FK- ILiEŠIČ: — - - •■£ •■£ \ P HEŠEREH SUOVAflSTVO tisusisssifižsitt LxJUBLiJAf4A 1900 o^oo^<>ooooooo^^o^oooo 223 z Bleiweisom (Let. 1875, 179) po krivici stavi v 1. 1847.; tega leta je bil tiskan v zbranih poezijah. Besede „Victrix causa Diis placuit, sed victa Catoni“ so tako rekoč odgovor na vprašanje s 26. oktobra 1840: »Si Deus pro vobis, quis contra vos ?*“) Poleg puščic za žive je imel ljubezni milo besedo v spomin mrtvim Čopu in Linhartu je zložil 1. 1839. nagrobni napis, prvemu, ker je začel buditi „stare Slave rod“, drugemu, ker je bil slovstvenik, znan vsakomur, „ki mar mu je slovenstva". 111. BI. 1843, 44 ima elegijo „V spomin Andreja Smoleta" z zemljo slovensko, predrago deželo, „v kteri očetje so naši sloveli, — ktera zdaj ima grob komaj za nas“. Zadnja verza spominjata, mimogrede bodi to povedano, na besede Kollarjeve v predspevu „Sldvy dcere“: Ai zde leži zem ta, pred okem mym smutne slzicim, n e k d y kolčbka, ny n i narodu m 6 h o rake v. Sodobnica te elegije je „Zdravica ob novini 1. 1844.“, pogumno vesel pozdrav svobodi slovanski, divinatorska napoved jasnejših vremen slovanstvu (L. Pintar, Zv. 1897, ’) Kakor Prešeren Vrazu, je kajkavski Kristijanovič očital Gaju „Eigensinn oder RuhmsuchP. 17 119), spodbudnica vsem Slovencem) slovanskim bratom, slovečim sinovom matere Slave. Takrat so Hrvatje bili hude, a uspešne boje. Zabavljica „Daničarjem“ je prvič natisnjena še le v zbranih poezijah 1. 1847.; Kulakovskij, Ilirizma 223, očividno misli, da je tudi tega leta zložena. Jaz stavim ta epigram v leto 1844., v leto Kopitarjeve smrti. Ko¬ pitar in Dobrovski se pogovarjata, kakor nekdaj v Slavinu in v Slovanki. Dobrovski nagovori Kopitarja, ki je b a š prišel s s v e t a ; to je vendar moralo biti pisano, ko je bil Kopitar tako rekoč še topel. V odporu zoper ilirizem sta si bila s Kopitarjem edina; njegova smrt mu je budila stare misli o Danici; strast¬ nega šarlatana Gaja — tako ga je imenoval Kopitar — je Prešeren obdal z „gorečo drhaljo 11 . Gorečnost svojo so pokazali Iliri 1. 1845. pri volitvah. — Kopitar očita Daničarjem, da pišejo svoj jezik, da so janičarji slavščine južnih dežel; ta zadnji močni izraz pač pomeni, da so kot odpadniki, janičarji poropali svoja domača narečja ter tako skrpali svoj umetni jezik; prim, gorjačarje, tatove in cigane v „Novi pi- sariji“ ter Vraz, Djela, V. 431. Prigodna in vrlo rodoljubna je pesem: Janezu N. Hradeckemu na njegovega mestnega županstva petin¬ dvajsetletnice dan (27. rožnika 1845), kjer pravi pesnik o slavljencu: Hvaležnost vseh Slovencev si nabiraš, ki tihotč že bratov zabavljice, da smo zares mi Kranjci pozabili že Slave matere, nje govorice. Smisel teh verzov je pač: Slovenci so ti hvaležni za tvojo delavnost, saj slovanski naši bratje (Iliri, Cehi) vedno redkeje zabavljajo, da smo „se paratisti“ (Ga 2 18 Korytku 1. 1838.). Na vsak način pomeni tu ‘Kranjci' deželane poleg drugih Slovencev. Elegijo „V spomin Matija Čopa“ so prinesle No¬ vice 1846 in 111. BI. 8. To je bila „metrična naloga", kakor se je izrazil Prešeren o svojem „Krstu“, slovenski posnetek nemške elegije v 111. BI. 1835, 30 „Jung stirbt der, den die Himmelsmiichte lieben“. V tej elegiji ima le slo¬ vensko domovino, rod naš slovenski poleg Cehov, Poljakov, Rusov in Ilirov, mater Slavo in slovenstvo — pristavek „v Krajni" kaže, da se je težko odpove¬ dati preteklosti. Prešeren je začel kot kranjski pesnik, a je ne- haval kot slovenski. V svoji kranjski dobi je rabil obliko Slovenec za Slovane sploh, a ker mu je v drugi dobi služila tudi v ožjem, današnjem smislu, kako je pa tedaj imenoval Slovane ? pravega imena nima, ali našteva vrstna imena kakor Čehi itd. poleg nas Slovencev ali pa pravi: sinovi (otroci) matere Slave. Oblike „S lovan" pri Prešernu ni najti; le enkrat imenuje Kopitarja »Slo¬ vanov patriarha", navajajoč besede Safafikove. (Zvon, 1888, 380). Ime Slovan so sprejeli od Čehov najprej šta¬ jerski in koroški Slovenci, da bi s tem razlo¬ čevali species od genusa; zakaj oni za sebe niso imeli drugega, posebnega imena tako kakor Kranjci svojega. Prvi, ki je doslej meni znan, je rabil obliko Slovan Primic, v Gradcu delaven posebno za štajerske in koroške Slovence; v pismu pisanem Zupanu na Kranjsko dne 15. novembra 1812 imenuje že Slovane in v svojih »Nemško-slovenskih branjih" 1. 1813. govori le o Slo¬ vanih; enkrat ima nekako za razlago zraven še Slo- 19 venci. Istega leta 1813. piše Jarnik na Koroškem: ,,Večer pokaže, kakov je den bil, pravijo naši pridni severni Slovani" (Jagič, Vostočniki). Primic je pisal o „Slovanih“ Zupanu, in ta jih je prvi uvedel na Kranjskem; že v njegovih epigramih’ zloženih pred 1. 1830., se nahaja ta oblika (Zvon, 1885); v Kranjski Čbelici le v Zupanovem ,,Krajncu dolženem hrovatenja“, in še v 4. pesmici Kr. Nestorčka. Zupan ima mnogo manj nego Kastelic in Prešeren „kranjščine“, in mnogo več „slovenščine“; zato se je po zgledu štajerskih in koroških Slovencev tem lažje oklenil češke oblike skupnega slovanskega imena. II. Prešeren, in slovanska narečja. Kvalifikacijska tabela Prešernova iz 1. 1846. na¬ vaja v rubriki ‘Sprachkenntnisse‘ te-le jezike: deutscb, krainerisch, franzosisch, italienisch, englisch (Zvon 1890, 178). Tako obširna jezikovna in literarna naobrazbaje bila v dobi romantike kaj navadna; vse te jezike so gojili tudi slovenski „Iliri“ v Gradcu. Prešeren se je že kot učenec ljudske šole Čopu po francosko odrezal: „Tres- bien!“ Vem, da je to uradna listina in da jel. 1846. bilo koristneje kvalificirati se s kranjščino nego slovenščino, da bi se prosilec sam ovadil za ,panslavista 1 , če bi omenil znanje drugih slovanskih jezikov, vendar smelo trdim, da je Prešernova kvalifikacija odgovarjala istini; zakaj Prešeren razen materinščine ni po¬ znal nobenega drugega slovanskega je¬ zi k a. Nič seveda ne dokazuje zoper to trditev ,,Nova 2* 20 pisarija", kjer po vrsti pravi o slovanskih narodih, da imajo tujke iz različnih jezikov. Že vzhodna štajerska slovenščina mu je bila malo umljiva. L. 1834. ali v začetku 1835. je Vraz Kastelcu poslal svoje prvence, proseč ga, naj mu nedostatke nje¬ govega „piseka“ popravi ali vsaj naznani; komu Kastelic dolgo časa ni nič odgovoril, ga je „za božjo voljo" prosil, naj mu brž vse prispevke vrne v popravo (Vraz, Djela V. 146); ob enem mu je poslal spet pesmi „od treh akademikov, kteri se vseh slovenskih jezikov učijo" — to so pač Miklošič, Caf in Samperl — ki so se mu zdele vredne, se v Cbelici ponesti; vzajem¬ nost med Ljubljano in Gradcem je želel doseči Vraz. Kako je Kastelic sodil o teh graških prispevkih in kaj je z njimi storil, mi ni znano; bržkone jih je ,,ob¬ dolžil srbizma ali rusizma" ter jih dejal ad acta. Vsaj tega se je bal Vraz, ko je dve leti pozneje 2. aprila 1837 iznova poslal za ,Čbelico £ plodove svoje slovenske muze ter predlagal vzajemnost. Prešeren je odgo¬ voril, da njegove pesmi ne morejo priti v Ilirski list, češ da so občinstvu premalo umljive, še celo on in Kastelic da jih včasih le na pol raz¬ umeta. Vzhodno narečje mu nikakor ni ugajalo; že 13. februvarija 1832 piše Čopu: „Kopitars Bemerkung, dass Murko einen schlechten Dialect habe, ist sehr wahr“ (Zvon 1888, 571) in 1. 1836. se mu zdi Volk- merjev jezik „unverdaulich" (Zvon 1882, 111).') Iz besed „Das mož-beseda scheint bei Euch halben Krobathen unbekannt zu sein", ki jih je pisal Prešeren Vrazu 4. marca 1837, se vidi, da je imel Vrazovo na¬ rečje za napol hrvatsko; poleg tega pa doni iz njih *) Narobe je Vraz čutil težave gorenjskega narečja, a je s stvarnim mirom širšega svojega stališča pripomnil: „Samo treba ključ nači, pa onda se odmah obavesti, da je onaj isti jezik, kojeg govore ostali Iliri". (Dj. V. 222.). 21 nekaka zapadnoevropska obsodba — vzhodnih „bog- mejev" ob turški meji, kakor jih naziva v znanem sonetu. Hrvatski Prešeren ni razumel; sam piše 1. 1837., da bi pristopil k Gajevemu listu, če bi razumel hrvatski. Srbohrvaščine ni bil zmožen niti 1. 1841. Takrat se je Vraz, potujoč po celi Sloveniji na zapad, mudil delj časa v Ljubljani ter med drugimi občeval tudi s Pre¬ šernom; ta ga je obiskal vsak dan (menda zur Stadt Wien) ob petih popoldne, da sta se šla sprehajat. „On čita ilirski. Ja njemu tumačim, šta ne razumi", piše Vraz (Djela, V. 224), a tega nikjer ne pravi, kar trdi Kulakovskij, Ilirizma 223, da bi mu bil Prešeren obetal, „ v s e svoje v r e m j a posvjatiti. po preimuščestvu illirskoj slovesnosti"; če bi bil Prešeren to rekel, bi „eto byli, verojatno, skorejenadeždyVraza, čemi> istinnojenamerenie Prešerna". Spričo tega se skoro ob sebi razume, da so mu bili drugi slovanski jeziki malo ali nič znani. O ru¬ ščini pri njem ni glasu; sicer je njegov „Le črevlje sodi naj Kopitar" zelo podoben Puškinovemu „Sapož- niku", ali Prešeren sam pravi, da je njegov sonet složen po Plinijevi pravljici. Tudi v ,,Novi pisariji" in drugod nahajamo sličnosti s Puškinem, vendar vse to še doslej ne opravičuje misli, da bi naš pesnik poznal Puškina; saj smeši celo tiste, ki žele brati „knjige Moskvi čanov". Pač pa je posetil Prešerna 1. 1841. znani ruski profesor Izmail S r e z n e v s k i j , ki je istodobno z Vrazom potoval po naših krajih. Češčino je čul že kot dijak na Dunaju; tako je 1. 1825. slišal v neki gostilni češke harfenistke in si zapomnil češko melodijo; toda vsa njegova družba se je pač še jako malo zanimala za češke brate, vsaj zdi se tako po pripovedovanju tovariša mu Trauna (Kres 1883, 377). . 22 Prav verjetno se mi vidi, da je bil na Moravskem, prim, moj sestavek „Od železne ceste",') a iz Moravije si je zapomnil le — židovke. S Celakovskim gotovo osebno ni bil znan; sicer piše ta-le 1. 1832. v znani razpravi o Čbeličarjih (Č. Č. M. 1832): „Ta od narave bogato obdarovani, mladi pesnik ...šteje zdaj kakih 30 let", ali starost Prešernovo je po priliki lahko zvedel n. pr. od Kopitarja, ki je 1831 bil v Pragi ter poročal Čelakovskemu o Čbelici. Kje in kdaj bi se bila seznanila? Baš tista leta, ki jih je Prešeren pre¬ živel na Dunaju (1822—1828), je bil Čelakovski odgo- jitelj v Pragi, in natančni životopis njegov (Sojka, Naši mužovč) ve le o 1. 1821. poročati, da se je hodil na Dunaj predstavljat ruskemu poslaniku. Kakor Prešeren Čelakovskemu, tako je bil Čela¬ kovski Prešernu vrlo drag. Vraz piše 1. 1841.: „ . . . više sam puta vec pomislio na Vas . . ., najpače u vreme moga bavljenja u Ljubljani, gde sam bio sva kidanji drug Prešerna time imalo ne svaki dan š njim i Vaš (barem u duh u)“?) V tem pa sta si bila nasprotna, da je Čelakovski študiral jezike slovan¬ ske, Prešeren pa ne; Čelakovski mu je priporočali. 1832., naj mu piše v svoji materinščini, „die, soviel zum Lesen und Verstehen gehort, fiir mich wenig Schwierigkeiten hat“ — a Prešeren mu je odgovoril: „Do zdaj še tako malo Vaš jezik urnem, da Vas moram prositi, Vaše liste po nemško pisati." L. 1836. so bili v Ljubljani Čehi profesor Pressel, Maha in dr. Amerling; zavzela so Prešerna njih poročila o vnetem delovanju Čehov in jel se je zanimati zanje ‘) Izide v „Ljubljanskem Zvonu 11 . ’) Djela V. 271; to pismo ni pisano Erbenu, kakor ugiblje urednik Vrazovih del, ampak Čelakovskemu; to se razvidi iz besed: Vaš „Ohlas pisni českych“ — delo Čelakovskega iz 1.1840. 23 ter prosil Čelakovskega, naj mu o priliki poroča o napredku češkega slovstva, o življenju „slovanskih bratov' 4 ; „die Vollendung des Jungmannischen W6rter- buchs erwarten wir mit Ungeduld. 1 ) Nato nastane molk do 1. 1840. — Daši je imel Prešeren v Pragi občudo¬ valca in prijatelja, se vendar ni oklenil češčine. Prešeren sam pravi (Zvon 1882, 110), da se mu navadno očita lenoba in da je „zu allem, wie es scheint, zu trage 44 (nemški sonet v Carnioli, III. 59)., Kaj bi pričakovali češčine pri Prešernu, ko pa je niti Čop ni pošteno zmogel! (Zbornik 1899, 131.) Sicer pa se je tudi ta prijatelj Prešernov sam zavedal svoje — komodnosti. Največ se je izmed slovanskih jezikov bavil s poljščino. Ta se je priljubila Čopu, ko je bival v Levovu; on je Prešernu pozneje v Ljubljani gotovo marsikaj povedal o Poljakih, zlasti o njihovem takratnem velikem pevcu Mickiewiczu; zato ga Prešeren posebe imenuje v znani nemški žalostinki za Čopom iz 1. 1835. Pozneje se mu je ponudila prilika, se priučiti poljskemu jeziku. Dnč 4. marca 1837 piše Vrazu: „Ker je usoda dva Poljaka (Korytka in Horodinjskega) pognala v Ljubljano, utegnem od te prilike imeti dobiček ter se poljski naučiti 44 ; za jedno mu prijavlja prvi plod tega svojega znanja, prestavo Mickiewiczevega soneta „ Pev¬ čeva tožba 44 . (Let. Mat. Slov. 1877, 160.) Prešernov je tudi poljski in nemški napis na grobu Korytkovem — Korytko je umrl 1. 1839. in konec je bilo Prešernove poljščine! Da bi Prešeren v Ljubljani ne imel prilike, se seznaniti s slovanskimi jeziki, tega ne moremo trditi. Čop je imel dovolj znanja, da ga je le hotel kdo izrabiti ') „Was fiir einen Fortgang hat ihre Opicula?“ vpraša Čelakovskega (Zvon 1882, 112), moralo bi pač biti: Apicula = Čebelica, zakaj Čelakovski je izza 1. 1833. izdajal Češko V čelo- 24 in dr. Zupanova knjižnica, ta je krila zaklade slovanske. Pa še celo v svojem sorodstvu je imel moža, ki ga je daleč prekašal v zanimanju za slovanstvo. Njegov stric na Bledu „u drugom selu kraj jezera 44 je bil „bogat, mlad, dobar čovek i Slavjan, govori poljski, bio je več u Poljskoj i Ruskoj kao i po Italiji i Svajcarskom" (Vraz, V. 251); nanj je Vraza pesnik Prešeren sam opozoril v Ljubljani 1. 1841. in Vraz je bil očaran o njem, češ: „Gospodin Prešeren sama je duša. Pratio me je još daleko putem te na razastanku o b e č a o , da če u buduče svekoliko vreme svoje, što mu preteče od pokučnih poslova, po¬ svetiti literaturi s 1 a v j a n s k o j — najpače ilirsko j".') III. Prešeren in ilirizem. Zmožen le kranjščine, ni nikoli segal črez njen ozki okvir. Zlagal je pesmi v svoji gorenjščini, zave¬ dajoč se, da „komur pevski duh je vdihnil, — ž njim Bog dal mu" — tudi jezik. Ker mu šola ni nudila ničesar, takratno slovstvo malo, se je držal govora, ki se ga je naučil od matere, ter iz njega črpal samoraslo moč kakor Antej od matere zemlje, zavračajoč od „svojih Gorenjcev" vse — „ptujobesedarje“. „Našo materinščino izobraževati, to je namen naših pesni in drugega slovstvenega dela" piše Vrazu dne 5. julija 1837. ‘Izobraževati 4 pač tu pomeni toliko, kakor iz surovega gradiva poljudne govorice napraviti lično in primerno posodo vzvišenih misli, lepih čuvstev in filozofskih abstrakcij, skratka 'evropske 4 kulture; zato ‘) Te besede je Kulakovskij pomotoma razumel o pesniku Prešernu, Ilirizma. 223. 25 je v „Novi pisariji" smešil kakor ‘rovtarsko' tako tudi puristovstvo slovansko strujo. Prešeren je pesnil in hotel pesniti le za izobražene kroge, drugače niti ni mogel; prepričan je bil, da je slovenskim pisateljem nedostajalo duševne spretnosti pisati po naravi in potrebi priprostega ljudstva, da jim je pisati za srednji stan, med katerim in s katerim oni živijo, čutijo in mislijo (Markovič, X.). In s tem svojim nazorom je prodrl tudi pri Stanku Vrazu. Vraz je prej propagiral poljudne Schmidove spise, a pred Veliko nočjo 1. 1837. priporoča Muršecu Prešernov Krst, ker je „gospodskega rodu", ter posnema očividno kako nemško Prešernovo pismo nadaljujoč: „Naše mišljenje je k.šegi, ki po mestah kraljuje, priklenjeno. Če se ravno hapimo kaj v prostem obleči — za krožaj pro¬ stega duha (e i n f a c h e r I d e e n k r e i s) pisati — se moremo trapiti (bi lehko rekel) same sebe za norce imeti ... Tak se tudi Prešeren toži i n o pravi, kaj je vsa naša pisarija za proste ljudi — prenavljanje (affectation), v kterem ne živosti, da naše življenje ne je med njimi" (Djela, V. 154.) Prijateljski krog Čopa, Prešerna, Kastelca — je malo uvaževal želje in težnje Vrazove. A Čbelica je zaspala, Čop je umrl. Zdaj se je z 1. 1836. pričela ožja zveza z Gradcem. Tudi Prešeren se je zanimal odslej bolj za gibanje graško. Ko je 1. 1837. Vraz s prijatelji namerjaval izdajati „Metuljčka“, tekmeca Čbelici, mu je Prešeren želel sreče ter, naprošen za prispevke, ob¬ žaloval, da v trenotku ne more z ničimer ustreči; prosil pa je, naj se mu nemudoma pošlje šest izvodov novega lista. No, list se ni rodil! Prav hvalna se mu zdi misel onega „sloveno - filološkega" društva v Gradcu, usta¬ noviti fond za izdajo slo venskih kn j ig (primeri Vraz, Djela V. 165.) ter pričakuje noviteto (1837). Sicer 26 pa piše: »Es diirfte Euch nicht so leicht gelingen, den steirisch-kroatischen Dialect auf den philologis chen Autokraten-Thron zn erheben“. To še vedno po¬ meni boj med „štajersko-hrvaško“ in „ kranjsko" lite¬ raturo ! Baš ta neodjenljivost in nesosretljivost Prešernova je gnala Vraza k Ilirom, in zdaj je ta začel seveda še neuspešnejši boj, da bi namreč Prešerna pridobil za — ilirizem. Prešeren je bil kakor zoper čisto štokavščino (srbščino) tako tudi zoper vsak jugoslovanski eklekti¬ cizem. Da bi bil on sam vpletal ilirizme (Zora 1876, 31) in da bi kakor Bleiweis ne izbegaval bližanja sicer samostalne slovenščine k hrvaščini (Kulakovskij, 226), to doslej nikjer ni dokazano. Pač pa vemo, da se je zoper vsako več ali manj „občno slovanščino" boril že z Zupanom (Ptujobesedarjem, Nova pisarija), od¬ ločilno sekal z Vrazom v pismih in pesmih in ni poslušal glasu Čelakovskega. Zato se je zdel Zupanu „polž v lupino zakopan" (Krajnec dolžen hro- vatenja), Gaj je mrzko govoril o »kranjskih separatistih", Vraz mu je rahlo očital »Uneinigkeitsgeist"') in Cela- kovskij ? O Čelakovskem čitaš v Glaserju (II. 127), da je odsvetoval Prešernu, bližati se »Ilirom". To je Glaser menda posnel po Kulakovskem (Ilirizma 220), a ta je krivo razumel Čelakovskega pismo Prešernu z dne 3. avgusta 1840. Čelakovski toži, da nič ne vč o slo- ‘) Na koga drugega nego na Prešerna gredo Vrazove be¬ sede, pisane Malavašiču dne 26. maja 1839: „Samo kada budemo mi odbacili od nas, skinuli z naših ramena strasti i previšnu, pristrastnu ljubav do kojegod posebne stranice, izključujuču druge — onda može svaki od nas ponosno kazati: »Ja sam do- stojan stupiti pred žrtvenik domovine." 27 vanskem jugu, kakor da bi tu bilo nastalo „strašno samo- stansko življenje", ter vpraša, ali se kaže na literarnem obnebju kje kaka zvezdica. „Was ware gewonnen, wenn ihr alle E in e n Weg gienget!" Ta zadnji stavek pa je Kulakovskij tako-le porušil: „Čto priobretetsja, jesli vy vse pojdete po odnoj i toj že doroge" ter ga vzel za retorično vprašanje z domišljenim odgovorom: Nič, Toda to tolmačenje je v zvezi popolnoma nemogoče in je direktno nasprotno duhu Celakovskega, ki je bil vreden vrstnik Kol ki rje v in Jugoslovane vedno pri¬ ganjal k jedinosti in slovanski vzajemnosti. Podobno napako ima Kulakovskij na isti strani še eno; piše namreč: „Peresylaja Prešernu narodnyja pčsni, sobrannyja Vrazomi., Koče vari. sovetujeti. jemu pisati, po slovenski i ne perehoditi, vi> illirskij lageri., hotja vi. to že vremja Illirstvo oni. nazyvajetr> „obščim sadomi>“. To je popolnoma napačno umevano pismo navdušenega Ilira, rojaka, prijatelja in pristaša Vrazo¬ vega, dr. Kočevarja v Podčetrtku, ki je 1. 1839. pisal Prešernu: „Verlassen Sie unsere Slava nicht, und wenn Sieauchnicht zu denFahnenderneuen ilirischen Literatur s c h w 6 r e n, so singen Sie slovenisch (oberilirisch)... D i e ilirische Literatur w ii rd e z w a r mehr g e w i n n e n , wenn Sie sich an Gaj schliessen wiirden, um in unserem g e m e in sch a f 11 i ch en Garten (obščij sad’i>) Blumen zu pflegen ...“ (Let. 1875, 158.) Kočevarju bi bilo torej ljubše, če bi bil Prešeren Ilir, a tudi tako se veseli njegovih proizvodov, ker so ob sebi izvrstni. S kakim navdušenjem so 1. 1841. sprejeli Vraza ljubljanski bogoslovci, „mladi ljudi, koji svi za ilirštinu dišu i živu te i više manje dobro ilirski govore i pišu" (Vraz, V. 217.)! Imeli so v semenišču ilirsko društvo 28 in ustanovili slovansko knjižnico; te mlade rodoljube, med katerimi so bili Jeran, Pintar, Žvab, je obiskoval tudi Bleiweis, in na liceju je Malavašič prejemal (Djela, V, 188.) od Vraza ilirska pisma s knjigami ilirskimi vred, in v Ribnici so se bratili z Vrazom »domorodci, t. j. dr. Cesnik, župnici Žemlja i Ilenič, sve sama ilirska vatra“ in o zadnjih dveh še pravi Vraz: »Gospoda župnici Žemlja i Ilenic toliki su domorodci i cenitelji ilirštine, da sve skoro Danice, koliko jih je dosad izišlo, na izust znadu.“ (Djela V. 230, 231.) Tako je Prešeren (s Kastelcem) osamljen v ostrem zametanju in preziranju ilirizma. Pa njegov upor ni veljal le jeziku, ampak tudi ilirskemu pravopisu, gajici, in Bleiweis pravi (Let. 1875, 179), „po množili pogo¬ vorih s Prešernom, da seje i s t o t a k o trdovratno držal bohoričice, k-kor je bil velik nasprotnik srbohrvaščini. Primerjajmo s tem Slomšeka, ki se je radi ljube edinosti brž in rad poprijel novega pravopisa. IV. Zakaj je bil Prešeren zoper ilirizem. Kot pravi pesnik je Prešeren konkretno zrl in mislil; za abstrakcije se ni tako navduševal kakor retorski navdahnjeni probuditelji slovanske vzajemnosti; individuum mu je življenje, splošni pojem smrt, prim, str. 38, 39. Prešeren je videl faktum: različna narečja slo¬ vanska in s tem dejstvom je računal ter Vrazu 1. 1837. pisal: „Die Vereinigung aller Slaven zu einer Schrift- sprache wird wahrscheinlich ein frommer Wunsch bleiben;“ čital je nato Kollarjevo razpravo o vzajemnosti, pa jo pojmil le „materijelno“, to je, razumel je, kaj hoče pisatelj reči, — a navdušila ga ni, vera mu 29 je manjkala; drugače realni spis Kollarjev ga baš radi koncentracije južnoslovanskih narečij ni zadovoljil;') bil je o neizvršljivosti ilirske ideje subjektivno pre¬ pričan . . . Mislil je svoje stališče nasproti Vrazu, Kollarju in Šafafiku zastopati v praškem listu „Ost und West“, a storil tega pač ni. * 2 ) Jasno pa se je Vrazu izpovedal v onem „vinskem“ pismu iz 1. 1840., kjer pravi: „Wir ‘Oberillyrier £ sind noch sehr jung, was die Schriftsprache betrifft, deshalb ist es billig, dass wir das Resultat fremder Erfahrungen abwarten“, češ, ko se bosta francoščina in italijanščina ali španščina spojili v eno narečje, tedaj upam, da bomo mi govorili češki, poljski, ruski in bolj še srbski, ali če že ne govorili, vendar razumeli brez posebnih študij, ter konča: »Ich glaube, dass man bis zum Erntetag alles Aufgesprossene ‘) Navdušeni spis grofa Janka Draškoviča: »Ein Wort an Illyriens hochherzige T8chter“ (Zagreb, 1838), ki mu ga je v več izvodih poslal Vraz po Malavašiču dne 26. maja 1839., je pač tudi brez sledu izginil med njegovimi knjigami. 2 ) Sploh pa bi uredništvo tega lista težko da sprejelo Pre¬ šernov spis, zakaj list je slonel na slovanski vzajemnosti, in je v njem Šafarik o južnih Slovanih poročal v odločno ilirskem duhu; „ .. . von allen griindlich unterrichteten und von Vorur- theilen unverblendeten Illyriern wurde . . . diese Reform (ilirizem) als niitzlich ’ erkannt und mit Beifall aufgenommen — sollten auch. . . einige an dem hcrkommli chen Schlendrian z u angstlich klebende Schwachkopfe, fiir die ein Hin- zulernen und Vorwartsgehen eine Marter ist, oder einige in Selbstsucht erstarrte, eitle und schlaue Sophisten, denen jede Regung einer freien, mannlichen Seele, die der blinden an ihre Machtsprtiche oder Einfalle ausgenommen, ein Greuel ist, (Kopitar!), diesen Austausch .. . als eine Apostasie (uskok!) bezeichnct und das Beharren bei der altillyrischen Anarchie und Zerstiickelung als den Zustand des hbchsten Wohles und Gliickes fiir die illvrische Literatur angcpriesen haben odei' noch fort- wiihrend bezeichnen und anpreisen . . .“ tako je pisal Šafarik v »Ost und West“ 1838, 17. (28. 2). 30 stehen lassen soli, damit der Herr (to zav) am jiingsten Tage das Gute werde von dem Schlechten ausscheiden konnen 44 , to je: čakajmo, zgodovina bo stvar razsodila. V pismih, ki so nam ohranjena, pobija Prešeren ali nekaj, česar nikdo ni trdil — Kollar ni nikoli go¬ voril o zedinjenju vseh Slovanov, ali nekaj, kar je mogoče — slovanske jezike razumeti — ali pa ilirizem, o kojega nemogočnosti je subjektivno prepričan, to je: čutim, da bi jaz nikoli ne mogel pustiti svojega narečja. Prešeren je ilirizem slabo pobijal. Bleiweis imenuje dobo od leta 1832. — 1840. po¬ etično dobo Slovencev in res, vse se je takrat vrtelo okoli poezije: politiko je imel Metternich v zakupu, filologija je bila poražena, in Kopitar je svoj nemilost- Ijivi obraz obrnil vkraj od Krajne. To poetično dobo znači Prešeren, estetičen duh, spoštovan kot tak od Čelakovskega, Vrazu odličen ljubljenec svetih heli- konskih sester in oče lepih pesniških otrok s svežimi, rožnatimi lici, Kočevarju mojster pesniškega jezika in nenadomestljiv svečenik matere Slave, Levičniku orakelj in najbolj klasični sodnik slovenskega ukusa, a baš radi tega vsej filologiji ostro nasajen; ravno filologi pa so bili preporoditelji slovanstva, in narobe preporoditelji slovanstva so morali postati filologi. Prešeren se pa ni naučil nobenega slovanskega jezika. Ker je ljubil lepo misel, ni se maral ukvarjati še le z besedo. Prešeren je imel ‘evropsko 4 naobrazbo, t. j, v duhu videl je Nemško, Francosko, Britansko, videl je Švajca visoke gore, videl je jasno nebo italijansko — kakor prijatelj mu Smole; gotovo se je iz univerze vrnil kot‘svobodnjak" svoje dobe, zamaknjen v zapadnokulturo; tak je bil tudi rojak in prijatelj njegov Matija Čop, ki 31 se mu je še le v Ljubljani pod uplivom Kopitarjevim in Šafafikovim vzbudilo zanimanje za Slavica. Kozmo¬ politska ali „kranjska“ je bila še vsa Ljubljana, in Pre¬ šeren je plesal v kazinu — med fraki, govoril »po evropejskem universalnom kalupu slivene reči“; Vraz jih ni maral niti ni plesal radi prekošatega „tudjinstva“, ko ga je 1. 1841. spravil v kazino pobratim Prešeren Umevno je, da se je iz germanske in romanske ‘Evrope' - malo spoštljivo oziral zlasti na vzhod . . . Prešeren nikoli ni prišel v neposredno dotiko s Hrvati; domovina njegova je po legi in jeziku daleč od Hrvatske; zavedni Slovani jožefinske in francoske dobe so bili polegli v grob, ko je Prešeren sprejemal višjo izobrazbo. 35 let je bil star, mož z že utrjenim obzorjem, ko je vzplamtel ilirizem; Čopa ni bilo več in Zupan je zapustil Ljubljano. Kaj naj bi preustrojilo njegovega duha? Drugače Vraz! Iz krajev doma, kjer se govori narečje bolj sorodno hrvaščini, se je že na gimnaziji družil s tovariši, ki so prej obiskovali hrvaške šole; s slovanskim svojim ognjem so osebno uplivali na Vraza v mladeniških letih rapsodisti med Muro in Dravo kakor Jaklin, Modrinjak, Cvetko; kaj je bil Vrazu zlasti stric mu Jaklin, pravi on sam v posvetilu svojega dela »Gusle i tambura“, klanjajoč se mu, ro¬ mantično lepemu „najstarijem representantu duha sla- venskog od prošaste dobe“, ko so se pele pesmi „pune velikog božanstvenog slutjenja". Takih odgojiteljev Pre¬ šeren ni imel, njegovi odgojitelji so bili individuali- zatorji Kopitar - Ravnikarjeve vrste.') Pač pa je Prešeren v preteklosti videl staro, četudi klaverno kranjsko literaturo; tem težje mu je bilo se odreči že knjižnemu domačemu narečju in se okleniti ‘) prim. Prešernovo opombo o potrebi razlikovanja »ilir¬ skih narečij", Zv. 1882, 111. 32 tujega. Lažje je Vraz pisal na „tabulo raso‘ £ ; Vraz je imel še le voliti večje kulturno središče, Prešeren gi je že imel v Ljubljani. Kulakovskij poudarja (Ilirizma 221), da Prešeren 1. 1838. Gajevim težnjam iz različnih vzrokov ni mogel biti naklonjen, a navaja le enega, namreč zadevo Gaj- Korytkovo. Gaj je iz tehtnih vzrokov Korytku vrnil rokopis njegovih narodnih pesmi, prvič ker ni bil kritično in enotno urejen in zlasti drugič, ker bi vlada zamerila zvezo s poljskim pregnancem. Pre¬ šeren, pravi Kulakovskij, je videl v tem osebno u ž a 1 i t e v. Mogoče, da je to Prešerna močno uklo¬ nilo od Gaja; politike Gajeve ni razumel, tembolj pa je bil prijateljski zvezan s Korytkom, ne kot Slovanom, ampak Poljakom, pri katerem se je učil poljski. Osebnost je Prešernova glavna lastnost; v tem * oziru je podoben Kopitarju; oba velenadarjena sta se trdovratno držala svojega mnenja ter v osebni strasti nista poznala celokupnosti, kremenita a trmasta gorenjska značaja. Kopitarju je mrzel Gaj, ker mu je oškodil abecednega prvaka slavo, Prešeren pa je bil užaljen, da so Hrvati na Slovence gledali kakor na Samaritane. Vraz, nad osebnosti in strankarstva vzvišeni Sloveno- Ilir, mu je pisal, da se bodo Hrvati spametovali, zdaj da delajo tako le v izredni navdušenosti za svojo na¬ rodnost; „iibrigens lassen wir ihnen in Hinsicht der Geringschiitzung, wenn wir unsere Nieren aufrichtig priifen, nichts geschenkt“. Te besede veljajo brez- dvomno Prešernu. Bleiweis sam poudarja „ veliko slabost Prešernovo, da je strastno kritikoval“. Bil je močno razvita individualiteta, to pa pomeni pogosto — ego¬ izem in strast. Taki značaji se ne udajo nikomur, le — svojim lastnim čuvstvom. 33 In tem je bilo pred vsem posvečeno njegovo delo; živel je bogato dušno življenje svojih čuvstev, bil velik lirik, a za širno javnost ni bil (prim. Goetheja). Odpor Prešernov zoper ilirizem je bil vseskozi pasiven, negativen odpor neudeležbe, abstinence; ni se naučil nikoli hrvaščine in ni pristopil k ilirskim pisateljem; pa tudi na domačem polju ni od 1. 1836. več nič velikega storil niti na leposlovnem polju, kaj še le, da bi bil organiziral ljudstvo! Politične ideje ali svrhe, po kateri bi strmel, sploh Pre¬ šeren ni imel nobene. Kako naj sodimo o pasivnem odporu Prešernovem zoper ilirizem? Dandanašnji se naglaša, da je bilo prav, gojiti le domače narečje, ker bi sicer naš narod ostal zanemarjen in bi se jezikovne meje bile skrčile. V tem je mnogo resnice, a tako hvalnega razloga Prešeren zoper ilirizem ni navajal, saj njemu ni bilo za odgojo naroda, ampak le za slovstvo izobraženih krogov. Stoječ na odgojnem stališču, se je Slomšek moral ogibati ilirizma; njega so razen tega vodili razni verski in taktični oziri, konservativni nazori o nedotak¬ ljivosti zgodovinskih razlik in mej. Vraz in Prešeren sta pomenila dve struji sloven¬ skega naroda. Čegava je obveljala? Prešernova! Zgodo¬ vina je pritrdila njemu. Navadno se obsodi kot napačno stališče tistega, ki mu ne pritrdi zgodovina, a ne smemo pozabiti, da vselej ne zmaga najboljša reč in da si zgodovino ljudje sami delajo; če bi se vsi kranjski pisatelji za izobražene kroge (Cbeličarji) že v tride¬ setih letih poprijeli srbohrvaščine, bi bilo Slovanov po Koroškem in Štajerskem sicer nekaj manj, a južnih 3 34 Slovanov z enim knjižnim jezikom bi bilo več. Do 1. 1848. (do preosnove šol) bi se jezik toliko udomačil, da bi ga vlada kot knjižni jezik vpeljala v šole, kakor je vpeljala ilirski pravopis. Hvala Bogu, zdaj se Slovenci s Hrvati boljše po¬ znamo, nego se je poznal Prešeren. Že 1. 1876. je pisal Pajk v Zori, da se polagoma približujemo Vrazo¬ vemu cilju, in Kulakovskij končuje oddelek o slo¬ venskem ilirizmu (230) tako-le: „Neli>zja ne zametitb, čto postepenno proishoditn i nyne približenie sloven- skago jazyka ki obščemu jazyku literaturi) horvatskoj i serbskoj. Možno predpolagatb, čto si> tečeniemb vre¬ meni slovenskie pisatelji dejstvitehmo primbknutb ki obščemu illirskomu jazyku Gaja, t. j. jazyku serbskoj i horvatskoj pisbmenosti, i oba literaturnich jazyka soljutsja.“ To se ne zgodi, dokler bodo pedantovski šolniki in filologi iskali le rovtarskih besed ter naglašali edino le narečja. Murko hvali pesnike kakor Puškina, Mickiewicza v Prešerna, da se niso izgubili v sanjarijah Kollarjevih ter so ostali v konkretnih razmerah slovanstva. Toda vzporedba teh treh pesnikov po njih pomenu za razvoj svojega naroda ni primerna; Puškinu ni bilo treba sa¬ njati o materi Slavi, saj je imel širno Rusijo; ostal je lahko v domu zgolj človeške poezije in lepote; Mickie- wicz je pa prav za prav sanjal bolj nego Kollar, samo ne tako! Ruski in poljski narod nista rabila Kollarjevih smeri, saj sta že bila naroda, a mi? Mi še nismo bili narod. 35 V. Prešeren in slovenski „narod“. Sovražnika se samo braniti ni dovolj; treba je tudi svojo zemljo obdelovati. Prešeren je prijatelju Smoletu napisal prvi slo¬ venski mrtvaški list, napravil menda prvi slovenski napis na zvon pri St. Joštu (Zvon 1881, 128) in najbrž zapisal prvi slovenski epigram v spominsko knjigo Ferd. Jos. Schmidtu; tudi je sestavil prvo slovensko javno svečano deklamacijo (Hradeckemu). Plodil je Prešeren Kranjsko Cbelico in še imel pripravljenega obilo gradiva za peti zvezek. Ko pa je Cbelica umrla, je tudi Prešernov trud ponehaval. Le posamezne pesmi se nahajajo odslej v Ilirskem listu, Carnioli in Novicah. Koliko inicijative je imel Prešeren pri ustanovitvi Čbelice, mi ni znano; vobče razvija v prvih tridesetih letih precejšnjo energijo. Zlasti iz Celovca prijimlje 1 1832. Čopa ostro kot „čudnega dihurja“, „grofien Maulmacher“ ter ga priganja, naj se kmalu v jav¬ no s t i izrazi o metelčici češ, accingere, rusticus ex- spectat, očita mu odvisnost od Kopitarja in straho¬ petnost, „sei nicht so empfindlich gegen fremde Anma- flungen und entziehe dich deshalb der vaterlandischen Philologie nicht" (Zvon 1888, 572 in Zvon 1898, 395). Prešeren sam je že tedaj — torej preden je Čelakovski zdražil Kopitarja — imel ostro napet lok na »visokega gromovnika“ ter mu je hotel na prste stopiti. In 1. 1833. piše Čelakovskemu odločne besede, da je opoziciji janzenistovskih obskurantov treba po¬ kazati, da je zaman. Še celo 1. 1837. je zmogel spod¬ budne besede: »Vergrabet Eure Talente nicht (sc. Vraz in tovariši) und verschiebet das, was Ihr heute thun kbnnt, nicht auf morgen“ — in: „Lasset Euer Licht 3* 36 leuchten! Rusticus exspectat, dum defluat amnis etc.“ — toda graška družba se je razšla 1. 1838. Zakaj ni Čbelica več izletela? Zupan je 1. 1832. obolel, Potočnik se je bil že prej umaknil, Prešeren je sicer še pred izdajo četrtega zvezka pisal Čelakov- skemu one odločne besede, a že sedem tednov pozneje je jel pesniti nemški,') češ da so mu slovenske pesmi prinesle le mržnjo in sovraštvo; Čopu prva žalo- stinka je bila nemška — prispevkov graških niso spre¬ jemali radi jezika, dasi je Vraz pripuščal spremembe. Tako je Čbelica par let umirala — še 1. 1837. pošilja Vraz nekaj za njo — Kastelic je postajal vedno bolj praktičen mož, in tudi Prešeren je 1. 1836. dejal, da bi bil sicer glas vpijočega v puščavi, pa da mu „n e ugaja die Wu r z e 1 - und Heuschrecken- kost“; želel si je tečnejše hrane, a ta ga je stala — možko prepričanje. Spisal je „Krst pri Savici“, hoteč si z njegovo jasno tendenco pridobiti naklonjenost du¬ hovščine, obsodil je z njim svojo prejšnjo posvetno ljubezen, sotrudništvo pri Čbelici in „Sauglocken- lauten.“ Odslej ni imel Prešeren nikjer inicijative, stal je nekako ob strani. Dvoje podjetij je takrat še motilo grobno tišino duševnega življenja. Prvo so Korytkove narodne pesmi. Za narodne pesmi se je 1. 1833. Prešeren živo zanimal ter urejeval od Smoleta in Vodnika na¬ brane zbirke; Smole jih je hotel na svoje stroške v Pragi izdati in sicer v fini obliki; zakaj se to ni zgo¬ dilo, ne vem, vsekako je stvar zganil še le Korytko 1. 1837.; Prešeren je o tem Vrazu poročal v pismu, ki kaže, da je on imel popolnoma prave nazore o kritični ‘) dasi je Čelakovsky 1. 1835. naročal Čopu: »Dr. Prešeren soli dichten, danil dichten und endlich abermals dichten — krajinsky, to se rozumi. 1 37 izdaji narodnih pesmi. Drugo podjetje je bil Leopolda Kordeša nemški list ,Carniola‘ in nameravane, a gotovo od dvorne cenzure ne dovoljene ,K r a n j s k e N o v i c e‘ z literarno doklado „Zoro“ (vzor brez dvoma Ilirske novine in Danica). Prešeren se je napram Kordešu in njegovim sotrudnikom vedel jako reservirano, tako da so ga imeli celo za nasprotnika Carnioli; zakaj se je tako umikal? Dvomil je, da bi urednik in njegovi de¬ lavci pomogli kaj slovenski literaturi, zakaj „(sie) haben bi s nun schwerlich insgesammt eine Seite krai- nisch oder ilyrisch geschrieben"; tudi njih tendenco je hotel najprej spoznati; kakšne tendence se je bal? Prešeren ni imel nobene energične inicijatorske moči. Bleiweis pa mu prikrito očita celo malomarnost. Janez Čop, brat učenjaku, je poprosil 1. 1839. Prešerna, naj nekemu Schmidlu za „Statistisch-geographische Be- schreibung des osterr. Kaiserthums“ napiše nekaj črtic o narodopisju Slovencev, njih jeziku, običajih itd., „a Schmidi menda ni dobil, česar je želel... Onemu času — času malomarnosti za narodno delo — veljali so pač še več opomini Koseskega, s katerimi jel. 184 7. narod svoj izbujal na d e 1 o ...“ (Leto 1875, 159 - 160). Česnik je Prešerna imenoval „dr. Siebenschlaferja“ (ib. 158), Korytko toži, da Prešeren ne utegne delati na literarnem polju (Ost u. West, 1838, 58), in Milko (Malavašič) ga spodbuja, naj „mojster“ ne zapusti do¬ mače Kamene (111. BI. 1838, 14). Čelakovskemu se je to življenje zdelo strašna samostanska tišina, črna noč brez zvezde in vprašal je Prešerna, kako živi — telesno in duševno ter ali je kaj delal. 38 Kollar je 1. 1841. iz Peste potoval v Italijo; na južnem Štajerskem ga je bolelo, da narod spi in za¬ pustil je Brežice, prepričan, „da v teh krajih nikoli ne bo cvela slovanska lipa; zbežal je v Zagreb od umirajočega naroda (Let. Mat. Slov. 1897, 221). Tudi Prešeren je obupaval o življenjskih močeh slovenskega naroda. Tu in tam mu je morebiti res ši¬ nila poetična misel skozi glavo, da „vremena bodo Kranjcem se zjasnile«, zlasti takrat ko še ni bilo konec Čbelice, a že 1. 1836. izraža Celakovskemu strah, da bi slovenska narodnost ne utonila, preden pride lepša slovanska bodočnost. In 1. 1840. se mu je že zdelo, da vse pričakuje škodoželjno smrti sloven¬ skega naroda; ironično je pisal Vrazu: „Solltest Du mit Kollar, Šafafik etc. in Correspondenz stehen, so bitte ich ihnen dies erfreuliche Ereignis bekannt zu geben. Es ware sehr erfreulich, dass in unseren Gegenden der Slavismus zugrunde gehen wiirde, indem dadurch die kiinftigen Coriphiien desselben der Muhe enthoben werden wiirden, (unseren) Dialect . . . ich meine nicht zu studieren, sondern nur oberflachlich zu be- achten.« Vinski duhovi so mu narekovali to pismo, ki se konča z zatrdilom: in vino veritas; zato nadaljuje nekako s preroškim glasom propovedniškim: „— Be- denkt jedoch, dass auch 6 Kostcrcoc getodtet werden konnte, dass jedoch die Wiedererweckung als das grosste Wunder von dem Weltapostel Paul und von allen Weltaposteln mit Recht gepriesen wird, und dass Homer sagt, besser ein Schweinhirt sein als liber alle Todten gebieten« — močne besede, češ zdaj nas imajo za mrtve, a baš ti svetovni apostoli sc. Kollar itd. — Kollar se je posebno rad skliceval na sv. Pavla v svojih propovedih — se bodo najbolj čudili našemu vstajenju; na to pa obrne podobo ter s 39 Homerjevimi besedami hoče povedati: ponižni smo Slo¬ venci, malo spoštovani, gojimo le slovstvo, ki ima v našem narodu korenike, ali — živimo realno življenje; Vaše abstraktno slovanstvo pa je imaginarno, Vaši Slo¬ vani so ničeve podzemske sence brez pravege bitja. Se ve, kdor tako prerokuje vstajenje, mora tudi po¬ znati mesijo, a tega ni bilo; Prešeren sam je že štiri leta prej zavrgel to čast. Se 1. 1848. je Prešeren s Kastelcem vred miloval Bleiweisa, da goji le utopije, ako se na¬ deja, da slovenščina pride v urade (Let. Mat. Slov. 1875, 179). Tak skeptik ni za mesijo, mesija si mora biti svoje zmage svest... Ko vidi junak smrt se režati nasproti, takrat se vzpne v vsej orjaški sili . . . Prešeren bi bil moral ali pokazati svojo silo z organizacijo tužnih do¬ mačih razmer ali pa jo udariti za Vrazom v Ilirijo, ne pa se po porazu rešiti na nemška tla, ne Katon, marveč Črtomir. VI. Estetično zavzeti duh Prešernov ni in ni mogel postati probuditelj in ustvaritelj slovenskega naroda. Ta čast gre ilirizmu. Le kdor se je kdaj poganjal za idealom in si v hudi borbi za nedosegljivo stvar okrepil svoje moči, ta doseže vsaj nekaj realnega; kdor malo želi, ne do¬ seže ničesar. Naš narod je nastal 1. 1848., ko se je zahtevala združena Slovenija; ustvarili so ga nekdanji navdušeni Iliri in njih učenci, energični možje dejanja, Miklošič, Kočevar, Bleiweis z Novicami (Koseski, Toman). Iliri so bili ognjeviti sokoli, goreči za svojo idejo, a v Ljubljani je življenje v znamenju kozmopolitizma leno tlelo. Niti Prešeren niti kdo drug ni imel energije, inicijative za narodno emancipacijo. Tako-le so plesali 40 v Ljubljani: „U Zagrebu ako i človek vidi tudji valcer igrati, pa mu več zaigra u nogama, da i on htio nehtio očima traži, kamo bi išo te molio: ,Izvolite, krasna gospodično, jednu turu‘, jerbo vidiš, datancajučim seva vatra iz očiu, jerbo oni tančaju duhom i telom. A tu (v Ljubljani)? Devojke lepe, momci lepi, da se jih skoro nagledati ne možeš, a tancaju? bez svake strasti — baš kao da bi išlo za kuluk ili tlaku — E tu sam ti prvi put podpuno uvidio, sta je narod bez narod¬ nosti." (Djela, V, 228.) In Vraz v tem evropski blazi- ranem lenem kolu ni hotel plesati! A Prešeren se je držal te družbe, zlagal nemške pesmi, se čutil dolžnega hvale Germaniji in niti toliko energije ni zbral, da bi pisal slovenska pisma; tudi Vraz se je izprva potil, če je pisal slovanski, vendar je skoro edinemu Prešernu pisal nemški ter mu glede na učenje slovanščine rekel: „Uns fehlt nichts als Ernst“, to je, resno delo. Se leta 1847. je hotel na vsak način izdati nemške in slovenske svoje pesmi ter se s tem pokazati „Kranjca“ brez na¬ rodnosti; Bleiweis ga je po mnogem prigovarjanju spravil od tega naklepa (Let. Mat. Slov. 1875, 155).') — In vatra njegova? Ta se je izgubila pod silo neuslišanih ljubezenskih čustev. Pustimo jedro „Krsta pri Savici", „da srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani" — saj je „Krstu“ z namenom dal tendenco; poslušajmo rajši junaka, ki trepeče, da bi ljubici ne bile nadležne poezije, berimo še „Pogreb“ r kjer se umakne pevec ljubici s sveta, in nazadnje „Ne- iztrohnelo srce“: nesrečna ljubezen žene smrti v naročje pesnika Dobroslava; ujedal si jesrce; nezmožen učiniti moški korak nazaj ali naprej, vi¬ harjev notranjih igrača, je pasivno živo- ‘) Čelakovski je nemške pesmi svojih mladih let sežgal, ko mu je zasijala narodnost. 41 taril .... življenje pa zahteva aktivne sile! (prim, moj spis: Prešeren-Aškrc v Slovanskem Pre- hledu, II, 365 sl.). Skeptik je postal že rano in ni veroval, dokler ni videl dejstva; nekateri imenujejo to realizem, a tak realizem ne doseže nič velikega. Iz skepticizma se mu je rodilo obupavanje ob uspešnosti človeškega dejanja in nehanja; zato je že 1. 1833. zapel: Wer blind ist, kann noch fiir das Gute ringen, verzweifelt nicht, wie ich, an dem Gelingen. Komur je tako „vera v sebe vzeta", ta ne more biti voditelj narodu, ne mu odrešenik, mesija, ki pre¬ staja boj i s peklenskim sovragom, ta ni mož bodoč¬ nosti, ustvaritelj novega veka. Veliki pobratim Prešernov in pevec ilirski pa si je želel nagrobni napis: Pjesnik, rajske ptice čujuč pjevanje milo, nije ni osjetio težko Ijeta krilo in te besede je pisal nad svoj grob govoreč: Ostavi nas sreča al nam osta vjera. Slušal je glas rajske ptice, svoje velike ideje, in v njej je našel uteho, da ni obupal. „To je zdravi, veli čovjek i pjesnik; takov je na sreču svoga naroda, a ne onakov s njemačkim ‘weltschmerzom‘. Sdvajanje uništuje, a pjesnik ima kriepiti i uzdizati svoj narod" (Markovič, CXXX). Opazoval je Prešeren zgodovino našo ter videl le „viharjev jeznih mrzle domačije". To je videl tudi Vraz, da preteklost slovenska ne da delavcu nobene 42 ideje, ter pisal Prešernu: „Was isteine Nation, die nicht bei d e r G r ii n d u n g einerLitera- tur und geistigenEmancipation sichauf eine erhabeneldee stiitzen kann? Wo haben w i r denn eineGeschichte?“A Vraz si je ustvaril in volil novo idejo, ki je kazala v bodočnost. P r e- šeren je le obupaval ob preteklosti, a ni mogel ustvariti bodočnosti. Ostal je pri željah, da „zbudil bi slovenščno celo“, do trdnega sklepa in junaškega h o tenj a se ni popel; in še želje so bile prazne „brez upa zmage“, zato so njegovim pesnim „moč dale rasti neveselo". Tako nezmožnega se je čutil, urediti razmere svoje domovine, da je od milostnih nebes prosil dru¬ gega Orfeja, ki naj bi „srca vnel za čast dežele, — med nami potolažil razprtije, — in spet zedinil rod slovenščne cele." Ob preteklosti je obupaval; o bodočnosti je ob¬ upaval; upiral se je ilirizmu, ne kakor da bi verjel v prihodnost svojega naroda. Da Prešernove poezije res niso nič budile narod¬ nosti, zatrjuje in dokazuje Apih, Slovenci in 1848. leto, 39: „Marsikteri, ki je pozneje postal narodnjak in ostal zvest uzorom mladeniških let do denešnjega dne, čital je Poezije Prešernove, a da je Slovenec, tega ni vedel“. Bile so kvečjemu besede, ki poučujejo, a moral je priti ilirizem kot zgled, ki vleče. To je zgodovinska resnica; iz domišljivosti ideal¬ nega pesnika pa izvirajo Stritarjevi verzi: Ubere strune (Prešeren) — pesem jame peti o vbogi materi, v bridkost vtopljeni; oko vedri se, lice spet rudeti začne o sladkem glasi bolni ženi, srce se taje sinom, hrepeneti po nji jamb otroci izgubljeni . . .“ 43 Kot ču v st v e n lirik ima malo velikih, energičnih misli, ki bi bile lahko geslo narodu. Le „Glosa“, ki stavi idealizem duševnega bogatstva nad materialno koristolovje, „Slovo od mladosti“, „V spomin Andreja Smoleta' 1 — v Krstu so se muze maščevale radi vsiljene morale — imajo vzgojno moč; a tudi tu naglasa le, kako je in česa ni, nikjer ne spodbuja naravnost, kako naj bi bilo. Ni bil torej Prešeren prepovedni k, duhovnik svojega naroda, učitelj mu, kakor zahteva Stritar, ki sam o sebi pravi: ,.Ne v neveselo preteklost nazaj, naprej v lepšo bodočnost kazal sem vedno ro¬ jakom svojim/ Prešeren ni odgojitelj slo¬ venskega naroda. Odgojitelj mora dobro poznati naravo svojega gojenca in svoje korake uravnati po njegovi preteklosti, če noče zidati v oblake, če hoče, da ga učenec razume. O Prešernu se naglasa, da ga njegova doba ni raz¬ umela, a še glasneje je treba reči, da on ni raz¬ umel svoje dobe v slovenski zgodovini. Njegova muza je naznanjala Slovencem dotlej neznano zgolj človeško moralo ter s svojo liberalno mislijo napovedala boj sporočenim cerkvenim naukom. Kulturno rastlino je iz cvetličnjaka zapadne Evrope vsadil med priproste cvetke slovenske vasi in tu naj bi se v hipu razcvela? Zato Prešeren na svoj čas ni uplival s tako silo kakor na pr. Koseski. Prešernu je bilo pesništvo gol izraz notranjosti in samo sebi namen. Pesnujoč je služil le svojim čuvstvom in nikomur drugemu. Žrtvoval se Pre¬ šeren za svoj narod ni nikjer in nikoli, in le v ideali- zujoči pesniški domišljiji ga Stritar imenuje „ž r t v o 44 svojega naroda, pevca in mučenika", ki je hotel trpeti, da se mi veselimo. Ali je vzbudil „z domačmi pesmami" Orfeja? O tem bi iz svojega razvoja vedeli povedati mlajši pesniki, na pr. ravno Stritar. Posnemimo! Prešeren ima velik pomen le za slovensko leposlovje. S svojim liberalizmom mu je odvezal težke spone, ki so mu do tlej jemale vso okretnost; rešil je zgolj človeška in resnična čuvstva izpod odvisnosti od misli, ki niso pognale iz srca in so cesto le šiloma vanje vcepljene, ter jih tako opra¬ vičil in posvetil. Tej vsebini pa je Prešeren lil tudi obliko. On je prvi podaril poeziji slovenski govor in slovenskemu govoru poezijo. Primerno je pisal 1. 1849. Anastazij Griin o njem: „Mož je čutil živo, daje omikani narodni jezik dobrodejna reka, ki ima na dnu zlata zrna višje omike . . . V tem smislu je ostavil rajnki svojemu narodu v svojih spisih naj¬ dražjo dedščino." Spomenik, ki se postavi Prešernu v Ljubljani, ne more biti izraz hvaležnosti slovenskega naroda z a t r u d, ne utelešenost vzorov slovenski mladini, pričal pa bo domačinom in tujcem, da je na slovenski zemlji bil rojen velik pesnik, izredno nadarjen sin Apolonov, ki je v sloven¬ skem jeziku izražal evropsko kulturo. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000236653 -—