častite svoje rajne ni najplemenitejši način z brimi deli za bližnjega. Na vseh grobovih naj pla-menčki belozelemih sveč oznanjajo, da Vaša 6rca gore v ljubezni do bližnjega!
Še posebno se bomo pa letos o Vseh svetih in na Vernih duš dan spominjali žrtev vojne in okrasili njihove grobove na naših pokopališčih z venci in svečami vsesvetske akcije. Ker oe moremo okrasiti grobov naših vojnih žrtev v daljnih deželah, jih na naših pokopališčih počastimo z dobrimi deli!
Že te dni Vas članice in člani Vrhovnega Socialnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij naprosijo, da se odkupite od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem. V zahvalo in dokaz odkupnin dohite nakaznice za vence in sveče.
Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih in duše umrlih se bodo radovale dobrih src svoj cevi
Počastimo rajne z dobrimi delil
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1939.
Dr. Juro Adlešič, 1. r., župan mesta Ljubljane.
Vsesvetsha akcija se je začela
Tudi letos bo mestna občina s pomočjo dobrodelnih organizacij izvedla prodajo vencev in sveč za okrasitev grobov. V ta namen je bila v ponedeljek ob 5 popoldne v mestni sejni dvorani plenarna seja sekcijskega odbora vrhovnega socialnega sveta mestne občine, ki je obravnavala vprašanja praktične izvedbe vsesvetske akcije in njeno organizacijo v zvezi s sodelovanjem društev in ustanov. Vabljenih je bilo nad 30 organizacij, med njimi vse, ki so v nadzorstvu stare cukrame. Seje se je udeležilo veliko število zastopnikov in zastopnic; navzoča je bila tudi soproga ljubljanskega župana ga. Vera Adlešičeva. Sejo je začel stolni župnik in kanonik dr. Klinar, ki je v imenu odsotnega župana pozdravil vse navzoče. Nato je prečital proglas ljubljanskega župana, ki ga objavljamo na drugem mestu, nato pa je tajnik VSS dr. Kodre objasnil način letošnje akcije. V razgovor so posegli udeleženci in udeleženke in je bilo sklenjeno, da bo letošnja akcija delovala takole. Članice in člani dobrodelnih društev in humanitarnih organizacij bodo po vseh ljubljanskih hišah zbirali odkupnine od razkošja na grobovih in v znamenje ter v zahvalo teh odkupnin izročali dobrotnikom nakaznice za darovane vsote. S temi nakaznicami bodo dobrotniki dobili v skladiščih Vsesvetske akcije in zadnje dni pred prazniki umrlih ter na dan Vseh svetih in Vernih duš tudi na stojnicah pred vsemi ljubljanskimi pokopališči sveče in vence. Nakaznice, ki jih je občina izdala, pa so
naslednje: za nakaznico 100 din prejme kupec velik venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah, za nakaznico 30 din dobi kupec zavitek sveč s 6 visokimi ali šest nizkimi nagrobnimi svečami; za dve nakaznici po 30 din pa dobi darovalec lahko tudi veliko 1 kg težko nagrobno svečo; za nakaznico po 20 din pa dobi darovalec majhen venec z belimi trakovi in zelenim napisom. Manjši znesek bodo nabiralci potrdili s posebnimi potrdili, za katere dobijo darovalci toliko sveč, kolikokrat po 5 din znaša vsota. Vrhovni socialni svet najvljudneje prosi vse darovalce, naj na prejete nakaznice na zadnjo stran napišejo jasno in čitljivo svoje ime in naslov. Tako bo vrhovni socialni svet dobil natančen seznam' vseh tistih, ki so akcijo pospeševali. Prodaja po stojnicah za sedaj odpade, ker bo gotovo večini bolj ljubo, da bo z nakaznico venec ali sveče prevzela pred pokopališčem, kakor pa da bi ga morala odnašati s trga domov in potem zopet na pokopališče. Venci in sveče so prav taki kakor lansko leto, le sveče so nekoliko dražje, ker se je zaradi razmer v Evropi parafin zelo podražil. V torek začne tudi že poslovati pisarna Vsesvetske akcije na Krekovem trgu, ki bo oddajala nakaznice. Upamo, da bo tudi letos Ljubljana pokazala zlato srce in tako najlepše počastila spomin svojih dragih ranjkih.
Dr. Drago Svajger
zopet redno ordinira
Aleksandrova cesta 10
Staro obzidje nunskega vrta podirajo
Poročali smo že, da je Zidarska zadruga v Ljubljani prevzela zgraditev novega zidu na sedaj zmanjšanem vrtu nunskega samostana v Ljubljani nasproti stavbišču, na katerem so začeli že izkopavati temelje za novi stanovanjski blok Pokojninskega zavoda. Najprej pa je bilo treba odstraniti staro in mogočno obzidje samostanskega vrta. Konec prejšnjega tedna so se lotili stoletnega obzidja in Zidarska zadruga je našla v resnici spreten in enostaven način, kako podirati mogočno obzidje. Zid je visok 5—6 metrov in je spodaj debel tri četrt metra. Zidan je iz samega kamenja, ki ga veže najboljša malta, ki je trda kakor kamen. S krampi ali kladivi je kaj težko razbijati ta zid in zato so našli drug način podiranja. Prav pri tleh izvrtajo skozi zid na razdaljo dveh metrov luknje, v katere polože močan kratek tram. Nato na zunanji strani začnejo z ameri-kanskimi dvigalkami v luknjo zagvozdeni tram dvigati. Na ta način dvigajo na zunanji strani zid, ki kmalu dobi pri tleh močno razpoko, pa se malenkostno nagne na vrhnjo
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri
Prekrasna in pretresljiva drama izobčencev iz človeške družbe, ljudi, ki nosijo na sebi iig sramote . . . Nadvse naravno prikazano življenje »ponižanih in razžaljenih« po romanu Prisons« de femmes«
ŽENSKA KAZNILNICA.
Viviane Romance in Renče Saint Cyr KINO UNION, teleff. 22-21
hkrati
Ko je tako zid dovolj zrahljan, ga s tramovi, ki so oprti visoko ob zgornji rob zidu, začnejo potiskati na vrhnjo stran. Zid se nagiba in nagiba in kon-
ti pa	,
stran. Ko je tako zid nad svojim temeljem že nlj	.......
čno z velikanskim truščem zgrmi ves v enem kosu na vrt, kjer se ob padcu na tla temeljito razbije in zdrobi. Že prejšnji teden so tako prevrnili naenkrat štiri po 10 metrov dolge partije zidu, v ponedeljek dopoldne so prevrnili 16 metrov dolg zid, popoldne pa zadnji kos, dolg 12 metrov. Razumlivo je, da so Ljubljančani z velikim zanimanjem zasledovali podiranje zidu, čigar starost lepo dokazujejo se ostanki hrastovih tramov, ki so bili vzidani v temeljih skoraj v sredino zidu. Od hrastovih tramov namreč ni ostalo ničesar več. V zidu je le velika votla luknja, na dnu katere lezi nekoliko prahu in sem ter tia kak popolnoma preperel košček lesa. Pri podiranju zidu je pa ugodno tudi to, da pade podrti zid vedno na vrtno stran, in sicer na mesto, kjer bo bodoča ulica. Zaradi tega bodo iz ruševin zidu pobrali le kamenje, ki ga bodo mogli uporabiti za zidavo novega zidu, ves ostali drobiž bo pa ostal kar za poulago cesti.
Za sedaj je podiranje zidu končano, pač pa bo kasneje Zidarska zadruga podrta še ves zid, ki se vleče za hišami ob Bleiweisovi cesti. Zanimivo je tudi, kako podirajo na vrtu, ki je sedaj že spremenjen v stavbišče, ogromne stoletne breste. Eden je že padel in je imel meter nad zemljo skoraj poldrug meter. Drugega bodo podrli v torek, saj trajajo priprave skorja dva dni, preden pade orjak.
*	I
Premiera klasične tragedije Soloklejeve »Antigone« bo v soboto 21. t. m. Naslovno vlogo bo igrala ljubljenka našega občinstva, ga. aričeva, ki se je v zadnjih sezonah le redko udejstvovala na našem odru. Klasični lik Antigone, plemenite Edipove hčere, je vloga, v kateri bomo imeli zopet priliko uživati veliko igralsko kulturo in individualno igro Šaričeva. Režijo dela ima Fran Lipah, ki se že delj časa ni udejstvoval kot režiser. Tako se nam obeta z uprizoritvijo tega klasičnega dela predstava, ki bo v vsakem oziru zanimiva.
1 Uprava Narodnega gledališča opozarja, da ser abonenti za red B še vedno sprejemajo. Zamujene predstave bo uprava nadoknadila.
1 Primarij dr. Heferle, Ljubljana, Gledališka ul. 14 zoper redno ordinira vsak popoldne od 2 do 4. — Zdravljenje z ultrakratkimi valovi.
1 Esperantisti. — Vabimo vas na ustanovni občni zbor »Esperantskega društva Ljubljana«, ki bo drevi ob 8 v verandi restavracije »Š e s t i c a«. Pridite polnoštevilno! — Pripravljalni odbor.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu palače banke »Sla-vije« in stanovanjske hiše Poštne hranilnice, ki bo v sredo, 18. oktobra ob 15. Sestanek ob navedeni uri pred banko »Slavijo« na Tyrševi cesti.
1 Srajce, kravate — Kamičnik, nebotičnik.
, 1 Nesreča železničarja. Na glavnem kolodvoru je odbijač vagona zdrobil levo roko 52-letnemu železničarju Jerneju &terku. Prepeljali so ga z i rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
goricah na svojem motornem kolesu. Istočasno je pripeljal po Meljski cesti v smeri proti Št. Petru nek osebni avto, ki pa je, kakor je ugotovila policijska preiskava, vozil preveč po sredini ceste. Avtoniobilist in motociklist sta trčila z vso silo skupaj, tako da je avto vlekel Ermana še kakih deset metrov po cesti naprej, preden se je ustavil. Erman si je zlomil levo nogo ter so ga mariborski reševalci zapeljali v bolnišnico.
m Ogenj od likalnika. V »Vesni« se je pojavil naenkrat nud dim, ki se je kadil skozi okna prvega nadstropja, tako da so sosedje že napravili požarni alarm. Dim pa je povzročil električni likalnik, katerega je nekdo pozabil v likalni sobi vključenega na tok. Likalnik se je razžarel ter je pregorela pod njim koča, deska in miza. Nastal bi bil požar, da niso služkinje pravočasno nevarnost opazile ter ogenj pogasile.
m Štiri mesece za poskus sleparije. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj razprava proti 23 letnemu Jožefu Da-mišu iz Sp. Hajdine pri Ptuju. Damiš je poskušal izvršiti spretno sleparijo s pomočjo ponarejene vložne knjižice. Hranilno knjižico posojilnice v Ptuju je spremenil na ta način, da je iz vloge 100 din napravil 10.900 din ter pripisal še nov vložek v znesku 11.264 din. Spodaj ie ponaredil podpis posojilničnega ravnatelja Komljanca. S to knjižico je prišel potem v Maribor ter jo je skušal prodati. Prišli pa so mu na sled ter je bil zato obsojen na štiri mesece zapora ter 900 din globe.
m Nevaren prijatelj tujih sukenj aretiran. V neki kavarni je v nedeljo zvečer sedela družba treh gospodov, ki so imeli v predsobi obešene svoje površnike. V sosednji sobi je bila druga družba, pri kateri je sedel krojaški pomočnik Konrad Vav-potič. Ko je Vavpotič odšel, se je kmalu odpravila za njim tudi družba iz prve sobe. Eden od teh treh, trgovski pomočnik Maks Holcar, pa je pogrešil svoj plašč, katerega je šele pred nekaj dnevi kupil za 800 din. Vsi trije so se nato odpravili v mesto, da bi poiskali tatu. Na kolodvoru, kamor so najpoprej pogledali, so res našli Vavpotiča, ki je bil oblečen v Holcarjev plašč. Ves ogorčen je tajil, da bi bil plašč ukradel ter je zatrjeval, da mu ga je posodil njegov stric. Ko pa so ga prijeli, so ugotovili, da ima pod Holcarjevim plaščem oblečen še svoj plašč. Vavpotiča so vsi trije kljub hudemu upiranju spravili s kolodvora na policijsko stražnico, kjer so ga pridržali. V policijskem dnevniku pa se je ugotovilo, da išče Vavpotiča tudi ljubljanska policija zaradi vlomov in tatvin.
Gledališče
Torek, 17. decembra ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica.« Red C.
Sreda, 18. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 19. oktobra ob 20: »Neopr- '>ra Red A.
Izsiljevanje na račun delavstva
Oblasti se bavijo s preiskavo zanimivega slučaja, ki najbrž ni osamljen ter se bo verjetno razvil v večjo afero. Gre za spretno organizirano in dobro vpeljano izsiljevanje na račun socialnega položaja tovarniškega delastva. V neki tovarni v mariborski okolici se je pojavil pred nedavnim časom moški, ki se je izdajal za tajnika delavskega odseka društva »Slovenska beseda«. Dejal je, da je pooblaščen, da uredi socialni položaj te tovarne, o kateri je sicer znano, da za svoje nastavljence zelo dobro skrbi Mož je stopil v stike z delavstvom ter je imel cel shod, na katerem je obširno razpravljal o raznih delavskih vprašanjih ter nazadnje širokogrudno obljubil, da bo uredil vprašanje zboljšanja mezd in drugih dobrot, katere je po njegovem mnenju treba delavstvu dati. Skupaj z delavskimi zaupniki se je potem podal na okrajno glavarstvo v Ptuj, kjer so se razprave nadaljevale, Vsi so bili prepričani, da imajo opravka s pravim stro-kovničarjem, ki je poslan od delavske organizacije, da organizira delavstvo. Ker pa je danes že tako, da je mogoče razburiti tudi tiste, ki se zaradi zaslužka niso pritoževali ter lahko nastanejo iz tega velike komedije, so bili vsi napram »tajniku« zelo ustrežljivi. Nazadnje pa je prišel z barvo na dan. Stopil je k last-noiku ter zahteval od njega 2000 din, drugače bo »razkrinkal« njegovo poslovanje in postopanje z delavstvom v časopisju. Seveda denarja ni dobil ter je moral praznih rok oditi. Potem pa je pisal tovarnarju še trikrat, vsakokrat iz drugega kraja ter je zahteval še vedno 2000 din. V tretjem pismu, ki je prišlo iz Slovenjega Gradca, je priložil še zabavljivo pesmi-o o razmerah v tovarni ter zagrozil v pripisu, da bo izšla
Celje
Granata je razdejala cesto pri Jaslu na Poljske«
MARIBOR
v nekem časopisu, če ne bo dobil 2000 din. Obenem se je hvalil s svojimi zvezami, ki jih ima z nekaterimi političnimi glavami, tako tudi z g. Pucljem. Na podlagi tega tretjega pisma ga je podjetje ovadilo in mariborsko državno pravdništvo je odredilo, da se moža izsledi in prime. V Slovenj Gradcu so čakali nanj, da je prišel po odgovor tovarne ter so ga na pošti aretirali Je to 36 letni uradnik Avgust Vidic iz Ljubljane. Sedaj se izgovarja, da je hotel ta denar uporabiti za izboljšanje delavskih plač dotične tovarne, kar pa je zelo malo verjetno. Bolj gotovo bo, da je hotel mož s temi 2000 din izboljšati le svoj položaj. Gotovo to ni prvi slučaj poskusa izsiljevanja. Morda se je možu že posrečil ta trik pri drugih podjetjih, ker je v tej tovarni zelo energično in rutinirano nastopal ter se je videlo, da ima v takih poslih veliko prakso. Dobro, bi bilo, če bi podjetja vse te slučaje prijavila, da ee zadeva razčisti ter se »tajniku« slične operacije za vedno onemogočijo.	_
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joseiove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc.,pol. in n zdr. S-br. 15-483. 25. V. 35.
m Trgatev v mariborski okolici se je začela včeraj s polno paro. Po vseh vinogradih se trga, vreme pa je za to opravilo kot nalašč toplo in suho. Letošnji pridelek bo kvalitativno in kvantitativno srednji. Po količini bo letina nekoliko boljša kot lanska, po kakovosti pa nekoliko slabša. Letos ima grozdje povprečno 20 stopinj sladkorja, lansko leto pa je imelo v mariborski okolici povprečno 23 stopinj. Letošnjo letino je precej skva-rilo zadnje deževje. Trgatev bo konec tedna končana.
m Mestna občina za zaščito družin s številnimi otroki. Mestno poglavarstvo objavlja: V zadnjem času prejema socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva vedno večje pritožbe s strani stanovanjskih najemnikov, ki imajo večje število otrok. Pri iskanju stanovanj naletijo zaradi otrok na velike težkoče, ker se otrok povsod branijo. Izvršile so se tudi prisilne izpraznitve stanovanj, ker najemniki, ki jim je bilo stanovanje odpovedano, v mestu niso mogli dobiti stanovanja, dočim mestna občina ne razpolaga s tolikimi stanovanji, da bi mogla vzeti sama pod streho vse take družine. Ne glede na to, da odklanjanje družin zaradi otrok, ki pomenijo bodočnost naroda, že v normalni dobi ni na mestu, pa je tako ravnanje v sedanjih in težkih časih vse obsodbe vredno. Mestno poglavarstva apelira na stanodajalce, da ne odklanjajo najemnikov z otroki, vsaj brez tehtnega razloga ne. Pri tem se skilcuje na svoječasni razpis g. bana dravske banovine in bo vsak primer neopravičene odklonitve najemnikov z otroki, za katerega bo izvedelo, prijavilo nadrejeni oblasti.
m Hud karambol na Meljski cesti. Včerai dopoldne se je pripetil na Meljski cesti pri vbodu na žago »Drava« hud karambol med osebnim avtomobilom in motornim kolesom. Z dvorišča Drave ie zanelial na cesto in zavil proti mestu trgovec in posestnik Maks Erman od Sv. Trojice v Slov.
c Za inženirja agronomije je bil diplomiral, v Zagrebu g. Ivan Saks i da iz Celja, čestitamo!
c Sestanek podružnice Slomškove družbe v Celju. V soboto, 14. okt. je zborovala v Celju v zavodu šol. sester podružnica Slomškove družbe. Na sporedu je bil praktičen nastop v V. razredu s temo: »Kako si je človek izkoristil naravo in njene sile?« Zahvala častitim sestram, posebno s. Mihaeli, ki je na vzoren način pokazala, kako se lahko pouk, pri katerem 6o upoštevani vsi momenti sodobnega učnega postopka, preplete z versko-vzgojnimi motivi. Živahen nastop učiteljice in velika delavnost razreda je pripravila vsein lep vzgojni užitek. Sestanek, ki je bil prvi v letošnjem letu, je bil polnoštevilno obiskan in je s tem potrdil delavnost našega katoliškega uči-teljstva, ki se trudi usmeriti vzgojo in pouk po Slomškovih načelih.
c Kongregacija celjskih gospa gre jutri, v sredo, na božjo pot v Petrovče. Odhod iz Celja ob pol 8 zjutraj z vlakom. V Petrovčah bo sveta maša in, če bo lepo vreme, gredo še v Lurd. Vabljene vse! — Voditelj.
c Sestanek zaupnikov mladine JRZ bo jutri, v sredo, 18. t. m. ob 7 zvečer v Domu.
c Neznan utopljenec v Savinji. V nedeljo ob 7 zjutraj so zapazili ljudje, ki so šli v cerkev, v Savinji pri brvi pri mestnem parku moško truplo, ki je plavalo in se preobračalo, tako da so bile vidne roke in noge. Nekaj ljudi je spremljalo po bregu truplo, drugi pa so o tem obvestili reševalni oddelek in celjsko policijo. Pri kapucinskem mostu je moški baje še otepal z rokami, neki paznik je slišal celo, da je moški v smrtnih krčih zahropel in izginil pod vodo. Truplo je plavalo do kopališča »Diana«, nato pa izginilo. Na kraj so prihiteli reševalci in s čolnom zasledovali utopljenca. Zaenkrat še trupla niso našli in je verjetno kje obtičalo, ali pa tudi odplavalo dalje po Savinji.
c Novi grobovi, V celjski bolnišnici so umrli: 52-letni posestnik Jurij Bezgovšek iz Št. Petra; 26-letni tovarniški delavec Danilo Turčinovič; 25-letna žena rudarja Neža Leinež iz Migojnic pri Grižah; 68-letni tovarniški preddelavec Tomaž Sommeregger iz Gaberja pri Celju, in 42-letna žena posestnika Marija Ribizl iz Podlesja pri Ka-lobju. Naj v miru počivajo!
c Kramarski Uršulin sejem v Celju bo 21. okt. Radi širjenja nalezljive bolezni slinavke in parkljevke pa so prepovedani živinski in svinjski sejmi v celjskem, laškem in šmarskem okraju. Tudi na dan sv. Uršule v Celju ne bo svinjskega in ne živinskega sejma, temveč le kramarski sejem.
c Usoden padec z brvi. V Rečici ob Paki je padel z brvi 31-letni posestnik Pustoslemšek iz Smartnega ob Paki in 6i zlomil levo novo.
c Levo roko v zapestju je odtrgala pri delu žaga 27-letnemu delavcu Rednaku v Doliču. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c Nož mu je zasadil v prsa. V neki gostilni v Ločici pri Polzeli je prišlo do prepira med fanti. Začeli so se prerekati, beseda je dala besedo in prišlo je do pretepa. Pri tem je eden izmed fantov zabodel 32-letnega Ivana Klinca z velikim nožem v prsa na levi strani, obenem pa mu je prizadejal z istim nožem hude rano na glavi. Klinca so pripeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo 6tanje je zelo resno.
c Avtobus je podrl posestnic«. Blizu Smartnega ob Paki je podrl poštni avtobus 29-letno po-sestnico Ivanko Gaberšek in ji zlomil levo nogo v členku.
c Še nI pojasnjeno. V celjsko bolnišnico so
pripeljali 40-letnege škropilnega mojstra Martin," kovača iz Ostrožnega pri Celju. Kovač ima hudr poškodbe na glavi in je še vedno pri nezavesti Zaenkrat še nI pojasnjeno, ali ie Kovač dobil te poškodbe po kakšni nesreči ali pa pri napadu
KULTURNI OBZORNIK
Machov »Maj« v slovenski bibliofilski izdaji
Karel Hynek Mdcha: Maj. Poslovenil Tine Oebeljak. Ilustriral in opremil Miha Maleš. Bi-bliofilska založba, Ljubljana.
Bibliofilska zaloiba, ki si je nadela nalogo, gojiti bibliofilsko izdajanje literarnih in umetniških del, je pravkar izdala ilustrirano pesnitev slovitega češkega romantičnega poeta K. 11. Mdcha, Maj. Delo je iz češčine prevedel dr. Tine Debeljak, grafično opremil in ilustriral pa ga je Miha Maleš. Knjiga je izšla v omejeni nakladi 250 izvodov, ki so numerirani (cena 260 din).
K. H. Macha spada po sodbi literarnih zgodovinarjev med največje češke pesnike romantične dobe. Odlikujeta ga velik smisel za realistično fantastično snov, ki ljubi pogosto dogodke demo-nične groze, ter s podobami preobložen poetični jezik, kateri skoraj s samim simbolizmom ustvarja razpoloženja in lirične situacije. Mžcha je bil sodobnik Prešerna, toda je njemu diametralno nasproten pesniški naturel. O lepem prevodu Tineta Debeljaka naj spregovore pristojni literarni kritiki, jaz bi sedaj hotel samo opozoriti na knjigo kot grafično delo.
Miha Malpš: Ilustracija k »Maju«: »Oblaki vi, ki vetra piš vas v daljo žene...«
Maleš je ilustracije k delu izvršil v 3 tehnikah. Prvi in drugi spev je ilustriral s perorisbami, oba intermezza ter 3. spev z linorezi, četrti spev pa z gravurami v les. Tiskarska barva risb je rdeča, barva linorezov je temno kapucinskorjava, barva gravur pa modra. Zakaj se je slikar odločil za tri tehnike in tri barve, ni razvidno; edino pojasnilo nam daje njegova še vedno neizčrpna
in lahkotno snujoča grafična tvornost, ki se rajši nego v nekakšni zaključeni sistematiki in enostavnosti izraza izživlja v njegovi pestrosti in vse-stranosti. To dokazuje tudi stil posameznih ilustracij.
V knjigi je mnogo 'starega, t. j. doslej nam že dobro znanega Maleša. Vinjetne kompozicije ali montaže po vzoru risbe str. 21 so star Maleš; med linorezi pa n. pr. str. 61, 65 itd. Zdaj mu že lahko verujemo, da te vrste interpretacijo poezije pri nas on najbolje obvlada. Star Maleš so tudi izrazno razpoloženjske ilustracije po vzoru str. 25 in podobnih. Take stvari smo že videli. Ni bilo potreba, da jih avtor zdaj ponavlja, in še celo ne v taki množini, kajti tudi za bibliofilsko izdajo je risb odločno preveč. (Bibliofilske ilustrirane izdaje so predvsem izdaje skrbno pretehtanih in na najpotrebnejše omejenih ilustracij.) Toda Malešu je šlo očividno za dokaz, kako je v zadnjem času svojo risbo poenostavil, dal liniji skoraj monumentalno izraznost (risbe str. 25 in 29), celoti jasno kompozicijsko osnovo (str. 21, 95), v lesorezih pa je prispel na višek izrabljanja grafičnega izraza črnobelega kontrasta (n. pr. str. 67, 89, 91 itd.).
Toda v knjigi je tudi mnogo novega Maleša, ne samo napredka v starem. Predvsem je pomen te ilustrirane izdaje v onih risbah, kjer se grafika tesno srečuje z realističnim predmetom kot takim. Absolutno lirični izraz Maleševe risbe zdaj že služi nesebičneje izražanju dotične konkretne vsebine, ki jo ilustrira, pa naj bo to izraz bolečine (str. 39), ali upodobitev prostora (str. 45), ali resničnih zakonov bivanja poslužujoča se kompozicija (str. 59) itd. Stik med doslej le preveč avtonomno grafično podobo pa med svetom konkretne vsebine je upostavljen, in to je največja pridobitev oz. pomebnost te zbirke, dotični listi pa sodijo med najlepše v knjigi. Ilustracija je v bistvu srednja pot med avtonomnim hotenjem ilustratorja pa med isto takim hotenjem poeta, klasična ilustracija pa je dobra risba, ustvarjena in pogledana skozi prizmo tega dualizma. Poetična snov, ki je vselej primarna, obvezuje ilustratorja. Po intenzivnosti teh obvez se ločijo risbe v ilustracije in vinjete; vinjeta ni ilustracija. Zdaj, ko je Maleš dokazal, da je odlično kos interpretaciji konkretne poetične snovi v smislu zakonov poslednje, se bo gotovo lotil primernih tekstov. Machov »Maje je izkonstruirana simbolistično romantična pesnitev, ki klasični ilustraciji nudi le malo prijemov; Maleš jo je porabil bolj iz občutka virtuoznosti, s katero ta hip razpolaga njegov grafični inštrumentar, kot pa zaradi gori povedanih momentov, čeprav njemu podzavestnih. Toda v sledečih delih se jim ne bo mogel izogniti.
»Maje dokazuje ponovno, da je Maleš pri nas slej ko prej edini, ki zares goji grafično umetnost, to se pravi, ji služi, in nas uvaja v njene lepote, posebnosti, pa tudi probleme. Če vidimo, kaj danes pri nas kurzira pod firmo »ilustracije«, potem za dela kot je »Maje, ne moremo biti Malešu dovolj hvaležni.	R. Ložar.
Pred razstavo bolgarske knjige v Ljubljani
Po razstavi češke, italijanske in francoske knjige bomo sedaj v Ljubljani videli tudi moderno bolgarsko knjigo, kakor jo nam bo predstavila Jugoslovansko bolgarska liga v Ljubljani. Teden od 22. do 29. t. m. (oktobra) bo posvečen bolgarski knjigi in bolgarski kulturi, ko bo poleg razstave knjig v Narodnem domu (v prostorih Narodne galerije, kjer je bila tudi razstava italijanske knjige), tudi v Drami poseben literarni večer (23. oktobra), na katerem bodo brali svoja dela bolgarski književniki, ki bodo prišli tedaj v Ljubljano, ter koncert bolgarske pianistke Zeni Kovačeve dne 27. oktobra v Filharmonični dvorani. Tri kulturne prireditve, ki bodo gotovo razgibale ljubljansko in slovensko javnost ter potrdile slovensko bolgarsko prijatelstvo, ki postaja od dne do dne čvrstejše in tudi za usodo vseh Južnih Slovanov pomembnejše. Mi te prireditve samo pozdravljamo in smo veseli, da nam je Jugoslovansko-bolgarska liga dala priložnost, da svoje poznanje bolgarske mladinske literature, ki smo jo že videli v Ljubljani, izpopolnimo tudi s spoznanjem njene visoke književnosti in razvoja tudi drugih kulturnih panog.
Pokroviteljstvo nad to razstavo bolgarske knjige sta prevzela ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter min. na našem dvoru bolgarski podanik Ivan Popov. Poleg tega pa ji bo predse-loval častni odbor, za katerega so naprošeni najvidnejši predstavniki slovenskega kulturnega življenja in ustanov. Tako so naprošeni za častni odbor mestni župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Slavič, predsednik Akademije dr. Nahtigal, predsednik Narodne Galerije dr. \Vindischer, predsednik PEN-kluba Oton Zupančič, predsednik Društva slovenskih pisateljev France Koblar, upravnik Univerzitetne knjižnice dr. Šlebinger, predsednik profesorskega društva Fr. Grafenauer, predsednik Učiteljskega društva Kumelj, predsednik Novinarskega združenja St. Virant ter kot oredstavnika naših dnevnikov min. na r. dr. Ku-'ovec ter min. na r. dr. Kramer. Tako bo imela -azstava značaj velike kulturne manifestacije za kupen nastop bolgarske in slovenske kulturne vornosti v vseh področjih javnega kulturnega iivljenja.
Kakor je doslej znano, pride k otvoritvi tudi 'takih 20 bolgarskih gostov, večinoma pisateljev in ;lanov bolgarsko jugoslovanske lige v Sofiji. Iz-ned književnikov so se priglasili med drugimi predsednik bolgarskih književnikov Dobri Nemirov v družbi nam znane pesnice Bagarjane, ki se je ored kratkim iz Slovenije v Bolgarijo, dalje nagega znanca Dimitra Pantelejeva in njegove gospe-Slovenke iz Ljubljane, Matveja Veleva in N. Ra-ralijčeva, katerega pravljice so pravkar izšle pri 'ugoslovanski knjigarni. To bi bili književniki, ki so doslej prijavili svojo udeležbo pri otvoritvi -azstave bolgarske knjige. Ostale bolgarske goste oa bo vodil predsednik Bolgarsko-jugoslovanske 'ige v Sofiji, bivši minister Nikola Zaharijev. Tako odo razstavo otvarjali poleg naših predstavnikov udi bolgarski predstavniki kulturnega življenja, car bodo dali svečani otvoritvi 22. t. m. ob 10. do->oidne še poseben sijaj.
2e danes je mogoče napovedati, kaj bo vsebo-■ala razstava bolgarskih knjig. V tajništvu Jugo-lovanske-bolgarske lige je že kakih 2000 knjig .ajrazličnejših kulturnih panog, ki čakajo, da jih lani urede v lepo, manifestacijsko obliko, ki bo 'ala obiskovalcem pogled in pregled bolgarskega cnjižnega zanimanja. Tako bo razstava razdeljena v več področij, kajti ne bo se omejevala samo na
in Innoslovie. temveč se bo ozirala tudi
— —I------' '
na vse druga kulturna polja. Razstava bo seveda v prvi vrsti pokazala bolgarske klasike, tako Vazova, Penčo Slavejkova, Jovkova, Debeljanova, Boteva itd. V pesniškem oddelku bomo videli knjige Dore Gabe, Hristova Kirila, Pantelejeva, Rajnova, šišmanova itd. ter razne antologije. V pripovedništvu srečujemo imena, ki jih že poznamo, poleg prozaičnih del goraj imenovanih pesnikov tudi Kamenovo, Karalijčeva, Petkonova, Konstantinova, Minkova, Elina Pelina, Nemirova, Rajnova, ki spada gotovo med najbolj plodovite svetovne pisatelje sploh, Poljanova, Stratimirova, Todorova, Veleva, Veličkova, Vlajkova itd. Poseben oddelek predstavljajo bolgarske drame, kjer bomo videli pisatelja Kostova, znanega tudi nam (Ljubljana: Golemanov, Maribor: Zlati rudnik), Kalina Malino, Todorova itd. Poseben oddelek bodo imeli tudi prevodi iz tujih književnosti na bolgarski jezik, tako Rejmonta »Kmeti«, Žeromskega »SdŠ zifove delo« itd. ter skoraj komplet zbirka prevodov iz srbščine v bolgarščino, ter iz bolgarščine v slovenščino. Manjša bo seveda zbirka prevodov iz slovenščine v bolgarščino, ki doslej iščejo zatočišča pač samo še v revijah.
Posebej bo vredna pogleda bolgarsko mladinska literatura, ki bo razdeljena v mladinsko poezijo, pripovedništvo in dramo ter bo gotovo slovenskim književnikom postavljena v lep, posnemanja vreden zgled. Manjkalo tudi ne bo slikanic, ki jo Bolgari zelo goje.
Izmed drugih panog naj samo omenimo — v kolikor smo bežno pregledali knjige, ki se šele urejujejo — oddelek literarne zgodovine, kjer bo na vidnem mestu literarna zgodovina Bojana Pe-neva v izdaji ministrstva, dalje Mladenova, Niko-lova itd. Zemljepis, zgodovina bosta bogato zastopani, predvsem pa narodopis, kjer so lepe zbirke folklore, narodnih pesmi z notami, narodnih balad itd. Zanimale bodo marsikoga bolgarski slovarji bolgarskega jezika in drugih jezikov, ter enciklopedična dela, kjer je tudi posebna geografska, zemljedelska pa tudi muzikalna enciklopedija. V oddelku umetnostna zgodovina bo vzbujala pozornost velika zgodovina svetovne umetnosti, ki jo piše pisatelj Rajnov. Poleg teh panog bodo imeli posebne oddelke še gospodarstvo, politična literatura, čitalnična zgodovina, muzikalno slovstvo (razprava literarnega zgodovinarja Peneva o Beetho-venu), zadrugarstvo (Kovačev), šolstvo in pedagogika, filozofija, prirodoslovje, zdravstvo in šport. Obširna in pomembna pa bo tudi prevtako teološka literatura, ki je pri Bolgarih zelo razvita, ter bodo med njimi lepe izdaje obrednih knjig ter svetih pisem. Tudi knjige o rasah (Popov) bodo v oddelku razno, kakor tudi albumi poštnih znamk, ki bodo seveda dobili svoje gledalce.
To je nekako gradivo, ki ga bo vsebovala razstava bolgarskih knjig, kakor se da danes določiti, ko se čaka ureditve. Vsekakor zanimivo gradivo, ki bo pritegnilo našo pozornost in nas že sedaj napolnjuje z radovednostjo in pričakovanjem. Jugoslovansko-bolgarska liga je storila veliko delo, da je pripravila vse za tako veliko kulturno manifestacijo, s katero se hočemo Slovenci nekako oddolžiti za to, da so Bolgari v letošnjem letu priredili v okvirju Jugoslovanske knjižne razstave v Sofiji tudi pogled v slovensko knjigo. Upamo, da bo ta razstava doživela v Ljubljani popoln uspeh ter nam bolgarska književnost ne bo več tuja zadeva — zlasti, če bodo knjige ostale v Ljubljani, kakor je želeti — temvač naša, en del resnično naše juinoslovanske svojevrstne knjiine kulture, na katero smo lahko tudi nred širšim svetom ponosni.
_ * SjJ

11
mi
ml *mš
. » 'i

£111 ffi m r, m
i.' .«-» " >
' ap. ■ r
3H i
t ♦/. ** * J??.<«	'
^ • v	y v
; " . .C-	.. ; <■ .... .
: ' v SIIM W ' *
Lahkoatleti, ko se nrijo v teku na daljavo po gozdu v južni Nemčiji
Poljski begunci
Kakor poročajo švicarski listi, je 90.000 beguncev iz Poljske. In sicer jih. je pribežalo 16.000 v Litvo, 2000 na Letonsko, 45.000 na Ogrsko in 24.000 v Romunijo. Največ pa je interniranih vojaških oseb, medtem ko je med begunci največ žensk in otrok. Večidp' t«:guncev je brez vsakršnih sredstev.
Komunistična propaganda na Poljskem
Takoj, ko je rdeča armada vkorakala na poljsko ozemlje, je začela delovati boljševiška propaganda. V vseh zasedenih mestih in večjih krajih so že začeli izhajati komunistični listi. V Vilnu izhaja »Prapor borcev«; v Bara-novičih »Glas delavstvu«; na deželi »Prapor sovjetov«. Rdeča letala mečejo listke, kjer pozivajo ljudstvo, naj se bori za zmago revolucije. Številni komunistični propagandni pridi-
garji pa preplavljajo deželo in pojejo slavo prekrasnemu in svobodnemu življenju v sovjetskem paradižu.
Kakor poročajo iz Lvova, so odposlali iz Kijeva, ki je glavno mesto ukrajinske sovjetske republike, več ko 75.000 izvodov Leninovih in Stalinovih spisov; dalje 15.000 komunistič-
nih listov in 60.000 komunističnih časopisov v poljsko zasedeno ozemlje. Mimo tega pa so še poslali tjakaj 10.000 gramofonskih plošč s komunističnimi pesmimi v ukrajinskem jeziku.
Ura lajihov
Ker je bilo zdaj v Franciji vpoklicaniK toliko duhovnikov, in jih je bilo že prej malo v Franciji je postal verouk v dosedanjem obsegu nemogoč. Ravnatelj francoskega katehet-stva, kanonik Lieutier, je zato pozval katoliške lazike, naj se pridružijo akciji za verski pouk otrok. »Ni potrebno,« pravi omenjeni kanonik, »tla bi zmagovale naše materialne sile; tudi naša moralna moč mora ostati nedotaknjena.«
ŠPORT
šport zadnje nedelje
0 ti nesrečni naš nogomet: s 5:1 nas je odpravila Nemčija!
Zadnjo nedeljo so bile oči vseh jugoslovanskih športnikov obrnjene na Zagreb, kjer so merili svoje moči in sposobnosti nogometaši Nemčije in Jugoslavije. Rezultat tega srečanja je bil tak, kakršnega prav gotovo ni nihče pričakoval, najmanj pa športna javnost iz Jugolsavije. Tudi Nemci niso niti najmanj mislili, da bodo odšli iz Jugoslavije kot zmagovalci s tako visokim rezultatom. Za nas je bilo razočaranje tem večje, saj so na tihem zelo največji pesimisti računali na povoljen uspeh. Toda zgodilo se je nekaj, česar se ni nihče nadejal. Žoga je res precej muhasta in jo rada ubira tja kamor bi bilo najmanj treba, toda poraz našega nogometa z današnjim srečanjem je takšnega značaja, da tega ne bomo mogli zlepa preboleti, še manj pa seveda pozabiti. Ožja obramba je največ kriva tega poraza in 20.000 gledalcev je moralo žalostno gledati, kako je spuščal naš vratar Glaser žogo za žogo v svojo mrežo. Glaser je bil najslabši. Pa tudi drugi v prednjih vrstah so pokazali vse drugo preje kakor povezano igro. Škoda, da moštva ni biio spoznati, četudi je bilo v njem nekaj prav odličnih igralcev.
Ne pomaga nič drugega kakor, da uberemo tudi v nogometnem športu drugo pot. Nedeljski rezultat napram Nemčiji se glasi 5:1 za Nemčijo in to je treba upoštevati pri našem nadaljnjem delu na nogometnem športu.
Pokalne tekme LNP - drugo kolo
Svoboda : Hermes 4:2 (2-0)
Mars : Moste 3:2 (1:1)
Celje : Olimp 7'4 (3:2)
ISSK Maribor : SK Železničar 1:0 (0:0)
Mura : ČSK 5:0 (3-0)
Nogomet drugod
Jugoslavija : Bačka 5:2 (2:2)
Atletinje SK Planine so zaključile sezono
V nedeljo so imele še lahkoatletinje SK Planine v Ljubljani na Stadionu svoj zaključni atletski miting, katerega so se udeležile tudi nekatere zagrebške atletinje. Doseženi so bili tile rezultati:
Tek na 60 metrov: 1. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 8.9, — 2. Merala Marija (Planina) 9.3, — 3. Pogačar Cirila (Planina) 10.
Met krogle: 1. Neferovič Vera (Hašk, Za-
freb) 10.60 m, — 2. Mihok Anica (Maraton, agreb) 8.81 m, — 3. Tome Vikca (Planina) 7.90 m.
Skok v višino: 1. Neferovič Vera (Hašk, Zagreb) 130 cm, — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 125 cm, — 3. Cimperman Marija (Hašk, Zagreb) 125 cm.
Tek na 100 metrov: švajger Lidija (Planina) 13.3 sek., — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 14.6, — 3. Merala Marija (Planina, Ljubljana), 15 sek.
Met diska: 1. Neferovič Vera (Hašk, Zagreb) 34.15 m, — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 31.16 m, — 3. Tome Vikca (Planina) 26.73 m.
Skok v daljavo: 1. Cimperman Marija (Hašk, Zagreb) 4.18 m, — 2. Švajger Lidija (Planina) 4.16 m, — 3. Pogačar Cirila (Planina) 3.46 m.
Met kopja: 1. Neferovič Vera (Hašk 28.40 m,
—	2. Tome Vikca (Planina) 23.14, — 3. Cimperman Marija (Hašk 20.40 m.
Štafeta 4-krat 60 metrov: 1. Zagreb 36 sek.,
—	2. Ljubljana 36.1 sek.
Tudi atleti mariborskega Železničarja so se poslovili od igrišča
Mariborski lahkoatleti, ki so bili skozi vso sezono precej agilni, so imeli preteklo nedeljo zaključno preizkušnjo svojih moči na mitingu SK t Železničarja kot prireditelja in na katerem so so-
delovali tudi atleti Iz Ljubljane (Ilirija) in SK Celja. Uspehi so naslednji1
Tek 200 m — juniorji B: 1. Wolf (Rapid) 12, 2.
Tek 200 m — juniorji: 1. Wolf (Rapid) 12, 2. Taček (Celje) 12.1, 3. Berle (Maraton, Maribor); juniorji C: 1. Hrovatin (Železničar) 12, 2. Julius (R) 12.2, 3. Holc (Ž) 12.3.
Met krogle — seniorji: 1. Hvale (Z) 13.15 m, 2. Zorko (Z) 12.48 m, 3. Lužnik (M) 11.81 m; juniorji C: 1. Bačnik (Z) 10.77 m, 2. Metelko (2) 10.21 m, 3. Držek (Celje) 10.11 m.
Met krogle — juniorji B — 5 kg: 1. Knop (C) 12.44 m, 2. Gala (Z) 11.94, 3. Mustafa (M) 10.30 m.
Met kladiva: 1. Gujznik (Ž) 46.781 (nov mariborski rekord), 2. Hlade (Z) 41.68 m.
Tek 5000 m: 1. Rotner (Ž) 17:37, 2. Ogrič (C) 17:37,3-petine, Štemer (C) 18:02.
Skok v viišno — seniorji: 1. Zorko (Z) 173 (nov mariborsKi rekord) 2. Lužnik (M) 165, 3. Gregorovič (Z) 165 cm; juniorji B in C: 1. Bene-dičič (M) 157, 2. Bačnik (Z) 150, 3. Držek (C) 145 cm.
Tek 1000 m — juniorji B in C: 1. Karlin (Z) 2:54.6, 2. Markovič (C) 2:54.7, 3. Habjančič (M)
2:56.7.
Skok v daljavo — seniorji: 1. Zorko (Z) 6.04, 2. Zernec (M) 5.76, 3. Lužnik (M) 5.75 m; juniorji C: 1. Kora (M) 6.01, 2. Leban (Z) 5.90, 3. Metelko (Z) 5.50 m; juniorji B: 1. Gala (Z) 5.26, 2. Petek (U) 5.18, 3. Tratnik (Z) 4.83 m.
Troskok: 1. Zorko (Z) 12.73, 2. Stavbe (C) 12.17. 3. Majcen (C) 12.07, 4. Zerner (M) 12.03 m.
Tek 400 m zapreke: 1. Obnšek (I) 63.9, 2. Horjak (C) 67, 3. Božič (Ž) 70.
Met kopja: 1. Gregorovič (Z) 48.52, 2. Lužnik (M) 45.40, 3. Horjak (C) 41.82 m.
Tek 200 m: 1. Kolarič (M) 24.2, 2. Zernec (M) 24.3, 3. Filipič (M),
vedska šštafeta 400x300x200x100: 1. Maraton 2:12.4, 2. Železničar 2:12.6.
Državno gorsko prvenstvo kolesarjev
Na 10 km dolgi progi Samobor—Rude—Pleši-vica se je vršilo državno gorsko prvenstvo, na katerem je zmagal Rudolf Fiket (Olimp) v času 26.02 s povprečno hitrostjo 23 km na uro. Kot četrti je prispel na cilj Ivan Peternel (Hermes— Ljubljana) nekakp 50 m za prvim.
Reorganizacija jugoslovanske lahke atletike
29. oktobra t. 1. bo izredni občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze, ki je bil sklican na zahtevo 20 hrvatskih atletskih klubov. Obenem bo tudi redni občni zbor. Občni zbor bo v Ljubljani kakor je bilo določeno na lanskoletnem občnem zboru zveze. Ta občni zbor bo zelo važen, saj gre za ustanovitev treh samostojnih atletskih zvez in sicer slovenske, hrvatske in srbske, dalje vrhovno zvezo, ki naj reprezentira ves jugoslovanski atletski šport napram inozemstvu in tako dalje
Novi nogometni sodniki
Izpitni komisiji, kateri je predsedovrl predsednik sodniškega odbora gg. Macoratti, Škerlj, Mehle in odbornik podzveze g. Martelanc, se je javilo 27 sodniških kandidatov iz raznih krajev Slovenije. Teoretični izpiti so se vršili v soboto v dainski sobi kavarne »Emona« in so trajali, zaradi mnogih udeležencev, skoro do pol 3 zjutraj. Ze pri teoriji je padlo polovico prijavljenih sodnikov, tako, da se jih je mogla udeležiti praktičnega izpita na igrišču Ljubljane samo še druga polovica. Tudi pri praktičnem delu je nekolikim spodletelo, tako, da so od vseh 27 prijavljencev napravili sledeči gg. sodniki izpit: Orel (Maribor), Tkalčič, Lokovšek (Celje), Puntar (Trbovlje), Še-nica (Kranj) in naslednji Ljubljančani: Dušan Čeme, Rado Zajec, Vladimir Zaje, Marjan Jerman, Vasilij Kain in Hinko Kos. S temi novimi sodniki si je sodniška sekcija podzveze dokaj opomogla, kajti število sodnikov je bilo precej pomanjkljivo, kar se je posebno opažalo ob nedeljah, ko so morali sodniki soditi po dve ali še veiS tekem.