Nadobudna mladež? Iz Maribora, dne 28. avg. V beli Ljubljani so se sešli pred kratkim tudi slovenski vseu6iliščniki na skupno posvetovanje. Že pred shodom se je izražala v prijateljskih krogili bojazen, da se posvetovanje ne bode vršilo do cela gladko, ker se }e vedelo, da bi naj bil letošnji shod nekako prosvedovanje proti shodu, katerega so sklicali lansko leto v Ljubljano krš6ansko misle6i vseu6iliš6niki in abiturijenti. Toda da bo prislo do tako obžalovanja vrednih prizorov, kakor so se*"v resnici dogodili, tega si ni upal nikdo misliti. Dijaštvo se je posvetovalo, kako naj v po6itnicah deluje med narodom. Krš6ansko misle6i dijaki so nasvetovali, naj se deluje ne samo na narodni, ampak tudi na krš6anski podlagi. Toda ostali so s svojim predlogom v manjšini, kajti ve6ina je odlo6no odJdonila, da bi urejevala svoje delovanje med narodom po krš6anskih načelih. Jeden vseu6iliS6nik je glasno vskliknil: >Mi krS6anske podlage no6emo!« S to izjavo je ve6ina slovenskega dijaštva zapustila staro slovensko geslo »Vse za vero, dom, eesarja« ter pretrgala vez med seboj in slovenskim narodom. Slovensko ljudstvo se trdno oklepa krš6anske vere in je iz srca udano katoliški cerkvi. Ako torej slovenski akademiki izjavljajo, da no6ejo krš6anstva, postavili so se v odlo6no nasprotje s slovenskim narodom. In kam se je obrnilo naše vseu6iliš6no dijaštvo ? Vrglo se je llzunsko v naro6je svobodomiselnega dr. Tav6arja, to je moža, ki po svojem listu »Slov. Narodu« blati, katoliško vero in cerkev in ki na svojem političnem potovaniu pobira stopinje za slavnim renegatom in nemškutarjem Dežmanom, duševnim o6etom »prokletih grabelj«. Dr. Tav6ar je s svojim listom netil in vzdrževal leta in leta znani bratomorni kranjski prepir, on se je na vse mo6i ustavljal spravi, in sedaj po dognani spravi je zopet dr. Tav6ar, ki se ne vstraši pred nobenim sredstvom, da bi izpodkopal slogo in jedinstvo kranjskih rodoljubov. Temu možu, temu grobokopu slovenskega naroda v sedanjih opasnih politi6nih 6asih, se je zapisalo slovensko vseu6iliš6no dijaštvo z duSo in telom. Nas boli srce, ko vidimo, da ve6ina slovenskih vseu6iliščnikov obrača hrbet svoji veri in svojemu narodu. Toda saj je tako moralo priti. Na vseu6iliš6ih se vliva namenoma protiverski duh v vsprejemljiva srca mladih ljudij. Otrovani prihajajo naši mladeniči iz. Dunaja in Gradca in od drugod v slovensko domovino nazaj. In kar Se se jim ni vzelo v tujini na veri in idealnem narodnem miSljenju, to se jim jemlje v domovini po listih, po leposlovju, mnogokrat tudi — bodimo odkritosr6ni — po naši inteligenci, dasi pripuš6amo posebno pri nas na Štajarskem radi hvalevredne izjeme. A četudi nas z žalostjo navdaja mišljenje ve6ine sedanjih vseu6iliš6nikoaj|, zaradi tega še ne izgubljamo poguma. Vraio, da bomo v prihodnjosti imeli zopet hude boje v meiah slovenske domovine, a tudi o tem smo prepri6ani, da bomo iz teh bojev se vra6ali kot zmagovalci. Saj še se nahajajo tudi krš6ansko misle6i dijaki v Gradcu, v Pragi, posebno pa na Dunaju v društvu »Danica« in s temi se ho6emo rama ob rami junaško boriti za svetinje in pravice slovenskega ljudstva. Zmaga mora biti naša, kajti na naSi strani je resnica in pravo domoljubje. Stariše pa, kateri pošiljajo svoje sinove na vseu6iliS6a, opozarjamo, naj prosijo, naj opominjajo, naj svarijo svoje dijake, da v tujini ne pozabijo na svojo vero, da ne zahajajo v slabe tovaršije in da se ne dajo vpisati v druga nego katoliška akademi6na društva. Dolžnost vseh rodoljubov pa, kateri resno menijo z bodo6nostjo svojega naroda, dolžnost teh je, da požrtvovalno podpirajo, gmotno in moralno, krščansko misle6e akademike. SomiSljeniki so nam najbližji!