UREDNIŠTVO IM UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCSNUBVA ULJOA S —• TELVOM: KL-22, 31-23, 31-34, 31-3« ta 31-3* —-Mi|i mk 4an opoUat — Milita a nvntalni 31«— 3*. m MMH ^ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase te Kraljevin« Italije ta HiiMMinlift *■* Ratanl prt poštno čekovnem aavodn: OONCBSBIONARIA E9CLUSTVA par ta p^UiHfltl đl prov«6frienm ttilMta «f tTNIONE PTJBBLICITA ITAJLIANA S. A^ MILANO Izbijana Mmw. 1*451 eoterm: UNIONE PUBBUC1TA ITAIJANA S. A-, MILANO. V 4 dneh 18 fadii s 143.000 tonami Veliki uspehi nemških podmornic na Atlantskem oceanu Močni napadi na Malto Angleži so nad Egiptom in Malto vnovič izgubili 31 letal Vidni uspehi pri bombardiranju Malte Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 14. oktobra naslednje 871. *ojno poročilo: Na egiptskem bojišču so nemški lovci ▼ hudih spopadih sestrelili 9 letal, dve nadaljnji letali pa so uničile protiletalske baterije. Sovražno letalstvo je v noči na 13. t. iru napadlo Tobmk in so streli obrambe zadeli med napadom eno letalo, ki je treščilo ▼ morje. Močne skupine bombnikov osi so nadaljevale naiMide na letališča pri Mikabi in Hal Fariju, pri čemer so bili doseženi vidni uspehi. Lovci v spremstvu, ki so se neprestano borili z velikimi skupinami letal tipa »Spitfire«, so sestrelili 19 izmed njih. Štiri naša letala se z akcij zadnjih dveh dni niso vrnila. Snoči so sovražna letala odvrgla bombe na Catanijo in obstreljevala s strojnicami kraj (ierbini; žrtev ni bilo. Angleška podmornica je v srednjem Sredozemlju torpedirala in potopila parnik, ki je vozil 400 britanskih ujetnikov. Nase osebje, ki jo z vnemo reševalo brodolomce, je doslej rešilo 271 ujetnikov. Neka naša podmornica, ki je operirala fla Atlantiku, se ni vrnila na oporišče. Doznava se, da je sovražnik posadko po večini zajel. Družine so bile o tem obveščene. Naknadno priznava tudi London izgubo „Coventryja" Operacijsko področje, 14. okt. s. (Pcto*-čilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afrika.) Priznanje angle:ke admlra- litete glede izgube protiletalske kri ž arke »Coventrv« s 4400 tonami, je vzbudilo pozornost v Severni Afriki in zlasti v Tobru-kn, kajti gre za ladjo največje tonaže, ki je spremljala ostale pomorske sile. prevažajoče izkrcevalne čete za pcricrsrečeni prorti-udar na trdnjavo Tobruk. Drugi dan po porazu Angležev se je z naše strana z gotovostjo ugotovili o. da sovražnik ni izgubil samo rušilcev »Schv« in »Zulu« ter skoraj vse torpedne čolne, temveč skupno z neko drugo križarko tudi kri-žarko »Coventrv«. katero so potopile letalske bombe velikega kalibra, ki so jt> zadele v polno. Admiral i teta se je odloČila priznati izgubo te ladje s tritedenske zakasnitvijo v upanju, da bo kdo verjel, da je bila ladja i-zgubljena v kaki posamezni akciji kdo ve kje. Manever pa je preveč naiven in že preveč znan v takih primerih, da bi dostgel svoj cilj. Potopitev križarke »Co-ventry» je samo pečat na popolni poraz, ki so ga doživeli Angleži pri Tobruku tako v operacijah na kopnem ^cakor na morju. Šanghajski list poveličuje italijanskega junaka Saznaj, 15. okt. s. List »Šanghaj Eve-ning Post« objavlja dolg ilustriran članek, v katerem poveličuje junaštvo in najvišjo predanost imetnika zlate kolajne Vincenza Cera vola. ki se je v borbi v vodah Mas-saue z močnejšimi sovražnimi pomorskimi silami vrnil na rušilec »Nullo« ter se z ladjo in njenim poveljnikom pogreznil kot svetel zgled junaške italijanske tradicije. Himmler pri Duceju Rim, 14. okt. s. hk.se. Hetnrich Himmler, drz-avni vodja oddelkov SS in šef nemške policije, je bil te dni kor zasebnik v Rimu fotst faktične vlade v Vili .Madama. Ob toj pri':ki ga ie sprejel Ducc v avdienci in Se z njim do«lgo in prisrčno razgovarjal. Zahvala ministra Zafiarijeva »ojija, 14. okt. s. Trgovinski minister Zahaiijev se je vrnil v Sofijo s svojega potovanja po Italiji. Na kolodvoru so ga sprejeli člani vlade, minister Italije, šef kraljeve pisarne in §ef protokola zunanjega ministrstva, Kim, 14. oktobra, s. Nikola Zaharijov, bolgarski minister trgovine in industrije, je ob slovesu iz Italije poslal ministru za izmenjavo in valute Eksc. Raffaelu Ric-cardiju, čigar gost je bil med svojim bivanjem v Rimu, naslednjo brzojavko: Ko prestopam mejo Vaše lepe države skupno s svojimi sodelavci, se Vam prisrčno zahvaljujem za gostoljubnost, ki ste nam jo izkazovali med našim obiskom v Vaši zgodovinski prestolnici. Ta obisk je pustil v nas neizbrisen spomin in mogočen v::s o ustvarjalni sili italijanskega polotoka, o njegovi disciplini, o njegovi organizaciji in njegovi trdni odločnosti, da nadaljuje borbo do popolne zmage. Prav posebno sem vesel, da se mi je nudila pri- lika, da z Vašo Ekscelenco lahko proučim najvažnejša vprašanja naših dveh držav v skupni želji, da dosežemo uspehe. 2elim Vam, dragi tovariš in prijatelj Riccardi, še enkrat izraziti vso svojo hvaležnost za prisrčnost in pozornost, ki ste nam jo izkazovali. Prosim Vas, da ste zvest tolmač mojih čustev vdanosti in spoštovanja do Duceja in da Vašim tovarišem izročite izraz mojega najlepšega spomina. Nikola Zaharijev. Italijansko civilizacijsko delo v Abesiniji Lizbona, 14. okt. s. Bivši angleški poslanik v Addis Abebi sir Sydney Maton je v nekem članku, ki ga je objavila revija »Axeter«, indirektno pa vendar zgovorno pohvalil stvaritve Italije v Abesiniji. Meton izjavlja, da je celotni politični in gospodarski položaj v Abesiniji v temeljih spremenjen v primeri s stanjem pred italijansko oblastjo in da je sprememba pozitivno zboljšanje. Maton pravi, govoreč med drugim o abesinskih cestih, da je Italija zgradila v Abesiniji enega izmed najboljših afriških cestnih sistemov. Nov šef javne varnosti na Hrvatskem Zagreb, 14. okt. s. Z današnjim dekretom je Poglavnik razrešil njegovih dolžnosti generalnega direktorja javne varnosti Evgena Kvaternika, namesto katerega je imenoval dr. Ljudevita Zintermana. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so zopet uničile brze in dragocene sovražne parnike za prevažanje čet. Potopile so pred Capetownom angleški potniški parnik »Orcades« s 23.356 br. reg. tonami ter med Fleetownom in Capetovtnom angloško-kanadski potniški parnik »Duchesg of Apholl« z 20.119 br. reg. tonami. Oba pa mika, Id sta bila opremljena, za prevažanje 9 do 10.000 mož z orožjem, sta bila s transportom na poti v Egipt in na Srednji vzhod. Na istem morju sta bili potopljeni se dve nadaljni ladji s skupno 17.425 br. reg. tonami, tako da je sovražnik pred zapadno obalo južne Afrike ponovno izgubil 61.000 br. reg. ton ladjevja. Dasi so trajni in najhujši jesenski viharji močno ovirali operacije, so druge podmornice na severnem Atlantiku potopile v konvojih, ki so bili namenjeni v Anglijo in do vrha natovorjeni ter moćno zavarovani, v večdnevnih trdovratnih zasledovalnih borbah 14 ladij s skupno 82.000 br. reg. tonami in poškodovale še dve nadaljnji' ladji s torpednimi zadetki. Tako je sovražnik v zadnjih štirih dneh po zaslugi nemških podmornic med Novo Pundlandijo in rtom Dobre Nade ponovno Berlin, 14. okt. s. Agencija za mednarodna obvestila doznava iz vojaških krogov, da sta deževje in sneg ovirala borbe na fronti Laponske. Veliko deževje, ki se začne pred dobo blata, je bilo tudi v drugih odsekih severne in osrednje fronte. Na fronti ob Donu so se izjalovili krajevni napadalni poizkusi Sovjetov. Sovražnik je bil vržen nazaj na svoje postojanke in je imel hude izgube. Pet sovjetskih tankov, ki so prodrli v neko naprej potisnjeno točko črte. je bilo onesposobljenih, ko so s svojimi topovi in strojnicami skušali motiti kretanje v nemških jarkih. Poveljniku neke stotnije protitankovskih lovcev je uspelo postaviti na mesto protiletalski top kljub silnemu ognju sovražne obrambe. V tej operaciji je bil poveljnik hudo ranjen in je izgubil levo oko. Navzlic hudi rani je ostal na svojem mestu in streljal, vzklikajoč: »Pokazali jim bomo, da se lahko v:*Ii tudi z enim očesom!« Resnično so bili po kratkem topovskem dvboju dva težka tanka tipa >KW 1« in trije tipa »T 34« uničeni. V borbi z zadnjim tankom je bil oficir smrtno ranjen. S fronte pri Stalingradu ni poročati nič važnega, razen silnega topovskega ognja. Na levem krilu zapadne fronte v Kavkazu je neka nemška napadalna stotnija ujela več sovražnikov. Ko So bili ujetniki razoroženi, se je ugotovilo, da je bilo njih orožje od čet v Iranu, katero so poslali poleti v Rusijo za nadomestitev iz trans-kavkaskih izgub na potrebščinah. Ujetniki so bili večinoma iz transkavkaških področij Tifusa in Kutalisa. Izjavili so. da je prišlo večkrat do spopadov med rdečimi četami in prebivalstvom, ko se je razdeljeval živež. Dezerterji in civilisti so napadli in oropali oskrbovalne kolone. V drugih krajih pa so čete ropale med prebivalstvom, ki je dolgo žrtev panike in beži proti jugu. Pravcate borbe so bile v nekaterih okrožjih med skupinami dezerter-jev in redne vojske. Ujetniki izjavljajo, da je sovjetsko poveljstvo v Tiflisu odredilo kazenske pohode v predele, kamor so vdrle te tolpe. Civilne oblasti v velikih me- izgubil 18 ladij s skupno 143.000 br. r. tonami. V bojih s konvoji na severnem Atlantiku se Je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Trojerja, Id je v nekem konvoju uničil 8 ladij s skupno 47.000 br. reg. tonami. • Berlin, 14. okt. s. Kakor poročajo iz pristojnega vira, je bilo ob 1. do 14. oktobra potopljenih 50 sovražnih ladij s* skupno 324.000 tonami. Pri tem še niso vštete ladje, ki so bile potopljene v zadnjih 4 dneh in o katerih javlja današnje izredno poročilo nemškega vrhovnega poveljništva. Hude izgube angleške transportne mornarice Berlin, 14. okt. s. Doznava se, da sta bila parnika »Orcades« In >Ducness of Athok že dolgo dodeljena prevažanju čet. Prvi je bil največji in najhitrejši parnik angleške transportne mornarice. Izpodrival je 23.556 ton ter je lahko prevažal nad 5000 ljudi in 11.000 ton vojnih potrebščin. Spuščen je bil v morje leta 1937. V zadnjih tednih je angleško prevozno brodovje izgubilo 5 velikih edinic. Kakor je znano, je bilo v vodah rta Dobre Nade potopljenih pretekli teden 12 ladij s skupno 74.000 tonami. Novi poraz kaže, da podmornice Osi vedno bolj razširjajo svoje akcijsko področje in da se tudi najbolj oddaljene poti okrog Afrike nahajajo v območju nemških in italijanskih podmornic. stih so morale načeti zaloge živeža za vojsko, da odpomorejo katastrofalnemu prehranjevalnemu položaju, kajti zaradi slabe organizacije in nemožnosti prevažanja, ni bilo mogoče dobiti živeža iz plodnih predelov srednjega Kavkaza. Madrid, 14. ofct a Španski tisk komentira živahno reakcijo Argentine in Čile po zastraši Inem govoru Sumnerja \VeIlesa in poudarja, da temu niso znana osnovna načela diplomatske korektnosti in da dostojanstva suverenosti in domovinskega čustva ni mogoče z lahkoto upogniti. Listi omenjajo, da je bi'1 \Vellcsov namen, pridobiti *i aa\ eznjštvo obeh južnoameriških republik, uspel pa mu je prav nasprotni učinek. Oba naroda sta danes zedinjena v obrambi časti svoje domovine in budno na straži pred nevarnostjo, ki ne izvira od osi. Reakcija Argentine in Cila >e lekcija tudi za druge države Južne Amerike, ki so vstopile v vojno ch strani ZedJnjenih držav, pa vidijo sedaj, od katere strani jim preti nevarnost Ssntiago. 14. okt. s. Sestal se je ministrski svet. ki je vzd na znanje razloge za od god i't ev predsednikovega potovanja ▼ Zedanjene države. V poročilu, ki je biflo objavljeno po sestanku, se izjavlja, da so ministri soglasno odobrili ta sklep. Santi ago, 14. okt. s. Ob otvoritvi razstave narodne poljedelske družbe je predsednik republike Rios imel govor, v katerem se je dotaknil tudi zunanje in notranje politike. Izjavi je med drugim, da zasleduje Cile na. mednarodnem področju iste cilje, ki jrih je napovedal že ob začetku svojega poslovanja Dotaknivši se odgoditve svojega potovanja ▼ Zedrajene države, je poudaril, d« je bil ta sklep sprejet po znanih incidentih in pa zaradi tega, ker so ti incidenti ustvarili položaj, ki ne dopušča predsedniku čilske republike, da bi uresničil svoje zamisli o we-asneriška vzajemnosti t ozračju spoštov*- Bertin, 14. okt. 3. Poročajo o dramatičnem dogodku, ki se je dogodil okrog neka utrjene prednje nemške postojanke južno* vzhodno od Ilmenskega jezera. Okrog 4000 sovjetskih vojakov je predvčerajšnjim napadlo to utrjeno postojanko ob podpori močnih oklopnih in topniških, sil. Branile^ v vsem ena stotnija. pod poveljništvom nekega poročnika, so se takoj zavedli, da je položaj resen. S strojnicami in lahkimi topovi so bili napalaJci doslovno pokošeni, toda njih premoč je bila prevelika. Sovjetski tanki so prodrli v nemško črto in so vdrli kljub ostri reakciji nemške pehote ▼ množicah skozi odprtino. V tem kritičnem položaju je nemški poveljnik čeprav je bil hudo ranjen, naglo zbral vse razpoložljive rezerve, telefoniste, pomožno osobje iz kuhinj itd., in se je na čelu njih vrgei proti sovražniku. Ta skupina hrabrih se je neustrašno borila in se upiarla, dokler se za-let napada ni zmanjšal. Vzpodbudoni po zgledu svojega poveljnika so pešaki z zadnjim naporom vrgli Sovjete nazaj in m zopet polastili postojanke v celoti. Uspehi nemških planincev na Kavkazu Berlin, 14. okt s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške divizije, ki operirajo v severnozapadnem delu Kavkaza včeraj zavzele nadaljnje boljševiške črte, kj so zapirale važne prelaze v tej gorski vrsti. Zavzetje gorskih masivov in obvladujočih postojank, o čemer javlja nemško vojno poročilo, je bilo izvedeno po izredno hudih borbah, v katerih je nemškim planinskim četam uspelo odlično premagati vsakovrstne težave. Ob učinkoviti podpori letalstva jim je uspelo uničiti važne postojanke in znatne sile ter prekiniti važne nasprotnikove zvezne poti. Nemška letala so zasledovala in uničevala potolčene m umikajoče se boljševike ter jim zadala aelo hude izgube. Zaman so boljševiki skušab: na novo organizirati obrambo, da bi zajezili na kak način napredovanje Nemcev. Njih protinapadi so se docela izjalovili. V več prilikah so posamezni boljsevižkj vojaki kršili vojne zakone in so skušali preoblečeni v nemške uniforme presenetiti nemške čete v gozdnatih predelih, a so bil! vedno takoj prepoznani in obvladan L V tukajšnjih vojaških krogih opozarjajo rm ta dejstva, ki ponovno kažejo kakšnih nezakonitih načinov bojevanja se boljševiki radi poslužujejo. Boji na finskem odseka Helsinki, 14. okt. s. Vrhovno poveljnist*© finskih sil poroča: V zadnjih 24 urah živahno udejstvovanje obojestranskih patrulj na fronti Karelijske in Aunuške ožine. Na fronti v vzhodni Kareliji so finske obalne baterije prisilile izkrcane sovjetske oclde*-ke, da so se v neredu zopet vkrcali. Sovjetski oddelki so imeli hude izgube. Začasno so se izkrcali na zapadnem obrežju Oneškega jezera s pomočjo posebnih čolnov. V odseku Rukajervija sta finska pohota in topništvo razpršila sovjetski oddelek, ki se je vrinil v prve črte. Nad Finskim zalivom so finski lovci sestrelili en sovjetski bombnik. General Stituts kritizira angleško strategijo Bern, 15. okt. s. Švicarski listi poročajo, da je London zopet vznemirjen zaradi potovanja generala Smutsa, ministrskega predsednika Južne Afrike, ki je prišel ▼ London z visoko donečimi nameni, kakor je tisk takoj razglasil. Novinarjem je izjavil, da je končno prišla ura za prehod od defenzivne v ofenzivno vojno in da je posebno nujno izvesti »inteligentno strategijo«, kar je do skrajne mere vznevoljilo vsa angleška visoka povelj niš tva. nja do njegove osebe. rVipamnof je, dt ho vedno dostojanstveno izpolnjeval svote posle, kakor mu jih je zaupal narod, pa noj bodo dogodki kakršni koli. Notranja vsr-nost države je zavarovana po odločnem *n trdnem zadržanju. Nihče me ne bo mogel z nobenim pritiskom aiH izsiljevanjem priseliti, da se od rečem pravicam, bi jih ustava daje predsedniku rcpubLike. Moja vlada ima povsem točen in določen c#I j. Ne bom spremenil svojega zadržanja. Potrjujem woj sklep, da bom ohranil nacionalni značaj svoje vlade. Braziija je popolnoma pod komando USA Rim, 14. okt. s. Po neki izjavi mornariškega, ministra Knoxa izhaja, da je bčla brazilska mornarica postavljena pod poveljništvo ameriškega admirala, ki vodi ameriške pomorske sile v Južnem Atlantiku. Tudi brazilski narod je bil postavljen pod poveljstvo ameriškega generala, ki vodi letalske transporte v Južnem Atlantiku. Američka vlada, ki je preko Sumnerja Wellesa dala red »neprimerno« v vedenja Argentini in čilu, preko ministra Knoxa pa 10 točk v vedenju Braziliji, ki je dokazala, da razume panamericanstvo prav tako kakor VVashington s tem, da je postavila narodne oborožene sile pod ukaae ameriških poveljnikov. Brazilija je sela zaslužna za imeperij dolarja. Ako bo Roo-seveltu uspelo, da v skladu 3 svojimi političnimi sanjami razširi oblast VVashmg-tona na ves ameriški kontinent, bo tako hvaležen Brazilijit da jo bo imenoval »osvobojenca št. l.c Indijski nacionalistični voditelj Bose o borbi Indije za neodvisnost Rim, 15. okt. s. Indijski nacionalistični vodja Candra Bose je v govoru, ki so ga oddajale nemške kratkovalovne postaje zavzel stališče do propagandnih metod Anglije in do angleške kampanje l^iži proti indijski borbi za svobodo. Med drugim ^je Bose izjavil: >Obračam se na vse ob priliki sistematične propagande Angležev in Angležem naklonjenih agencij proti indijskim nacionalistom, proti voditeljem indijskega naroda in proti meni osebno samo zaradi tega. ker zahtevamo svobodo za 38S milijonski narod. Angleški novinar Vernon Barthelett trdi, da sem na razpolago nemški propagandi. Rad bi izjavil gospodu Barthelettu, da delam propagando samo za Indijo in za stvar indijske svobode.c Po tej določeni zatrditvi je Bose nadaljeval, rekoč, da poziva vsakogar, ki more navesti samo en primer, s katerim bi se dokazalo, da dela propagando za koga drugega. Nadaljeval je, da ima polno pravico da je prejel ponudbo nemškega radia za propagando za svobodo Indije. Kak Anglež pa nasprotno nima pravice protestirati in se pritoževati zaradi tega, kajti angleške oblasti v Indiji niso Boseu nikoli ponudile take prilike v 20 letih njegove politične kariere. Indijski nacionalistični voditelj je omen il. da niti Mahatma Gandhi ni bil v svoji dolgi politični karieri nikoli povabljen, da bi govoril na primer v indijskem radiu. Pri sedanjem stanju stvari je ves svet preplavljen z angleško propagando proti Indiji, tako da je naša dolžnost, je reKel Bose. izkoristiti vse možnosti, ki so nam na razpolago, da obvestimo tujino o zahtevah Indije. Bose je dalje podčrtal, da je sam Barthelett rekel, da bi indijski narod že zdavnaj dosegel svojo neodvisnost, ako bi bil sporazumen glede osnovnih pogojev svoje neodvisnosti. Gotovo Barthelett ve bolje ko kdorkoli drugi, da v Angliji ni človečnosti glede važnih političnih vprašanj. Moral bi vedeti bolj ko kdo drugi, da v Indiji obstoja mnogo več edinstva v vprašanju indijske neodvisnosti kakor med Angleži glede kateregakoli problema, panes je indijski narod docela zedinjen v zahtevi po popolni in takojšnji neodvisnosti. Bose je potem ožigosal zadržanje nekaterih angleških liberalov, ki so prelivali krokodilove solze glede indijskih manjšin. Očitno so pozabili na volitve leta 1937, pozabili so, da je velika večina zatiranih razredov glasovala za kongresno stranko. Pozabili so tudi med drugim, da temni poizkusi ločitve Indov od Mohamedancev niso imeli nobenega uspeha. Od septembra leta 1939 proglašajo Angleži Da dolgo in široko, da se bore za svobodo in za demokracijo. Predsednik Roosevelt je sporočil vsemu svetu svojo atlantsko izjavo na isti način, kakor predsednik Wilson leta 1918. svojih 14 točk. Indijski narod se vprašuje seveda, je nadaljeval Bose, kaj naj pričakuje od atlantske izjave na eni strani in od novega svetovnega reda sil Osi na drugi strani. Indijski narod ima pravico postaviti to vprašanje, kajti on ne predstavlja samo petine vseh Človeških ras, temveč se tudj natančno spominja, kako je bil osle-parjen v prejšnji veliki svetovni vojni od angleških politikov. Potem ko so Indijci zahtevali svobodo, vidijo zdaj samo, kako jih Angleži neprestano zatirajo in kako jih streljajo s strojnicami, puškami in uničujejo z letalskimi bombami. »Anglija nas je privedla v obup, je izjavil Bose, ter si je poiskala zavezništvo z drugimi državami, da bi obdržala sedanje stanje suženjstva v Indiji. Indija je danes odločena priboriti si svobodo ne v kaki nedoločeni bodočnosti, temveč takoj. Noben teror ne bo zrušil morale ljudstva In ko bo bila ura in bo prišel čas, bo indska mladina našla orožje, ter ga bo dvignila, da zlomi suženjske verige.c Kitajski armijski general prešel k «Ja{KMtceni Tokio, 14. okt. s. »Niči-Niči« dozrjava fz Sanghaja. da se še nadaljuje prehajanje Čungkinških čet k nankinškim. Doznava se, da je general Čangsičen s 1200 možmi prešel k Japoncem v pokrajini Santung. General Cang, ki ima čin poveljnika armad-nega zbora, je prej že služil pod Vangčing-vejem. Prodiranje v severnozapadnem delu Kavkaza Zavzete obvladujoče višinske postojanke ob cesti Tuapse-Majkog* — Sovjetski protinapadi povsod zavrnjeni Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. okt. Vrhovno poveljništvo nemSke vojske ;"e objavilo danes naslednje poročilo: Na Kavkaza so nemške čete s podporo oddelkov strmoglavnih in rušilnih letal na ce»ti med Majkopom in Tuapsejetu v naskoku zavzele nadaljnje obvladujoče gorske grebene in višinske postojanke. Pri 4 tem so osvojile samo v odseku ene divizije nad 100 utrjenih oporišč. V Stalingradu in na fronti ob Donu je bilo zavrnjenih nekaj protinapadov bi sovjetskih sunkov. Vzhodno od Volge so bojna letala bombardirala podnevi prevoze čet in materiala, ponoči pa sovjetska letališča. Na Volgi je bila potopljena trgovska ladja srednje velikosti. Na fronti ob Dcnu so sestrelili italijanski lovci brez lastnih izgub dve sovražni letali. V srednjem odseku fronte je bilo pri uničenju sovražnega oporišča zavzetih 64 bunkerjev in privedenih večje število ujetnikov. V Finskem zalivu 90 lovci v nizkem napadu zažgali sovjetsko topničarko. Pri obstreljevanju angleških letalskih oporišč na otoku Malti so dosegli nemški lovci tudi včeraj nove uspehe ter povzročili velika razdejanja in obsežne požare. V hudih letalskih bojih so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 13 angleških lovcev. Eno nemško bojno letalo je bilo Izgubljeno. V severni Afriki so bile cilj nemških letalskih napadov motorizirane kolone in taborišča angleških čet na srednjem in južnem delu fronte pri EI Alameinu. Nemški lovci so pri dveh lastnih izgubah sestrelili 6 angleških bombnikov. Angleški bombniki so preteklo noč prileteli nad severnozapadno nemško obalno ozemlje. Civilno prebivalstvo je Imelo izgube. Rušilne in zažigalne bombe so ponekod, predvsem v mestu Kielu, povzročile stvarno škodo in poškodbe na poslopjih. Nočni lovci in protiletalski topovi na kopnem in na morju so po dosedanjih vesteh sestrelili 10 sovražnih letal. Lahka nemška bojna letala so dosegla včeraj pri nepričakovanih podvigih zadetke v polno na vojaško važnih napravah na kanalskem otoku VVightu. Na morju vzhodno od otoka je bil z bombami poškodovan velik plavajoči dok. Pregled po vzhodnih tališčih Junaški nemški oficir — Silen topovski ogenj pri Stalingradu — Izgredi v transkavkaških pokrajinah Odpor Argentine in čila proti Rooseveltu Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek 15. oktobra 1942-XX Ster. 236 Visoki komisar Eksc Etnilio Grazioli ob krsti dr. Marka Natlačena Komaj je zvedel novico o krutem zločinu nad bivšim banom dr. Markom Natlačenom, Id je tragično padel pod streli komunističnega zavratnega morilca, je načelnik kabineta pri Eksc. Visokem komisarju odšel na pokojnikov dom in izrekel vdovi globoko sožalje Ek.sc tiraziolija. Truplo bivšega bana, ki leži v mrliški dvorani na pokopališču, Je včeraj popoldne obiskal Eksc, Visoki komisar, Id se Je zbrano pomudil pred krsto, v kateri so pozemski ostanki obžalovane žrtve besnega atentata, ki je v vseh slojih prebivalstva vzbudil tako ogorčeno nejevoljo. Pogreb pokojnika bo z vsemi svečanostmi v petek ob 16. Iz življenja dr. Natlačena Ljubljana, 15. oktobra Kakor mčra je legla na Ljubljano vest O tragični smrti bivšega bana dr. Marka Natlačena, ki jc tako strašna v samem brezumnem dejanju terorističnega ubijalca. Kjerkoli prisluhneš ljudski govorici, povsod slišiš ne samo žalovanje ob smrti pokojnika in sočutje z njegovo rodbino, temveč tudi obsojanje tistih, ki so ga umorili. Ob tej strašni tragediji mora spregledati tudi zadnji zasiepljenec in spoznati, kam nas vodi pot komunističnih atentatorjev. Da je bil pokojni dr. Marko Natlačen pomembna osebnost ne samo v svoji politični organizaciji steber vsega pokreta, temveč tudi v vsem javnem življenju Slovenije, smo na kratko označili že včeraj, ko smo priobčili glavne podatke iz njegovega življenja in njegove politične kariere. Poojnikovo življenje pa je v podrobnostih se mnogo bogatejše, plodonosnejše in vzor-Hejše. Njegovi ožji sodelavci, tisti, ki so tou sledili na vsakem koraku njegovega političnega udejstvovanja. vedo pripovedovati o njem doživljaje, ki kažejo na vse poteze njegovega značaja! Pokojni dr. Marko Natlačen ni imel smisla samo za politiko. Prav tako je ljubil ta se zanimal za vsa druga polja delavnosti, kjer je prišla do izraza slovenska kulturna misel. Do lepe knjipre je ohranil največjo ljubezen do svoje smrti. Slovenska knjiga, slovensko leposlovje je imelo ▼ njem največjega mecena. Zlasti naklonjen je pa bil slovenskim umetnikom. Neštetokrat .se je kot biv?i ban osebno udeležil otvoritev raznih razstav slovenskih umetnikov in sam odkupil ali zase ali za javno oblast, ki jo je predstavljal, mnoga umetniška dela. Bil je tako velik mecen naših slikarjev in kiparjev, ki •o v njem imeli vedno razumeva j očega zaščitnika, z odprto roko. Zlasti mnogo najlepših umotvorov čopičev slovenskih slikarjev je odkupil za okrasitev prostorov bivše banovine. Dr. Natlačen je podpiral tudi akcijo za ustanovitev Narodne galerije ter ji s primernimi letnimi dohodki omogočil redno delovanje in življenje. Tudi za porajajočo se Moderno galerijo je našel razumevanje in potrebna sredstva. Njegova ljubezen do slovenske likovne umetnosti pa se je očitovala še ob neštetih drugih prilikah. Podpiral je izdaje raznih umetniških monografij, se zavzemal za likovno slikarsko akademijo v Ljubljani, razpisal je nagradna tekmovanja za slovenske likovne umetnike ter v imenu države najzaslužnejše naše umetnike tudi odlikoval. Kakor za slikarsko Ln kiparsko umetnost se je pokojni dr. Natlačen vedno podrobno zanimal tudi za slovensko leposlovje. Natlačen je bil tisti, ki je ustanovil nagrade za najboljša slovenska leposlovna dela. Nešteto je še drugih njegovih dejanj, ki ga kažejo kot velikega ljubitelja in podpornika slovenske kulturne misli in njene misije. Kot nekdanji oblastni predsednik se je zavzel za Društvo znanosti in umetnosti. Sodeloval je pri akcijah, ki so konsolidirale temelje ljubljanske univerze, pomagal k postavitvi Univerzitetne knjižnice in še mnogo drugega. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju Glasbene akademije ter splošno ob vsaki priliki. Ko tehtamo vse to, kar pa še daleč ni vse, kar bi lepega in dobrega mogli napisati o zaslužnem pokojniku, se nam zdi nerazumljivo, da se je našla roka, ki se je upala dvigniti proti njegovi glavi morilsko orožje. Saj s padcem dr. Natlačena ni prizadet samo on in njegova rodbina. Prizadeta je vsa kultura, ki je zrasla na teh dveh tisočletja kovanih osnovah. Zato je tudi razumljivo globoko zgražanje in ogorčenje vse poštene javnosti nad atentatom, ki je terjal njegovo življenje. Kakor je pa splošno zgražanje in ogorčenje nad tem strašnim zločinom, tako je splošno tudi spoznanje, da se morajo strniti vse zdrave sile slovenskega ljudstva in storiti temu. toliko nesreče in gorja povzročujočemu zločinskemu komunističnemu početju enkrat za vselej konec. Shranjevanje sadja za zimo Nek sadjar je uspešno spravil sadje tako, da ga je pomešal s krompirjem — Za daber uspeh je cistota eden prvih pogojev Ljubljana. 15. oktobra. Sadje je izvrstna zimska hrana in ni čudna, da ga sadjarji in gospodinje shranjujejo posebno za zimsko in pomladansko porabo ko ni na razpolago nobene zelene po-vrtnine ali kakšnega drugega svežega sadja. Shrani-ti je najbolje sveže sadje, ker se v njem ohranijo vse njegove dobre sestavine, posebno pa koristni vitamini. Če hočemo imeti pri spravljanju sadja uspeh, to se pravi, da nam za sadje, ki ga namerjamo spraviti, izdani denar ne gre v izgubo, se moramo pri ra papulnoma zdravo in lepo razvito. Prostmri, v katcrrih ga nameravamo Spraviti, morajo Kiti v najlepšem redu. Oi-Mora je eden prvih pogojev za dober uspeh. Najprej je treba vse stene iti vrata dobro po'fcropvti z apnenim mlekom, ki smo mu dodaii 5 •/• modre galice. Potem zapremo v shrambi vrata in vse odprtine in zažgemo določeno količino žveplenih odrezkov. Z nastajanjem žveplenega d volan se v shrambi uničijo vse glivice in klice gnidobe. Kratek čas neposredno pred vnašanjem sadja v shrambo odpremo vsa njena okna. Police^ na katerih bo stailo sadje, je treba pred spravljanjem dobro izkrtačiti in oribati z lutjom. Ob spravljanju pazimo, da gre sadje skozi čimmanj rok, ker se s številnim doti'kanjem poškoduje voščeni sloj na sadni !up:ni. Nad le p 'lajamo na police v eno ali več vrst (slojev). Priporočljivo pa ni, da natopimo drug na drugega več ko štitri sloje sadja. Po končanem spravljanju moramo shrambo temeljito zračiti. Če je toplo, jo zračimo ponoči, drugače pa zgodaj zjutraj. Posebno pažnjo je treba obračati na to. da sadje, ki je začelo gniri, čimprej odstranimo. Stalno ga moramo pregledovati. Ce pa se gniJoba siri kljub zračenju shrambe, jc potrebno znova šibkejše žvcpljanje shrambe. Po več-tedenskem ležanju sadja v shrambi se morajo okna in vrata zapreti, prostor pa osveževati s cirkulacijo. Če bo zima huda. bo shrambo treba greti Shramb, v katerih je shranjeno sadje s hrapavo lupino, ni treba mnogo zračiti. /Srak mora biti tu vlažen. Priporoči j ivo je tudi, da vrste sadja s hrapavo lupino položimo med vrste sadja z gladko lupino, da ne ovene. Sadie je mogoče po ameriškem vzoru spravljati rudii v umetno hlajene prostore, v katerih je mogoče ohreniri sadje tako rekoč skoraj neomejeno dobo Vel'ka napaka teh hladnih shramb pa jc. da sadje, ki ga vzamemo iz shrambe, začne gniti že nekaj ur potem. Zato je treba ob uporabljanju takih shramb jemati sadje iz njih neposredno pred prodajo ali uporabo. Namizno sadje shranjujemo v shrambr.h, j kakor so na primer kleti (zidanice), podstrešja in posebne shrambe. Shrambe mo- \ rajo imeti stalno toploto: poleti in jeseni i 8 do 10 stopinj Ce!z.. pozimi pa 3 do stopinj. Večja toplota pospešuje naglo zorenje sadja, medtem ko nižja ovira enoliJno zorenje. Začasen mraz —2 stopinji Celz. ne škoduje sadju za kratko dobo. Da sadja ne napade plesen, mora biti v shrambi največja čistota. Dobro je, če od časa do časa zažgomo na več mestih v skodelicah 2 do 4 kose žvepla, ker se z žveplan jem uničujejo glivi ve. Shrambe žveplamo z istim žveplom, kakor ga uporabljamo za žvcpljanje sodov. Sadje jc treba stalno nadzorovati in kakor hitro opazimo tudi najmanjšo piko gnilobe, ga moramo odstraniti. Pred spravljanjem ni brišite sadja. Sadje lahko »pravimo rudi v žagov.cio in v seno, vendar zlasti jabolka rada povzame j o duh po senu. Zanimivo je, da priporoča neki sadjar shanjevanje sadja tako, da ga pomešamo a krompirjem. Sam je vedno tako postopal in se mu je sadje dobro obranilo. Mešal je jabolka s krompirjem tako, da je najprej naložrl sloj krompirja, nato pa dva sloja jabolk. Jabolka so se izvrstno držala, kar jc razumljivo, ker je krompir zadostno vlažen, kar jabolkom prija. Pri zlaganju pa je treba paziti, da se shranjujejo samo absolutno zdrava m nepoškodovana jabolka. Izpred okrožnega sodišča Redek dan v zasedanja kazenskega senata: v torek so vsi obtoženci priznali dejanja, ki jih je dclžila Ljubljana. 15. oktobra Pod predsedstvom sos. dr. Julija Fela-herja je razpravljal v torek mali kazenski senat o krivdi in kazni štirih obtožencev. Kar se zgodi zelo redko in je v kroniki sodišča skoro mala senzacija, je bil primer v torek: vsi obtoženci so dejanja, katerih jih je dolžila obtožnica, mirno priznavali in izjavljali, da se čutijo krive. Seveda je vsak tolmačil svoje dejanje tako, kakor da je bil na ta ali drugi način k njemu prisiljen, vendar je pri tem šlo le. za razne olajšilne okolnosti, ki dejanja ne store nekaznivega, pač pa omilijo kazen. V senatu sta sodelovala sos. Ivan Kralj in Ivan Brelih. obtožnico pa je zastopal državni tožilec Branko Goslar. Reveže v cukrarni je okradel 311etni brezposelni pečarski pomočnik Ivan H. iz Ptuja, ki ima štiri ljudske in 4 meščanske šole. je že v Mariboru pred leti zagrešil dejanje, ki ga je privedlo na zatožno klop. Takrat je ponaredil na neki listini očetov podpis in si s tem pomag?! do večje vsote denarja. Bil je obsojen na 6 mesecev strogega zapora pogojno. Pogojno dobo je prestal brez prigovora in tako mu ni bilo treba kazni presedeti pa tudi v kazenski list ni bila zabeležena. Do letos se je preživljal pošteno. Septembra pa ga je nenadoma premamila priložnost in se je polakomnil tuje imovine. Hctel je priti na lahek način do denarja, in to celo na račun najrevnejših, čeprav je bil brezposeln, kakor je trdil pred sodniki, mu ni bilo treba krasti. Će je bil voljan poštenega zaslužka, bi ga mogel dobiti povsod. Predsednik senata mu je takoj pretlačil, da je njegov zagovor z brezposelnostjo kaj malo prepričljiv. Na sodniji so pretekle dni popravljali stare peči in postavljali nove. Delo je napredovalo zelo počasi. Zakaj? Pečarski mojster je moral delati skoro sam, ker ni dobil dovolj pomočnikov. Ko je prišel v Ljubljano, je Ivan d<->bil na prošnjo stanovanje v stari cukrarni, za hrano pa si je sam zaslužil. Poleg njega-je v cukrarni v spalnici, ki je bila čez dan zaklenjena, prenočevalo še večje število drugih reveže v in brezdomcev. Vsak je imel kakšno malenkost perila in obleke, ki jo je puščal, ker je bila soba zaklenjena, kar zunaj. Ivan jc izrabil priložnost in se 4. septembra splazil skozi straniščno okno ter odnesel Antonu Cesarju moško obleko. vredno 250 lir, Antonu Vorliču soiknjič, vreden 200 lir. in Ivanu Koširju zimski plašč, vreden 150 lir. Med potio se je polastil tudi čevljev vrtnarja Ivana Nečemerja, kf mu je v zameno pustil ppr manjvrednih lahkih čevljev, tako da je bil še vedno oškodovan za okoli 100 lir. Ivan je skušal priti še do drugih stvari, kar mu pa deloma ni uspelo, deloma pa jih je na begu. ko so ga zasledovali, odvrgel. Ukradeno blago je prodal pod roko :n iz-kupil okoli 350 lir. Del vsote je zapravil, z drugim delom pa je plačal hrano v menzi v Kolodvorski ulici. Izvedenci so ccenili blago. ki ga je ukradel svojim tovarišem, in so bili mne-nia, da ni toliko vredno kakor so prijavili oškodovanci. V denarju bržkone ros ne. v konkretnem primeru, ko gre za ljudi, ki si ne morejo kupiti drugega nadomestnega blaga, pa morda še več. Tatu so varnostni organi aretirali še isti dan ob 21. zvečer. Ivan BL je vse priznaval, le nekatere podrobnosti je opfsal drugače, kakor so navajale priče. Senat ga jc spoznal za krivega zločinstva tatvine po S§ 314 in 316 ter prestopka tatvine po 5 314. Obsojen je bil na 4 mesece in 15 dni strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo enega leta. Plačati mora odškodnine Cesarju 250, Verliču 100 in Nečemerm 100 lir. kar pa ti več zahtevajo, se pa obenem s četrtim oškodovancem v celoti zavračajo na pot civilne pravde. Ivan H. se je s sodbo zadovoljil. Brani! ga je dr. Josip Sajovic. Nerodno poznanstvo V neki gostilni sem se ne lavno seznanil z gospodom izredno uglajenih manir in zelo lepo samoveznico. Po sedmi čaši je pri sedel k moji mizi, po deveti sva se pa že pobratila. Preden sva se ločila, me je povabil, naj pridem drugi dan proti večeru k njemu na dom. — Glej. glej, kako krasna vila! — sem se začudil, ko sem prispel na cilj. Pozvonil sem. Prijatelj sam mi je odprl. — Ravn?.telj kemične tovarne >ARZ: sem, — mi je dejal, kakor da si nisem tega zapomnil že od prejšnjega večera, potem je pa pripomnil: — Toia. to naj te nikar ne moti — na to itak nič ne dam. Izvoli sesti. Sedel sem in poskusil zapreti usta. ki so se mi bila od presenečenja široko odprla. — To je stanovanje! — Ta človek mora imeti denarja kakor črepinj^ — sem pomislil. Moj novi prijatelj je privlekel iz omare najdražje likerje, iz hladilnika je prinesel ostrig in postregel mi je z najboljšimi cigaretami. Kar topil sem se od ugodja in molče sem potrepljal svojega prijatelja po rami. V trenutku, ko sva začela dvoglasno prepevati veselo popevko, je nekdo pozvonil. — Gotovo lepo dekle, — sem se nasmehnil, toda moj prijatelj je bil že zardel do uses. — Joj, — je za jecljal, — zlaj sem pa Udubljen! — Jaz sem... je nadaljeval ves prestrašen, — jaz sem tu samo sluga, zunaj le pa gospod šef. Se preden sem se prav zavedel, kaj se godi, me je potisnil v omaro. — Skrij se tu, — mi je dejal, 9am je pa šel odpret. Zaslišal sem glasove. Kmalu so se odprla vrata sobe, potem pa še vrata — omare. — Vlomilec! — je vzkliknil moj prijatelj in nameril name samokres. Najraje bi bil počil od jeze. — Oprostite, gospod direktor, — sem siknil ves iz sebe od jeze. — vas sluga je nesramnež! On sam me je povabil. — Da, da. to zvijačo že poznam! —■ je odgovoril ravnatelj. — Tako pravijo vsi vlomilci. — Pero! Takoj pokličite policijo! — je pripomnil obrnjen k mojemu prijatelju. — Nekaj se mu je posrečilo ukrasti, — je dejal Pero bi potegnil iz mojega žepa srebrno pepelnico, ki mi jo je bil malo prej po 3 ari 1 za spomin. — Aha, aha! — je pok ima! direktor. —Samo nobenega aha! — sem vzkliknil srdito, potem sta se pa začela oba smejati. — To je bila samo Sala, — mi je dejal prislec in me prijateljsko potrepljal po rami. — Pero je zares direktor. — To je moj prijatelj BrkiČ, — me je predstavil Pero prišleeu. • — Zelo nerodno mi je, — sem dejal, — toda moral mi boš oprostiti, da sem te smatral za tvojega lastnega slugo... — Ničt nifi ne de, — je odgovora velikodušno moj prijatelj. — Prej bi se moral jaz opravičiti tebi za to uspešne, toda tudi nekoliko neroin© salo. Potem smo skupaj pili. Ko smo bili že prav zidane volje, je zopet nekdo pozvonil. V trenutku, ko sem se hotel nasmehniti sta pograbila nekaj zavitkov, odprla okno in skočila na mračni vrt. — Ha. ha. ha, — sem se smejal za njima. — ha-ha-ha. kam pa tako hitita? Kaj mislita, da bom vama zopet nasedel? — Ne bodi norf — je zašepeta.1 moj prijatelj :z mraka izpod okna, — beži. kajti zdaj stoji pred vrati pravi lastnik vile . . . Jaz sem samo vlomil v vilo . . . — Ha-ha-ha, — sem se smejal kar naprej. — Bogme, drugič me pa ne bcš potegni h za nos. — sem mu odgovoril in se naslonil na odprto okno. Toda oni mi ni več odgovoril. Kmalu sem slišal, kako se odklepajo vrata stanovanja, potem je pa vstopil nekdo v sobo. — Ha-ha-ha, — sem se zasmejal. — Ti si se celo mask i ral. samo da bi me prestrašil, toda niti to ne bo pomagalo, ha-ha-ha, ha-ha-ha! Prislec me je debelo pogledal in prvi hip sploh ni prišel do sape. Potem je pa potegnil iz žepa samokres, ga nameril name in telefoniral policiji. Jaz sem se pa samo smejal in prigovarjal prijatelju, naj neha briti norce^ češ, da mu vse to ne bo nič pomagalo, ker se drugič ne dam potegniti za nos. Smejal sem se tudi, ko je prišel redar in celo ko sem že stal pred policijskim komisarjem. — Ha-ha-hat ne dam se več naplahtati. Prav nič vam ne bo pomagala vsa ta velika našemijenost in komedija. Ha-ha-ha! Ha-ha-ha! Smejal sem se tudi ko so me končno potisnili v rešilni avto bi me odpeljali na opazovalnico. Sele ko sem tam prespal dve noči, sem se naveličal smeha in Sele ko sem se razjezil, je postalo vsem jasno, da nisem norec, temveč žrtev neslane šale ., a 391etna postrežnica Marija C. je na prav slabem glasu in je bila zaradi tatvin Že večkrat kaznovana. Pa tudi drugače njeno življenje ni ravno najbolj vzorno. Zelo rada menja »skupna gospodinjstva« r. rasnimi moškimi in v njihovi družbi je pred leti postala tudi drzna tatica. Bila je Že dvakrat obsojena s svojimi »tnoftmtc. Enkrat se je pa vendarle poročila po vseh civilnopravnih in cerkvenih predpisih. Mož ji je pa kmalu umrl. Dne 27. julija letos le Izrabila priložnost, ko je prišla na obisk k nekemu Alojziju D., in mu v njegovi odsotnosti ukradla še celo živilsko in dodatno nakaznico. Oškodovanec je že 61 let star težak. Možakar je še dobro ohranjen in je nekaj časa živel z obtoženko v »skupnem erospo-dinjstvu^. Obtoženka se je zagovarjala, da mu je večkrat napravila razne intimne usluge, on pa da ji ni hctel plačati dogovorjenega plačila. Zato mu je vzeia nakaznici, ki ju je takoj prodala nekemu Vladimirju P. za 70 lir. Slednji je potem prodal nrkaznici za 100 lir. Policija ju je vendar dosegla, zaplenila in vrnila nazaj pravemu lastniku! Na razpravi je Marija dejanje priznavala, izgovarjajoč se, kakor smo opisa!!. Ex offo jo je zagovarjal dr. Josip Močnik, ki je prosil sodnike glede na priznanje in razne druge olajšilne okolnosti, naj jo kaznujejo milo. Spoznana za krivo zlo<*Jnstva tatvine je bila obsojena na 4 mesece strogega zapora in 1 leto izgube Častnih pravic. Kazen je sprejela ter si edino izgovorila, da jo bo nastopila šele čez en mesec. Iz pokrapne Trieste — V Verdijevem gledališču v Triestu uprizarjajo z lepim uspehom glasbeno bajko »Ghirlino*. Sodelujeta v glavnih vlogah sopranistka Pierina Soracco in baritonist Vincenc Bettoni. — Do smrti povožen. Pri Aquilini je povozil neki avtokar 58!etnega kmetovalca Antona Maurija iz Bagnolija. del Rolandra. Ponesrečenega Maurija so prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene v Triestu, kjer pa jc podlegel za smrtnimi poškodbami na nogah in ostalih delih telesa. Z zlomljeno desno nogo je obležal Slletni pekovski pomočnik Bruno Turk, ki ga je v ulici Can-dlcr povozil neki avto. — Premiera Maseagnijevega »Prijatelja Frica«. V četrtek 15. oktobra je v Verdijevem gledal-šču v Triestu bila uprizorjena premiera znane Mascagnijeve opere »Prijatelj Fric«\ ki je bila uprizorjena tudi v ljubljanski operi. Nastopajo sopranistka Tassinari. tenorist Tagliavini in baritonist Ghirardmi. — Otvortev nove umetnostne razstave. V Michellazzijevi gcleriji v ulici S. Nicolo je bila otvor jena slikarska razstava odličnega trieslinskega sHkarja Oesara Cucco-lija, — Junaška smrt triestinskejja. častnika pilota. Na egiptskem nebu je padel in umrl junaške smrti 25Ietni poročnik pilot Viijem Neumcver, sin prof. Josipa Neu-maverja. ki je učitelj na Kr. tehnično nav-tičnem zavodu v Triestu. Pokojni V. Neu-mayer se je hrabro borii na grškem in pozneje na afriškem nebu. Za svojo hrabrost je bil deležen odlikovanja s srebrno hrabrostno svetinjo. Poročila Zveznih tajnikov iz srednje in jožne Italije Kini, 13. oktobra, s. Podtajnik Stranke Carlo Ravasto je imel na liktorakem sedežu poročilo z Zveznimi tajniki srednje in južne Italije, in sicer iz pokrajin Marche, Umbria, Lazio, Abruzzi, Molise, Campa-gna, Puglie, Lucania, Calabria, Sicilia, Sardegna in Dalmazia. — Stari Triestinl umirajo. Te dni so umrli v Triestu TOletna Marija Daneu-Stoka, 66- letni Josip BergTimasco, 631etni Martin Go glia, S41etna Starz Amalija. — Poročili oo se te dni v Triestu natakar Matija Ercegovac in goepo«±nja Valerija Komcl, mehanik Bruno Mesar in za-sebnica Karmela Vindigni, uralnik Marijo Skapin in uradnica Sabina Irman, kovač Bruno Gkxiina ki gospodinja Vilma Leiter. — DOletni starček se je ponesrečil na trgu Ponte Rosso. 9Cletni Klement De Do-masetovic je padel tako nesrečno na tla, da si je poškodoval levo stegnenico. Prepeljal: so ga v bolnišnico Kraljice Heleno v Triestu, kamor so prepeljali tudi 531et-nega zidarji Jakobi Linasija, ki je padel s senika in obležal s počeno lobanjo, ter 121etr.ega učenca Remigija Stefeta. ki je padel na trgu Sansovino s tramvajskega voza in si pri tem zlomil levico. KOLEDAR Danes: Četrtek, 15. oktobra: Terezija, Avrelija DANAŠNJI PRIREDITVE Kino Matica: Speča lepotica Kino Sloga: Marco VLsconti — Knez Marko Kino 1'nlon: Kean Razstava slik MiloAa ftiiStersiča >Do- lenjska vase v Obersnelovl galeriji na Go-sposvetski cesti, odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet, Bleivveisova cesta 43, Trnkoczjr ded., Mestni trg 4, in Ustar, de-lenburgova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Četrtek. 15. okt.: ob 17.30: Večno mbvfa Šaloma. Red Četrtek. Petek, 16. okt.: Zaprto. Sobota, 17. okt.: Oče na5. Izven. OPERA Četrtek. 15. okt. ob 17.: Seviljskl brivec. Red Premierski . Petek, 16. okt.: Zaprto (Generalka). Sobota, 17. okt. ob 17.: Gasparone. Opereta. Red Premierski. Radio Ljubljana PETEK, 16. OKTOBRA 1942-XX. 7.30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Komorna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Romance. 14.25: Godalni orkester vodi dirigent Spagginri. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Karla Rupla (pri klavirju L. M. škerjanc). 17.35: Četrt ure za tvrdko Nizzardo. 17.40: Pisana glasba. 19.: Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.: Napoved časa — Poročila V italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Znani duetl. 21.15: Pisana glasba. 21.40: Operetna glasba — vodi dirigent Petralla. 22.15: Novi orkester, vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. ffiseriraj v „Slov. Narodu14 Sport Jesenski turnir Ljubljanske nogometne zveze Prva k zlo bo v nedeljo na igrišču Ljubljane in bo obsegalo pet tekem — V turnirju A sodelujejo Štiri moštva, v turnirju B pa sedem Ljubljana, 15. rktobra. Ljub!;anska negornetna zve/a je objavila pred dnevi poziv za sodelovanje v dveh nogometnih turnirjih. V terek jc bil v prostorih CONIa zadevni sestanek, s katerega smo sedaj prej-eb' naslednje obvestilo: Tekme prvega kola. Iz Ji^rljuiil H p-rijav za sodelovanje izhaja, da bodo nastopila \ turnirju A (dr> 16. lefa s-t&ros/ti) Štiri moštva, v turnirju B (brez omejitve starosti) s*? d cm m. štev. Turnirja bosta t z ved ena po prvenstvenem sistemu in bo vsako moštvo igralo po eno tekmo z vsemi drugimi moštvi svoje sku-r:ne. Molitva tu-nirja B so razdeljena v dve skupim: prvo skupino sestavljajo .štiri, drugo pa tri m^'tva. Obe prvi mo:tvi vsake* skupine bosta :c~r.'i odVčilno tekmo za 1. in 2. me*»to. ob© dru«i mo'tvi vsake skup:ne pa bereta iSLOVENSKI NAROD«, četrtek 15. oktobra 1942-XX Stran S LJUBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Ali veste, kaj so avitaminoze in hipervitaminoze? — Hode in nevarne bolezni ob pomanjkanju ali neuravnovešenem uZivanju vitaminov Ljubljana, 17. oktobra Nekateri mislijo, da pomanjkanje vitaminov v hrani, odnosno v organizmu ni tako resna zadeva. Se nedavno so iskali vzroke mnogih bolezni povsod drugje, samo ne v pomanjkanju vitaminov. To je razumljivo, saj pač tedaj še niso poznali vitaminov in njihovih lastnosti tako dobro. Vedeli so sicer, da so vitamini potrebni, ni pa bilo še bolje raziskano njih delovanje v organizmu. Sele, ko je postal pojem »avitaminoze« in »hipervitaminoze« poljuden, so zvedeli tudi preprostejši ljudje, da je pomanjkanje vitaminov zelo nevarno. Kaj so avitaminoze... Dandanes ni treba več podrobno razla- i gati, kaj so avitaminoze, saj vedo tudi mnogi preprosti ljudje, da so to bolezni, ki nastopajo zaradi pomanjkanja vitaminov. Seveda pa mnogi ne vedo, katere bolezni je treba šteti med avitaminoze in ne, kateri vitamini so potrebni, da bi bolezni preprečili. O avitaminozah bi lahko včasih govorili tudi. ko se bolezen ne kaže povsem izrazito na zunaj. Tudi manjše zdravstvene motnje, ki nastopajo spomladi, gredo najbrž na račun pomanjkanja vitaminov. Avitaminoz je cela vrsta. Nekatere bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje vitaminov, so zelo hude. Včasih so posledice pomanjkanja vitaminov usodne, saj bolezni ni mogoče več pregnati. Posebno nevarne so avitami-aoae pri otrokih, ki ne morejo pravilno do-rasti (rahitida). ... in hipervitaminoze Nedavno smo govorili, da ni tako nevarno preveliko uživanje vitaminov kakor nezadostno. Toda to je treba razumeti tako, da organizmu ne škoduje, če uživamo sicer več vitaminov kakor jih telo potrebuje, če so ostali vitamini med seboj v primernem razmerju. Posamezni vitamini namreč učinkujejo nasprotno, tako da bi lahko govorili o nekakšnem antagonizmu med vitamini. Tako so vitamini med seboj nevtralizirajo, brzdajo drug drugega, da ostanejo uravnovešeni. Zato razlikujemo med avitaminozami in hipervitaminozami; avitaminoze namreč nastopajo pri popolnem pomanjkanju vitaminov, hipervitaminoze pa pri delnem. Pri hipervitaminozah primanjkuje nekaterih vitaminov, ker je drugih preveč; ni več ravnovesja med družino vitaminov. Hiper-vitaminoza bi ne nastopila, če bi ne bilo preveč nekega vitamina; vitamini bi ostali v ravnovesju in vseh bi bilo dovolj. Pri avitaminozah pa govorimo o popolnem pomanjkanju vitaminov; te bolezni nastopajo, ko je premalo več vrst vitaminov z nasprotnimi učinki, torej, ko ni nobenega vitamina preveč. Avitaminoze in imena vitaminov Ko so spoznali lastnosti vitaminov, so tudi dognali, katere bolezni vitamini preprečujejo. Glede na to so vitamini dobili še osebna imena razen oznake po črkah abecede. Tako imenujejo vitamin A proti-skeroftalmični vitamin, Bi protinevritični, B2 proti pelagrozni, D protirahitični in E protijalovostni vitamin. Zapomnimo si še, da so vitamini A, Bi, B2 in B4 rastni vitamini (rastila): izpodbujajo ter uravnavajo rast. Avitaminoze ne nastopajo le ob pomanjkanju vitaminov V splošnem velja, da avitaminoze nastopajo zaradi pomanjkanja vitaminov. Pod „tem pa vendar ne smemo razumeti, da Človek oboli za avitaminozo le ob pomanjkanju vitaminov v hrani. Včasih organizem potrebuje več vitaminov kakor navadno. Pogosto hrana vsebuje vse potrebne vitamine, odnosno že organizem, a jih telo ne more uporabiti, ker hrana ne vsebuje potrebnih hranilnih snovi. V prejšnjih člankih, ko smo govorili o hranilnih snoveh, smo povedali, da razlikujemo vitamine po njih topljivosti. Tako se nekateri vitamini topijo v tolščah; če telo ne prejme te hranilne snovi, ne morejo prebavila vsrkati vitaminov, ki jih potem izločajo neizkoriščene, a organizem trpi pomanjkanje na njih. Vitamini ne najdejo primernih pogojev v prebavilih (črevesju). Med potrebnimi pogoji za vsrkavanje vitaminov je tudi primerna količina solne kisline v želodčnem soku. Dognano je, da se zaradi pomanjkanja kisline v želodcu nasele na sluznici dva-najsternika razne bakterije, med njimi tudi bacil koli, ki v nekislem soku uničuje vitamine zlasti vitamin C. Tudi čezmerno uživanje alkohola je v zvezi z avitaminozami; znano je. da prebavila alkoholika ne vsrkajo dovolj vitamina kompleksa Bo, tako da se razvije huda avitaminoza, pelagra (seveda ob vseh drugih pogojih za razvoj bolezni). Avitaminoza nastopi tudi zaradi pomanjkanja žolča v črevesnem soku. Zolč je potreben za vsrkavanje provitamina A. Avitaminoza lahko nastopi tudi, če jetra ne vsebujejo dovolj fermenta karotinaze, ki je neobhodno potreben za preosnovo pro-vitaminov v vitamin A. Za avitaminozami tudi obolevajo bolniki s kroničnimi katarji prebavil in bolni na jetrih. Čezmerno uživanje alkohola povzroča obolenje jeter in tako posredno avitaminoze. Končno moramo vedeti, da avitaminoze nastopajo tudi. če hrana ne vsebuje dovolj rudninskih snovi, ki jih sicer ne štejemo med hranila, a so tudi neobhodno potrebne v hrani. Nevarnost je tudi. da človek oboli za avitaminozami po daljši infekcijski bolezni; po bolezni namreč organizem potrebuje mnogo več vitaminov kakor navadno in če jih ne dobi, se to rado zelo maščuje. Iz vsega tega je razvidno, da avitaminoze ne nastopajo le zaradi pomanjkanja vitaminov v hrani, temveč pogosto tudi, ko ni v organizmu dovolj pogojev, da bi lahko vitamine spre-jel. Kako preprečimo avitaminoze Ko vse to vemo, bomo tudi laže preprečevali avitaminoze. Skrbeli bomo zlasti, da bo bolnik prejemal boljšo hrano po prestani hudi bolezni, hrano bogato na vitaminih. Zavedali se bomo tudi, da je potrebno spomladi v hrani več vitaminov, ker je organizem porabil zaloge pozimi. Zato pa bomo tudi skrbeli, da bo hrana kolikor mogoče bogata na vitaminih tudi pozimi. Jedi bomo pripravljali tako. da bo ohranjenih čim več Vitaminov. Zavedati se moramo, da ima pomanjkanje vitaminov lahko mnogo hujše posledice kakor sicer slaba hrana; ne Škoduje včasih toliko, če jemo premalo, kakor če hrana ne vsebuje dovolj vitaminov ali če bolni organizem ne more izkoristiti vitaminov iz hrane. — Nekateri domnevajo, da je treba tudi epidemijo španske jeseni 1. 1918 šteti na račun pomanjkanja vitaminov. Španska sama na sebi sicer ni avitaminoza, nastopa pa v resnici, ko je organizem oslabljen. Telo prenaša do neke mere pomanjkanje vitaminov, ne more se pa vendar prilagoditi tako, da bi ostalo zdravo brez vitaminov delj časa. — Razne druge bolezni pripisujejo pomanjkanju vitaminov, vendar se m dognano dovolj zanesljivo, ali jih je res treba Šteti med avitaminoze. Tako n. pr. bolniki, ki trpe zaradi Želodčnega čira ali čira na dvanajsterniku, čutijo večje bolečine spomladi, odnosno sploh ob pomanjkanju vitaminov. Toda koliko vitaminov je potrebnih? Škodljivih posledic pomanjkanja vitaminov res ni tako lahko preprečiti, četudi poznamo dobro vzroke bolezni. Ni nobenih zanesljivih meril, koliko posameznih vitaminov potrebuje organizem. Govorimo lahko le o povprečni potrebi in navajali *mo številke, koliko vitaminov bi naj povprečno vsebovala hrana na dan. Toda zavedati se moramo, da odrasli in otroci, stari in mladi, zdravi in bolni ne potrebujejo enake količine vitaminov. Prav tako so znatne razlike tudi v spolih. Mati, ki doji otroka, potrebuje mnogo več vitaminov kakor dekle ali moški, pa tudi več kakor otrok. Odvisno je tudi od same hrane, koliko vitaminov potrebuješ. Ce se meščanska hrana razlikuje od kmečke, odnosno delavčeva hrana od hrane bogatega meščana, ne potrebujeta tudi enake količine vitaminov delavec in meščan, kmet in delavec. Dalje moramo upoštevati, da ima telo včasih nakupicene rezerve vitaminov, med tem ko jih drugo telo nima Strah pred avitaminozami upravičen? Vsekakor moramo skrbeti, da vsebuje hrana čim več vitaminov; prva in edina skrb ne sme biti, da je hrana zadostna, četudi ni vedno zadostna, vendar lahko ob primerni skrbi preprečimo najhujše posledice. Strah pred avitaminozami je kolikor toliko upravičen, zlasti, ko je težava s sestavljanjem jedilnikov. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se morali bati najhujšega, če se nam zdi, da hrana nekaj dni ni vsebovala dovolj vitaminov. Čistih avitaminov je sorazmerno malo glede na številne bolezni. Znano je, da se najhujša avitaminoza razvije le po daljšem, trajnem pomanjkanju vitaminov, navadno šele po 3 do 4 mesecih. Vendar pa zaradi tega ne smemo biti brezskrbni in zavedati se moramo, da zima včasih traja tudi 5 mesecev, ko uživamo premalo na vitaminih bogate hrane. Mislimo na zimo torej že zdaj. DNEVNE VESTI Drž. Podtajnik poljedelstva lombardskim pokrajinskim nadzornikom V Milanu je bil te dni Podtajnik v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove dr. Sergij Nannini. Ob tej priliki je poročal v milanski vladni palači v navzočnosti prefekta in Zveznega podtajn:ka agrarnim nadzornikom Lombardije ter članom pokrajinskega poljedelskega odbora. V okviru sestanka je bila temeljito proučena aplikacija načrtov za poljedelsko pridelovanje v letu 1942-43, ki jih je bil odred;l minister poljedelstva in gozdov v svrho povečanja živilskega pridelka. Po končani konferenci se je podal dr. S. Nannin: v Lodi, kjer je posetil sedež agrarnega konzorcija ter nekatera pokrajinska vzorna gospodarstva. Z dirigenti gospodarstev in s kmetovalci se je zadržal v daljšem razgovoru. • — Na polja slave je padel na ruskem bojišču pri Osteleize Kolhozu bersaljerski narednik Evard Cerutti. po rodu iz Milana. Zapušča ženo in hčerko. Bil je vojni prostovoljec, skvadrist in pripadnik skupine D' Annunzio. Star je bil 19 let. — Pričetek šolskega radija z Rossinije-vim koncertom. Danes v četrtek ob 10. uri se prične delovanje šolskega radija za 1942-3 z izvajanjem spominskega koncerta ob 150-letnici Rossinijevega rojstva. — Razstava vojnih karikatur. V času kongresa mednarodne zveze novinarjev v Veneziji je bila, kakor znano, prirejena posebna razstava karikatur iz vojne dobe. Sedaj pa je bila z odobritvijo ministra ljudske kulture poverjena Eksc. Eciju M. Grayu in zranemu karikaturistu Goliji naloga, da pripravita novo in š2 obsežnejšo razstavo vojnih karikatur, ki bo prirejena v raznih italijanskih mestih in ki bo najbrže prenesena tudi v glavna mesta drugih evropskih držav. — S kolesom je za vozil v morje in utonil. Nenavadna ter usodna nesr.ća se je pripetila SOletnemu kolaiju Antonu Mi-niussiju iz ulice Croclera v Monfalconu. Zvečer se je vračal z gostilne Portorosega s kolesom domov. Ko j: privozil v bližino morja, kjer skladajo blago s parnikov, je menil, da nadaljuj pot po cesti, pa je za-vozil v bližnje morje. Zaradi teme ni bilo mogoče nuditi nesrečnemu kolesarju nobene pomoči. Njegovo truplo je naslednje jutro naplavilo morje. — V Bologni, Napo! iju in Padovi je sreča doma. Pri žrebanju srečk meranske loterije se je izkazalo, da je bila srečka za prvo nagrado prodana v Bologni. To je srečka s štev. 81398. ki prinaša imetniku dva mili iona It. Srečka za drugo nagrado nosi štev. 92275 in 32 bila prodana v Napoliju. Prinaša imetniku 1.400.000 lir. Srečka za tretjo nagrado je bila prodana v Padovi, ima št. 34.373 in dobi cjen imetnik milijon lir. — Italijansko-hrvatsko gospodarsko sodelovanje. Te dni so se sestali v Veneziji zastopniki italijanskega ministra za devize in valute ter hrvatskega ministra trgovine in industrije k prisrčni izmenjavi stališč v okviru sklenjen:h sporazumov in dogovorov. Ob zaključku razpravljanj, ki so potekala v vzdušju pofcie prisrčnoali ter umevanja za obojestranske gospodarske interesa sta bila šefa obeh delegacij glavna ravnatelja Ricciardi in Kaba sprejeta pri grofu Volpiju. predsedniku stalre italijan-sko-hrvatske gospodarske komisije, ki sta mu poročala o sprejetih sklepih ter uspešnih razpravljanjih. — Dar nemškega vojaka ji je pomagal tlo loterijske sreče. Nameščenki Gini Ca-valli iz Novare je daroval neki nemški vojak praktično darilo, ra katerem so bile zabeležene nekatere številke. Cavallinijeva je brž poizkusila srečo z dotičnimi številkami ter je šla stavit na nje v loterijsko poslovalnico. Rimska loterija ji je prinesla srečo s kvaterno, dobila je 69.100 lir. — Razstava Kolumbovih dragotin v Genovi*, v veliki dvorani palače Tursi v Genovi je bila na Kolumbov dan otvorjena tradicionalna razstava Kolumbovih drago-tin. ki jih hrani genovska občina kot rojstna občina Krištofa Kolumba in ki tvorijo vsako leto predmet Živahnega zanimanja s strani genovskega občinstva, pa tudi učenih gostov iz raznih italijanskih pokrajin in drugih držav. Med razstavlja, nimi dragotinami so predvsem tri znamenita pisma, ki jih je pisal veliki odkritelj Amerike Banki sv. Jurija, nadalje sloveča knjiga >privilegijev«, ki vsebuje vse privilegije, k; so mu bili podeljeni ▼ zvest ■ slavnim odkritjem. Razen tega je razstavljenih tudi več izvodov knjige o Krištofu Kolumbu, ki jih je izdala genovska občina v raznih jezikih. Občinstvu je bila na obletnico zgodovinskega dne odkritja Amerike o^prt tudi Kolumbov dom v ulici Dan- te. Po naročilu genovskega župana sta bila položena lovorjeva venca v domu Krištofa Kolumba in na Kolumbov spomenik na trgu Aequaverde. — Prepoved uporabe katrana in kamene smole. Iz Rima poročajo: Z ministrskim odlokom, ki je stopil v veljavo 12. oktobra, je bila urejena uporaba in razdelitev katrana, naravne kamene smole in asfaltnega lepiva. Plinarne so dolžne pričeti z destilacijo celotne proizvodnje surovega katrana. Te obveznosti so oproščene one plinarne. kater;h letna proizvodnja katrana ne presega 20 ton. Ostali obrati pa morajo staviti na razpolago pridobljene količine katrana, kamene smole, asfaltnega lepiva korporacijskemu min:strstvu. Prepovedana je uporaba surovega katrana, predelanega katrana in drugih katranskih zvrsti ali izpeljank za uplinjevanje. za vzdrževanje cest, za izdelovanje katranizira-ne plutovine, za pokrivanje streh, teras in pri posebnih stavbnih delih, nadalje za proizvodnjo karbolineja in konzervacijo lesa. Tudi je prepovedana uporaba kamene smole in asfaltnega lepiva za cestne gradnje. Ta odredba se nanaša na pokrajine stare Italije. — Trgovine za prodajo tkaninskih izdelkov in oblačil. Korporacijski minister je izdal navodila, ki se nanašajo na uveljav-Ijenje načel, ki jih je sprejel medministr-ski vzporejevalni odbor za oskrbo, razdelitev in cene glede ustanovitve trgovin za izključno prodajo tkaninskih ter oblačilnih izdelkov. V sm:slu teh navod 1 morajo tvrdke, ki se pečajo z nadrobno prodajo tkaninskih ter oblačilnih predmetov v občini, ki obsega pokrajinski glavni kraj. čim preje, ako imajo do tega interes, predložiti Dristojnemu uradu prošnjo v dveh izvodih, da smejo prodajati tp'zirane izdelke. Ta navodila se tičejo prodaje v mejah stare Italije. _ Anatomska anomalija: človek s pre- žvekovalnim organom. Zdravniki v Astiju se ukvarjajo z izrednm patološko anato-mičnim pojavom prežvekovalnega organa, ki so ga ugotovili ob prilik: operacije pri 32 letnem bančnem uraniku Ivanu G., nameščenem pri tamošnjem meščanskem bančnem zavodu. Dognali so, da ima omenjeni Ivan G. poseben prežvekovalni organ v obliki precejšnje vreče, ki je zraščena z želodcem in ki se izteza navzdol. Hrana, ki jo zavživa. ne prehaja iz želodca takoj v črevesje, ampak se prelije v pre-žvekovalno vrečo, kjer se na novo in temeljito prežveči. Primer vzbuja izredno pozornost italijanskih anatomov in anatomskih raziskovalcev. — Uspešno delo duševno zaostalih siromakov. Vodstvo nevropsihiatrične bomS-nice v Raccon;giju pri Cuneu je pričelo s hvalevrednim prevzgojevalnim delom duševno zaostalih bolnikov k poljedelskemu delu. Sadovi teh prizadevanj so bili kronani z lepim in zadovoljivim uspehom. S svojimi pridnimi rokami so dosegli, da je bil pridelek žita zvišan od lanskih 45 m. stotov na letošnjih 72. Na bolnišničnih vrtovih je zraslo solate za 24.000 kg, 23.000 kg paradižnikov, 16.000 kg cvetače. 14.000 kg paprike, 10.000 fižola, 660 kg malih buč, 5600 kg špinač, 4500 kg čebule, 4100 kg dinj in 7600 kg pese. Skupno so zavodovi bolniki s svojim delom pridelali pod vodstvom bolnišničnih organov povrtnine, zelenjave, sočivja itd. za skupno 305.000 lir vrednosti. Od tega je čistega 192.000 lir. Ves pridelek je izvrstne kakovosti, uporabljen je bil v bolnišnični kuhinji, tako da je bilo bolnišnično gospodinjstvo povsem neodvisno od zunanjega trga. — Biljardna kroglica se je znašla v ustih 15 letnega opazovalca hujardne igre. Gotovo redek dogodek se je primeril v kavarni Matteoli pri Ferrari. Vneti blljardisti so bili zatopljeni v svojo igro, ko je kroglica zaradi močnega udarca nenadno šinila po zraku in priletela naravnost v usta 15 letnemu Viktorju Romagnoliju, ki je bil med opazovalci napete biljardne igre in ki je bil pravkar odprl usta od začudenja, ko je žoga prifrčala po zraku. Pri tem se ni niti dotaknila dečkovih zob, ki so ostali nepoškodovani Krogla je sicer z lahkoto priletela v dečkova usta. precej težavno pa je bilo spraviti jo spet ven. kar se je po daljšem prizadevanju vendar, le posrečilo slučajno navzočnemu zdravniku. — Padel le a peataUe In umri. 33 letni Gaetano Salsetta iz Gradišče ob Isonzu je med spanjem padel s postelje in obležal s smrtnimi poškodbami na glavi. Očividno je imel kakšna vznemirljiva sanje, pa je pri tem omahnil čez rob postelje. Prepeljali so ga v bolniSnico, vendar pa je revež kmalu po prevozu nfifanU Predstave 00 aeiavnikin 00 la u> '815. od oedeljan m praznikih or 10 mu 1440 i«sn ir ts.sr KINO MATICA TELJCF. 22-41 Pretresljiva žal o igra zapeljane deklice Speča lepotica V glavnin vlogah: Luise Feride, Amedeo Nazari, Osvaldo Valentl kino union telef. 22-21 Ljubavna pustolovščina slavnega igralca Bo—ano Brazzi, Germana Paolieri, Mariella Lotti Monumentalno filmsko delo Mareo Visc&nti — Knez Marko Odlični umetniki: Carlo Ninchl. Mariella Lotti, Roberto Villa in drugi — Nesreče. Včeraj je bilo v ljubljansko bolnico sprejetih naslednjih 6 ponesrečencev. — Feliksa 2nidaršiča, 3-letnega snu hišarja iz St. Vida pri Stični, je doma na dvorišču povozil voznik. Otrok je ranjen precej močno po telesu. — Antonija Aha-čič, 621etna z-asebnica iz Dravelj, je nabirala v gozdu dračje. Pri tem je padla in si zlomila desnico. — Antonijo Šavs. 33-letno prešivalko iz Ljubljane, je v Prešernovi ulici podrl tramvaj Ranjena je na glavi. — Ivana Svete. 65-letna užilkarica iz Tomišlja, si je pri padcu s kozolca zlomila levo nogo. — Ano Virant. 281etno hč; posestnika iz Zelimelj, je ugriznu pes v desno rv-go. — JaLez Drmastja, 10-letni sn čevljar a iz Dravelj. si je pri pa.'.cu z drevesa zlomil r • £ o. • Pričetek kurjave. V kratkem bo objavljena naredba Visokega komisanata, s katero bo za zimsko dobo urejeno ogrevanje prostorov in ostale zadeve kur^sve, ki so s tem v zvezi. Dotlej pa opozarja pokrajinski svet korporacij upravitelje naprav za centralne kurjave, ki obstojajo pri javnih oblastvih, uradih, zavodih, gostinskih obratih, hotelih in privatnih poslopjih, da ne smejo, ako ne bodo objavljene drugačne odredbe, pričeti z ogrevanjem poslovnih prostorov in stanovanj pred 1. novembrom 1942 — Dve družini sta se zastrupili z gobami v Genovi. V genovski bolnišnici se borijo s smrtjo Alojzij Cevasco, njegova žena Marija ter njegovi štirje sinovi, stari ?, 10. 12 in 20 let. Vsi so začutili izredno hude bolečine v želodcu po zavžitju gob. Razen tega so se zastrupili z gobami tudi 40 letna Roza Pollego iz Genove, njen 12-letni sin in 30 letni Gerardo De Stefano. Tudi njihovo zdravstveno stanje je zelo resno. IZ LJUBLJANE —lj Vreme bo 5e lepo. Ce smemo zaupati barometru, bo vreme ostalo Se lepo, zlasti še, ker je že sicer visok zračni tlak Se narasel. Prevladuje še burja, ki pa vendar ni posebno hladna. Zato solnce Se precej ogreje.. Včerai je znašala maksimalna temperatura 16.3°. V zadnj:h dneh je najvišja dnevna temperatura skoraj enaka. Tudi najnžja temperatura se mnogo ne spreminja. Davi je znašala 6° in je bila malo nižja od včerajšnje (6.6°). Megle davi ni bilo, k?r je vetrovno. Nebo je bilo nekaj časa jasno, pozneje so ga pa prepregli oblaki ali morda visoka megla. Snoči so nekater; po zarji napovedovali, da bo kmalu deževalo, ker je nebo močno žarelo kakor navadno ob južnem vremenu. —lj Na veličastnem orgelskem koncertu, ki bo v ponedeljek 19. t. m. v ljubljanski stolnici, bomo slišali v izvedbi slavnega mojstra Ulisse Mattheva naslednja dela: Frescobaldi: La Follia. Fiocco: Adagio in Gavotta. Corelli: Pastorale. Pasquini: Toc-cato s Scherzom. VValther: Partita na pesem: O Jezus, moja radost. Baeh: Tocca-ta v C-duru. Po kratki pavzi bo sledil drugi del koncerta z naslednjimi skladbami: Handl: Koncert v D-duru. Premrl: Preludij. Bossi: a) Storite mi to milost; b) Ciga. Cesar Franck: Koral v e-molu. Kon-certant Ulisse Matthev je eden največjih mojstrov na orglah in deluje v svojem rojstnem mestu, v Torinu, kot profesor za orgle na tamošnjem državnem konservato-rtju. Poleg tega je tudi časten organist bazilike v Loretti. Lani je vzbudil njegov koncert v ljubljanski stolnici največje 00-čudovanje, zato smo prepričani, da smo našemu glasboljubečemu občinstvu samo ustregli, ko smo ponovno povabili tako slavnega umetnika, da koncertira v Ljubljani. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. uri zvečer. Konec ob 8. url. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene matice. —lj Pokrajinski sindikat delojemalcev zavarovalnih zavodov ljubljanske pokrajine vabi vse zavarovalne zastopnike, akvizL terje in potnke pri zavarovalnih zavodih na nujen sestanek, ki se bo vršil v četrtek dn2 15. oktobra 1942 ob 16. url v prostorih Pokrajinske delavske zveze, bančno-zi.va-rovalni oddelek, Miklošičeva c. 22-11. — Obravnavala se bo kolektivna pogodba. —lj Mali kcsj-odar — Zego« obveščata vse naročnike z;mskih krmil, da dvignejo v soboto !i7. X. (ves dan) v društveni pisarni. Gallusovo nabrežje 33 nakaznice za korenje, katerega labko tudi zamudniki še naknadno narr-cc Naročilnice in denar naj prineso naročjrkr; s seboj. —lj Delavstvo zaposleno v tekstilnih m pletilnkih podjetjih vabimo na sestanek, ki bo v soboto 17. oktobra 1942 ob pol 14. uri v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. I. nadstropje, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o poteku pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe. 2. Predlog za novo ureditev mezd v pletilski in tekstilni stroki. Ker je to zadnji sestanek pred končnoveljavno sklenitvijo kolektivne pogodbe, je v interesu vseh prizadetih delavcev, da se pol noš t e-vilno udeleže ter sodelujejo pri izdelav! predlogov. Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ. n— Kdor nI navedel trgovca ■ kurivom aT je navedel mestni preakrbovalnl urad w svoji prijavi za drva naj prida od ponedeljka 1». t. m. dalje od 8. do 12. ure na mestno pristavo, kjer bo dobil nakazilo La crva. pokrajine Gorizia _ Ob SOftetnlet smrti gorisi jskega ka, Dne 30. novembra poteče 50 let, kar jc umrl znani gori »i jaki pesnik Karal Fa-n.v.ti Gorizljski kulturni krogi bodo primemo proslavili ta polstoietni jubilej. — Dečkova »sortna nsareča. Med igro sc je smrtno ponesrečil 91etxu Benlto Fru-gon* iz Salone d' Isonzo. Revček je dobil poškodbe po vsem telesu in so ga prepeljali v gorizijsko bolnišnico Brgata Pavla, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. — Birma v pisihiatričai bolnišnici. Go-rizij&ki nadškof mons. K. Mc-gotU je poselil pokrajinsko psihiatrično bolniSnico v Goviziji. Ob prihodu so ga sprejeli pokra-jiHLki predse liuk Venutti. bolnišnični rav-n^Lel^ dr. BellaviUs, vojaiki kaplan mons. dr. Dino Spi t eri ter vse vodilno bolnišnično osebje. Nadškof je po keneani maši v bolnišnični kapeli birmal pet bolnikov. Zatem si je ogledal posamezne bolnišnične oddelke ter samostanski oddelek bolniš-u čmh sester. — Gostovanje operetne skupine Lom-barciO. Dne 13. oktobra je bila otvorjena v gorizijskem Verdijevem gledališču nova gledališka sezona. Sodeluje znana operetna skupina Lom bard o z izbranimi operetnimi d~'i. Nastopajo Nada Bella. Leda Ballelh, Ralaei Trenzit Julij Neglia. Josip Cam-panini. Anton' Urbani, Mario Magnani in Krna Solazzo. — Smrt pod avtokarjem. žrtev usodne prometne nesreče je postal 551ctnl Alojz Bivg-nt iz Lucinica. Prišel je pod kolesa av^ckarja in le kmalv zatem umrl zarcii smrtnih poškodb. — Usoden padec z drugega nadstropja. 151eti.a Marjeta Prevez Iz Locavizze št. 135 je Lila na obisku pri znancih v Gori 'Aji Ji .c gledala skozi okno njihovega stanovanja v 'Jaci Seminario. Pri tem pa se je preveč nagnila čez okno, izgubila je ravnovesjo *n p*^ćJa na ulico, kjer je obležala z zlomljeno de-»r.o podlahtnico ter di-ugimi poškodbami. Leklioo so prepeljali v gorizijsko bolnišnico Brigada Pavia. vendar pa je njeno stanje i/_.o resno in je malo upati, da bo okrevala — Nezgode. Petletnega Henrika Pagnu-s--.ta iz Canala J' Isonzo je pohodila, krava in mu zlomila desnico. 431etna Josipina Fanin iz Piume je nosila težko breme, ,*a sc je na cesti spotaknila in padla na r>*% Ima poškodbe na hrbtu. lSletni Ahil Pizo-caro iz Canala d' Isonzo je šel na izlet v hribe. Ob robu neke steze je padel v globino in si poškodoval rame. — Delfina so zajeli pri Panzanu. kakor poročajo Iz Monfalcona. Delfin je dolg 2.93 m, tehta pa dva in pol m. stota. Ri- I biči bo na ta svoj lov zelo ponosni. Štiri škotske — Ali verjameš, da me je ob mojim bivanjem na škotskem neki skot povabil na večerjo? — Zares?! Morala je biti sijajna večerja. — Tudi jaz sem mislil, da bo večerja pri skotu škotska, pa sem se že prej najedel. Ko sem pa prišel h gostoljubnemu Skotu, sem debelo pogledal. Bilo je vsega v izobilju. Same izvrstne stvari. Gostitelj je bil namreč dal namestiti v svojem domu avtomatičen buffet >Vse po šilingu«. Dva Angleža potujeta na škotsko Zdi se jima. da sta že blizu cilja, toda cesta vodi skozi pust kraj. Nikjer nobene vasi in tako nimata koga vprašati, kje sta. Končno se pojavi na cesti mož, ki jima prihaja naproti. — Ali je še daleč do Škotske? — ga vprašata. — Dajta mi šiling, pa vama povem, — odgovori fikot. — Hvala! Zda pa že veva, da sva na Škotskem. Skot je prišel v Lordon in posetil je svojega znanca Angleža, Sodla sta in začela kramljati. Sredi najprijetnej^ega kramljanja je pa naenkrat ugasnila luč. Anglež je takoj pograbil telefonsko slušalko in poklical elektrotehnika. Se preden je pa slednji prspel, je luč sama po sebi zopet zagorela. — Kaj ti je, za božjo voljo? — se je začudil Anglež, videč Skota v spodnjih hlačah. — Zakaj si pa sl^kel hlače? — Treba je varčevati, prijatelj, čemu bi hlače še v temi gulil! Skotu je začela puščati streha in zlezel je sam na njo. da bi jo popravil in da bi mu ne bilo treba najemati krovca. Cm It pa zlezel na streho, mu je spodrsnilo in padel je z nje. Pa tudi v takem položaju ni izgubil prisotnosti duha. Padajoč mimo kuhinjskega okna je zaklical svoji ženi: — Zame danes ni treba kuhati obeda. Radio IJiiMiana SOBOTA, 17. OKTOBRA 1942 XX 7.30: Lahka glasb«. 8.00: Napoved poročiila v italijansč;ni. 12.20: Simfonična glasba. 12.30: Porročiia v »lončen'■čini. 12.45: Valček. 13.00:'Napoved časa: Poročila v KijanMani 13.15: Pcmoćilo Vrh«/vne$sa PoveJj-stva Oborožctrih si»l v &!<7ven.ščini. P3.20: Lepe pesmi od včeraj in danes Orpcstetr vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročna v italijanščini. 14.15: K'as'ćni cr-kesrtor vod? dirigent Man no. 14.45: Poročili« v »loa-^ščini. 15.00: Pokrajinski vestnik. 17.10: Nove plošče Četna. 17.55: Orila Rakovec: Gospodinja in služkinja (predavanje v slovenščini). 19.30* Poročita v sdovenšč-ini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved čafa: poročila v ita-Wjansčini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške peami. 20.45: Lirična prireditev družhe EIAR: Le Giooorvda. V odmorih: pribl. 21.38: Predavanje v slm-enščini: pobi. 22.35: Zanimivosti v »kA'enSčmi; pribl. 23.15: Poročila v italijanščini. Mali oglasi GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJK« vam atrokovnjaJko oclstl. preoblikuje In prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra loserirafte Biran 4 »SEOVElfSKI NAROD«, «9 Ljubljana ~ šolsko mesto Starejše ljubljanske iole — Zasebno Šolstvo je bilo Ze v starih časih v LjtfUjaal precej razvito Ljubljana, 12. oktobra Nekateri proglašajo Ljubljano za šolsko mesto, češ, v mestu je sorazmerno *> številom prebivalstva mnogo šol in šolske mladine, ki tudi daje ljubljanskim ulicam značaj; med šolskimi počitnicami vlada na ljubljanskih ulicah mrtvilo. Ljubljana ni Industrijsko mesto, da bi dajala industrija glavni značaj. Njenih ulic ne poplavlja industrijsko delavstvo. Ljubljana pa ni tudi izrazito trgovsko mesto, da bi njenim ulicam dajale značaj trume deže!anov, ki bi prihajali kupovat v ljubljanske trgovine. Zcpet drugi včasih trdijo, da je Ljubljana uradniško mesto, Češ da je uradni-štva ali nameščenstva največ v primeri s pripadniki drugih poklicev. O tem se re3 ne kaže prepirati; mirno pa lahko priznamo, da ima Ljubljana vsaj delno značaj šolskega mesta. Šolske mladine ima res sorazmerno mnogo. V ljubljanskih šolah se pač ne šola le mestna mladina; Ljubljana je s svojimi šobami privlačevala že prejšnjo čase številno mladino z dežele. »Šolska industrija« Kakor v dijaških mestih se je tudi v Ljubljani razvila že prejšnje čase ^šolska Industrijam, kakor bi smeli imenovati po vzoru >gostinske industrije« nastanjevanje dijakov. Ime je sicer preveč prozaično za ljubljansko dijaško življenje, za romantična dijaška stanovanja in »dijaške materer. Največ dijaških stanovanj je v starejših mestnih okrajih. Dijak je navadno sostanovalec. Pri nas ima dijak zelo redko sam svojo sobo. Navadno stanuje v isti sobi skupaj z najemnikom, Če pa že smemo govoriti o dijaški sobi, je v nji več dijakov. Prejšnje čase so se nekatere meščanske gospodinje, ^dijaške matere«, preživljale predvsem od nastanjevanja dijakov. Nekatere so res skrbele za dijake kakor prave matere. Nadzirale so jih tudi pri učenju in štele so vsak njihov korak zunaj stanovanja. Dijak se je moral marljivo učiti, n! smel ponočevati, spat je moral zahajati ob določeni uri, da je lahko vstajal svež zjutraj ter ob pravem času pohitel v šolo. Ni se smel družiti s komur koli in sestanki v stanovanju so bili dovoljeni le s tovariši, ko je bilo potrebno skupno učenje. Dijaška mati je skrbela, da dijak nI bil zanemarjeno oblečen, da je pazil na obleko in knjige, zanimala se je za njegove šolske uspehe in zato je hodila povpraševat tudi profesorje, »kako je s fantome. Dijaške matere so imele navadno po več dijakov na stanovanju, tako da je bil izkoriščen v stnovanju sleherni kotiček in je postelja izpodrivala posteljo. Seveda vse dijaške gospodinje niso bile matere — nekatere so bile tudi mačehe, ki so se redile cb jetičnih dijakih. To je bila res neko vrste šolska ali dijaška industrija. Tradicija šolskega mesta Da si je Ljubljana pridobila tradicijo šolskega mesta z značilnostmi starih mest z živahnim dijaškim življenjem, nam postane razumljivo, ko zvemo, da je imela že v starih časih dobro razvito šolstvo. O najstarejšem ljubljanskem šolstvu smo pa že govorili, zato se zdaj ne bomo spuščali v podrobnosti. Omenimo naj le ljubljanske šole v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tedaj je Ljubljana štela s predmestji vred 21.522 prebivalcev, to se pravi, bila je petkrat manjša kakor dandanes. Kljub temu ni imela skoraj nič manj šol kakor dandanes. Ni pa imela vseučilišča. Za vseučt-liško mesto je bila tedaj res premajhna. Tedaj je bilo predmestje še tam, kjer je zdaj središče in kjer stoj€ največje hiše. Za vseučilišče bi tedaj Ljubljana niti ne imela poslopja, saj je bil deželni dvo-iec de sedež deželne vlade. Sorazmerno precej ji imela tedaj Ljubljana nižjih šol, vendar pa mnogo n anj ljudsk:n kakor dandanes. Srednje šole Med višje šole bi smeli prištevati semenišče, ki je bilo ustanovljeno 1. 1850. V soseščini semenišča je bila v nekdanjem samostanu na sedanjem Vodnikovem trgu gimnazija in drugi zavodi, tako da okolico smemo imenovati pravi šolski okraj. Na staro gimnazijo in normalko nas spominjajo še nekatera imena. Tudi samo ime Vodnikov trg je v zvezi s staro ljubljansko šolsko tradicijo, saj je bil Vodnik šolski ravnatelj In profesor. Znano je, da je bila najstarejša ljubljanska gimnazija ali latinska šola jezuitska. Ustanovljena je bila že 1. 1582. Toda prava zgodovina ljubljanskega srednjega šolstva se začenja z .etom ustanovitve ljubljanske gimnazije s sedmimi razredi; odlok je bil izdan 28. avgusta 1848. Popolno gimnazijo Je pa Ljubljana debila 26. julija 1849. V Istem poslopju je bila tudi nižja realka, ustanovljena z vlad- nim odlokom z dne 19. ulija 1852. Pouk se je začel 4. decembra 1852, torej pred 90 leti. V zvezi z normalko je treba omeniti tudi glasbeno šolo in 21etni pripravljalni tečaj za učiteljske kandidate ca ljudskih šolah. Ljudske šc!e Ljudskih šol je bilo, kakor rečeno. v prejšnjem stoletju v Ljubljani še malo. Deška ljudska šola (državna) je bila v re-dutnem poslopju pri Sv. Jakobu. Tedaj je še delovala tudi župnijska šola pri Sv. Petru in prav tako so imeli župnijsko šolo v Trnovem. V župnijskih šolah so si otroci pridobili toliko znanja, da vsaj niso veljali več za nepismena; naučili so se brati in tudi malo pisati. Vadili so se v petju, da so nastopali ob nedeljah na cerkvenem koru. V tistih časih se . izobrazba deklet še ni zdela tako potrebna. Vendar so se v Ljubljani izobraževala tudi dekleta, tn sicer pri uršulinkah. TJršulinska šola je oila notranja. Zasebne šole Javne šole niso mogle nuditi -dovolj, zato se je dobro razvilo tudi zasebno šolstvo. Ljubljana ni imela nobene trgovske šole, razen Mahrove. Ljubljana je veliala za trgovsko mesto, zato je pač morala biti ustanovljena zasebna šola. če ni bilo javne. Mahrova trgovska šola je kmalu zelo zaslovela. V nji so se izobrazili številni naši trgovci. Mnogi še žive, ki so obiskovali Mahrovo šolo pred svetovno vojno. Šola je bila ustanovljena 1. 1834. Sredi prejšnjega stoletja se je delila prav za prav na dve šoli: na gremijalno trgovsko šolo s triletnim tečajem; bila je pod upravo mesta in nadzorstvom Trgovske zbornice; dalje v »zasebni trgovski učni in vzgojni zavod«, podrejen neposredno deželni vladi. Slovel je tudi Waldherjev »zasebni učni in vzgojni zavod za dečke«, ki je bil v začetku na Mestnem trgu. Ustanovljen je bil 1. 1856. Gojenci so imeli v zavodu vso oskrbo. Zavod so prištevali med »boljše«, kar sprevidimo že po stroških za vso oskrbo. Znašali so za šolsko leto, t. j. 10 mesecev, 262 gld. 50 kr. Sama učnina je znašala na mesec po 5 gld. v prvih dveh razredih, v tretjem in četrtem razredu po 6 gld. — Manj znano je že, da je bila v Ljubljani tudi zasebna dekliška šola, ki je Štela štiri razrede in pripravljalnico. Solo je imela Leopoldina Petrič v knežjem dvorcu, ki je stal na kraju sedanje vseučiliske knjižnice. V višjih razredih so poučevali zemljep4a-je. zgodovino, prirod opis in risanje. Med neobveznimi predmeti so biH: francoščina, italijanščina, angleščina, petje in klavir. Razne šole Ce smo že omenili semenišče, moramo še alojzišče. ki ga je ustanovil škof X. A. Wolf 1. 1846. Končno bi bilo treba našteti še nekatere strokovne Sole. Omenimo naj podkovsko šolo. ki je bila združena z bolnico za živali že tedaj na Poljanah. Ustanovila jo je Kmetijska družba 1. 1850. V živalsko bolnico so sprejemali živali za oskrbnino po 45 kr. na dan. V podkovsko šolo so sprejemali gojence v brezplačen pouk, ki je trajal leto dni. Naglasimo naj, da so poučevali »v deželnem jeziku«, to se pravi v slovenščini. Na tej šoli je poučeval tudi »oče slovenskega naroda« dr. Bieiweis, ki je bil, kakor znano, zivino-zdravnik. Kmetijska družba je imela Se eno šolo, in sicer poljedelsko; na nji so poučevali teoretično in praktično. Med strokovnimi šolami ne smem prezreti še babiške šole, ki je bila v stari bolnici na Dunajski cesti. Odobrena je bila z vladnim odlokom 1. 1848. To je bil prav za prav le tečaj, ki je trajal 10 mesecev. Zanimivo je, da so po 5 mesecev, in sicer od 1. oktobra do zadnjega februarja poučevali v slovenščini, potem pa v nemščini. Gojenkam so delili po 12 štipendij po 52 gld. 50 kr. Iz tega pregleda ljubljanskih šol v prejšnjem stoletju sprevidimo, da je Ljubljana imela mnogo manj javnih šol, da je pa bilo vseh učnih zavodov glede na velikost mesta vendar precej. Ce je bila že tedaj šolsko mesto, je še tem bolj upravičena do tega naslova dandanes, ko ima mnogo bolj razvito strokovno šolstvo, .vte-vilne gimnazije in vseučilišče. Da je šolsko mesto, se kaže zdaj zopet na naših ulicah, odkar so se odprla vrata naših številnih šol. J1 Razgovor s pisateljico Miro Pucovo Kako je nastal najnovejši izvirni roman „Tiha voda44 Ljubljana, 15. dktobra. Te dni bo sil okenska književnost obogatela za nov izviren roman, ki bo iz£el izpod peresa že znane domače pisateljdce Mire Pucove, stvariteljice romana »Obraz v zrcalu*, ki je ostal vsem v živem spominu. Najnovejše delo mlade, a delavne književnice zasluži vso pozornost in priznanje že zairadi dejstva, da je nastailo v dobi, ko je za smotrnejše duševno delo potrebno resda zgledno požrtvovan je in samopremagoviinie, in pa kratke dobe. v kateri je dovršila dvoje večjih del. Prav s to las-tn ostjo pa se še posebej odlikuie gospa Pucova. ki jc v svojem zasebnem življenju dobra mat- in ji dolžnosti do družine ne dopuščajo, da bi se v celoti posvetiila svojemu poklicu. Ker je izvirni roman za našo književno«* dogodek, ki ga nikakor ni mogoče spregledati.- sem sklenil obokati mlado p'sateljico, da bi kaj več izvedel o njen- na i novejši stvaritvi. In sem šel z zgledno brezobzirnostjo oborožen »intervijuvata avtorico »Obraza v zrcalu« in toliko drugih esejev, ki se jih nedvomno še spominjajo čitatelji in čitateljice »Jutra«. Skoraj bi dejal, da ji je biilc neprijetno, ko sem se ji predstavil in povedal, zakaj sem prišel. »Časnikarjem,« je smeje dejala, »preveč ne zaupam in tudi jih ne vidim rada. Prezgovorni sto in radovedni ko le kaj ... Vsako besedo je treba pred vami pretehtati in biti oprezni, kakor je oprezen kapetan, ki z izkušeno roko vodi svojo ladjo skozi mmsko polje, ker kar napišete, je napisano in ni več mogoče popraviti ...« A se nisem dal odgnati. Kaj kmalu ssem bil s pisateljico, ki ima rudi zelo razvit čut za družabnost, v neprisiljenem razgovoru. Napeljal sem nit do vprašanja, ki me je najbolj zanimalo in zaradi katerega sem prišel: Kako je »Tiha vodate nastala? »Snov za roman »Tiha voda- je vzeta rz življenja preteklega stoletja in ima resnično podlago. Tudri glavna junakinja je živela.«* Pri tem ma je pokazala staro fotografijo mlade žene, ki ji ni nrtri takratni, nam nenavadni modi pri krojena priče-ska ni mogla prikriti izredne lepote. »Iz takih fotografij in pa iz pripovedovanja stare matere, ki mi je kakor neizčrpno vrelo nanizala dolgo vrsto nad vse zanimivih starih povesti iz kraja kjer je preživela svojo mladost, sem si ustvarila predstavo takratnega življenja, ki me je vso prevzelo. Takoj sem prijela za pero in napisala novelo, a leži že pol leta neobjavljena, ker se mi je zdela prezanimrva snov vredna dokaj večjega dela. Naenkrat pa sem začirrtfa močno podzavestno potrebo po delu in po kratkem odpočLtku sem se ga z vso vnemo lotila. Snov je našim dnem primerna in ker je zbirka „Dobra knjiga" iskala izvirnih del, sem ponudila ?n je bilo sprejeto. Kakor že rečeno, temelji snov na resnici in je zajeto zmeraj pereče vprašanje, ki giba vse življenje. Dogaja se v letu 187u! In moj beg v ta čas je bil nekakšna duševna kopel. Takratno življenje mlade, ljubeče žene je bilo s svoje strani tako pest**> da je nudilo prav hvaležno polje za domišljijo.« Kaj Vas je napotilo, da ste ptav v teh dneh napisali nov roman in kako so dogodki vplivali na Vaše delo? »Delo v današnjih dneh. ki bodo neizbrisno zapisani v svetovni zgodovini, zahteva dvakrat več krepke volje kakor pa kdaj koli prej. Čeprav sem se težav zavedala, sem se vendarle lotila dela, ker smatram za potrebno, nuditi našim ljudem čimveč domačega čtiva. Delala pa sem s tem večjo vnemo in veseljem, ker me snov veže s spomini na svoja otroška leta, ki sem jih v kraju do gajenja prebila.« Depresija £1 Quattara> kjer operirajo zdaj motorizirane oklopne ediuicc Osi Pisateljica se je v duhu podalla v preteklost m rudi jaz sem se, gledajoč sliko lepe žene, ki je ležala pred menoj na miza, za-mislil v tiste dni, kd so že davno za nami in se zmeraj bolj oddaljujejo od nas. Rad bi bi'1 izvedel še kaj, a ljubezniva književnica se ni dala ugnati. Se posebno pa me je zanimalo, kakšne načrte ima za bližnjo in daljno bodočnost. Nisem mogel ukrotiti nsdovednosri. da bi ne vptraJni: 5 čim nas nameravate presenetiti v bodočnosti? »O. kar tako pa že ne bo 3lo\.» se yc hudomušno nasmehnila umetnica, »v&e<3a Vam ne povem, ker bi objavili v časnikih. Delam. Delam naprej, m sicer večje delo. ki ho zajelo vse plasti in ki bo zahtevalo mnogo let truda. —mir. Poljub je nadomestoval pogodbo Nekoč je imel poljub drugačen pomen kakor ga ima zdaj — Kakšen smisel ima poljub z nosom Kaj je prav za prav poljub? Nemci ga duhovito označujejo z besedo igro, ki jo jc težko prevesti: s-Ein Kuss ist der Ausdruck eines Eindrucks durch Aufdiuck mit Nach-druck«. Dejansko pa je poljub eno najbolj skrivnostnih čaralnih in posvečevalnih dejanj iz mladostne dobe človeštva, če sta dva vojščaka, povezana s skupnimi doživetji, skupnimi vojnimi dejanji nevarnostmi hotela skleniti »krvno prijateljstvo« sta si prerezala kožo na roki in napolnila s krvjo dva kozarca. Vsak je izpil kri drugega. Lahko sta se pa pobratila tudi tako, da sta se poljubila in pri tem vdihnila dih drugega. Poljubi med tečajem in ekvatorjem Po veii prirodnih plemen biva namreč človeška duša v vsakem telesnem udu, v vsakem lasu na glavi, da, celo v človeKo-vi senci in njegovi podobi. Kdor je želel prizadejati nasprotniku, ki ga ni mogel doseči, veliko škodo, si je dal napraviti njegovo sliko in zadoščeno mu je bilo, če Je žalil sliko mesto živega nasprotnica. Se bolje je bilo seveda, če si je lahko oskrbe: nekaj njegovih las in jih zažgal. Kot sedež duše sta veljala predvsem kn m dih. Ce je torej kdo vdihnil dih drugega, je izmenjal poljubljajoč se z njim svojo dušo in postal z njim tako rekoč en človek v dveh osebah, kakor so si miselno predstavljali krvno bratstvo. Ker pa človek lahko diha skozi usta in skozi nos, t:ta sa razvili pri lazličnih narodih tudi u ve vješti poljuba, poljub z usti in poljub z nosom, kakor ga danes poznajo še Eskime* in Laponci, deloma pa tudi še razni prebivalci otočij na Daljnem vzhodu in v Tihem oceanu. Vseeno je, če pritisnemo ustne drugo k drugi ali drgnemo nos ob nos Najvažnejše je, da more eden vdihniti dih drugega, »Nesmiselni poljubček« Da je bil tujec polnoveljavno sprejet v rod ali pleme, je potrjevalo mešanje krvi ari poljub z usti ali nosom. Prav za prav je bilo to jedro svetega dejanja, po fceate-lem je postal sin in naslednik plem3m?ke-ga božanstva ali plemenskih pradedov. Podoben običaj so ugotovili tudi pri germanskih plemenih v starem in srednjem veku. Ce se je hotel bojaželjni mladenič priključiti spremstvu kakšnega slovitega junaka, je postal z njegovim poljubom njegov hr.it in je bil sprejet v zvestobno zvezo njegovih mož. Tudi kdor je v srednjem veku sprejel kakšen fevd, je bil zavezan svojemu fevdnemu gospodarju s poljubom. In če so sodobni ljudje na prvotni pomen poljuba popolnoma pozabili, so danes udi priložnosti, ko poljub ponazoruje sklenitev tesnejše skupnosti, n. pr. zaročni poljub, ko sp;ej-me mlada dvojica ob zaročitvi blagos'ov očeta in matere. Gotovo ni slučaj, da je poljub z nosom, kjer se je v razmeroma majhnih in zaključenih okrožjih ohrarul do danes. obdržal svoj prvotni smisel. JNa Oceanskih otokih služi namreč edino za Izraz strastne ljubezni, ki sili k združenj« z ljubljenim Človekom. Vse zvrsti poljuba, ki so se razvile, ko je bil njegov globoki pomen žc davno pozabljen, poljub z nosom ni posnemal. M«(i tem ko je etiketa knežjih dvorcev in sn-lonska vljudnost naplavila iz poljuba s usti kmalu poljub roke, pri katerem sm* čestilec dihniti svoj dih le na rokavico svoje dame, medtem ko pritisnemo otroKa poljub na čelo aH damo deklici največ »poljubček na lice«, Eskimcem nikoU m prišlo na misel, da bi s svojim nosom koga podrgnili po licu. Posebno bi se jim pa zdelo nesmiselno, če bi zahteval kaka m uo-mlšljavi vladar od njih, naj se m svojbn nosom dotaknejo njegovih prstov na nog« ali pa da ga vtaknejo v pesek pred njegovim prestolom. Grki se niso poljubljali Kdaj je poljub z usti izgubil svoj magični pomen in postal Izraz suženjske vrt*-nosti pod orientalskim despoti zrnom, oziroma brezvsebinska gesta Izmaličene vljudnosti, ni točno znano. Grki sto očitno hnfll visoko mnenje o pomenu poljube., ker ga niso upiabljali niti pri flirtanju m niti pri ljubavnih pustolovščinah. Pri velikih pesnikih zgodnje grške zgodovine Homerju, Hesiodu in drugih, ki zelo podrobno poročajo o raznih ljubavnih zgodbah, zaman iščemo, da bi se n. pr. Parts in Helena poljubila ali da bi Zevs za hrbtom Hera poljubil Danao. Alkmeno ali Evropo. Tudi Odiseja nista na njegovih potovanjih potegnili niti nimfa Kali pao, niti čarovnica Kirka k sebi tako, da bi ga vroee poljubljali. Toda to je bil nazor Home« ja. Mogoče je vendarle, da so vsakdanji Grki mislili drugače. Tega pa nam z^rodojrina ne poroča. IZREDNA ČAST — Ali je kdo telefoniral ta Am, ko m« nI bilo doma? — Da, gospod generalni rssrnatstj. — O. kolika čast! Kaj je pa hotel? — Nič. Bilo je napačno zvezano, NE DA SE ZASAČITI On: TI me varaš, Lenka, V sanjah sf govorila o nekem Pavlu. Ona: Kako si smešen! Misli9, da me boC zasačil, pa se ne dam. Saj mu sploh ni Ime Pavel. DOBRI POSLI — Kaj, radi bi, da bi vam porisal plačo, ko sami dobro veste, kako slabo gredo zadnje čase posli. Bodite veseti, da vas se nisem vzel za družabnika. 116 D. Do Maurieri Prva Roman -su 'vtvovuz nSa^zra 3%jo rsAtcjop at BDBfSfl kakšnega hotljivca, ki je svojo »mlado ženoc, kakor so me v članku imenovali, pripeljal v Mander-ley in hitro priredil velik ples, kakor da jo hoče razkazati svetu. Skrila sem list pod blazino v naslanjaču, da ga Maksim ne bi videl. Toda jutrnje izdaje mu nisem mogla skriti. In zgodba je bila tudi v londonskih listih, ki sva bila nanje naročena. Ti so priobčevali sliko Mander-leya z obilico podrobnosti. Manderlev je bil znamenitost, prav tako pa tudi Maksim. Imenovali so ga Maksa de Winterja: to je odurno zaudarjalo po družabnih čenčah. Vsi listi so še posebej poudarjali dejstvo, da se je našlo Rebekino truplo dan po maška-radi, kakor bi bilo v tem nekaj usodnega. Dva lista sta rabila isti izraz: »ironija usode.« Da, res je bila ironija usode. In zgodba je bila zanimiva. Videla sem Maksima, kako je ob svoji skodelici Čaja bolj in bolj bledel v obraz, ko je pregledoval časnik za časnikom. Rekel ni nič. Samo pogledal me je, in jaz sem iztegnila roko. »Prekleti ljudje,« je zamrmral, »prekleti, prekleti...« Pomislila sem, kaj vse bi lahko Se nakovali, ko bi vedeli vso resnico. Ne le za en stolpec, ampak za pet ali šest. In v Londonu bi listi razobesili lepake po kioskih, in prodajalci bi kričali po cestah in pred postajami podzemeljske železnice. Po zajtrku je prišel Frank, bled in truden, kakor da vso noč ne bi bil spal. »Telefonistici v Kerrithu sem naročil, naj daje vse pogovore za Manderlev skozi mojo pisarno,« je rekel Maksimu. »Ne glede na to, kdo kliče. Če bodo časnikarji, bom sam opravil z njimi. In tudi z vsakomur drugim. Ne maram, da bi nadlegovali vaju dva. Že doslej jih je več telefoniralo, samih ljudi iz okolice. Vsem sem dal isti odgovor. Gospod in gospa de Winter sta jako hvaležna za vljudno zanimanje in upata, da ju bodo prijatelji razumeli, če nekaj dni ne bosta sprejemala obiskov. Gospa Lacy je telefonirala okrog poli devetih. Hotela je neutegoma priti sem.« »Oh, moj Bog...« je začel Maksim. »Pomiri se. Odkrito sem ji povedal, da se mi ne zdi prikladno hoditi semkaj, češ. da ne bi bilo opravka zanjo, ker ne želiš govoriti z nikomer drugim kakor s svojo gospo. Hotela je vedeti, kdaj bo preiskava, toda odgovoril sem ji, da še ni določeno. Ne vem, ali ji bo moči ubraniti, da ne bi prišla, ko bo čitala v listih uro in lan.« »Te časnikarske priskute ...« je rekel Maksim. »Vem,« je Frank nadaljeval. »Najrajši bi jim vrne vrat zavili, toda po drugi strani se moramo zamisliti v njih položaj. Njihov poklic je tak, ne morejo si kaj, da ne bi šli do skrajne meje. Ako ne bi našli vsak čas kake nove istorije, bi jim ured- nik pokazal vrata, če urednik ne more izdajati lista, ki gre v denar, ga lastnik samega zapodi. In če list ne gre v denar, je lastnik ob solde. A ti nikar nikogar ne sprejemaj, Maksim: z vsemi bom jaz opravil. Ti ne smeš delati nič drugega, kakor da dobro premisliš odgovore, ki jih boš dajal pri preiskavi.« »Že vem, kako moram govoriti,« je dejal Maksim. »O tem sem prepričan, a ne pozabi, da je preiskovalni sodnik stari Horridge. Bebec je in se izgublja v nevažne podrobnosti, samo da bi ga imeli porotniki za vestnega človeka. Ne smeš mu dati, da bi se preveč razkosatil.« »A zakaj naj bi se kosatil? Ne vidim razloga.« »Seveda ne. Toda jaz sem že bil na takih obravnavah in vem, da človek kaj lahko postane živčen in razdražen. Gotovo se ne želiš zameriti porotnikom.« »Frank ima prav,« sem rekla. »Razumem ga, kaj hoče reči. Kolikor hitreje in bolj gladko bo šla stvar izpod rok, toliko bolje bo za vse. In potem, ko bo ta nesrečna stvar opravljena, ne bomo nič več mislili nanjo, in tudi drugi jo bodo pozabili, jelite, Frank ?« »Oh, seveda,« je odvrnil. Se vedno sem se ga ogibala z očmi hkratu pa sem bila bolj ko kdaj prepričana, da ve resnico, že od kraja jo je vedel. Spominjala sem se, kako je bilo, ko sem ga prvič videla, tisti dan po mojem prihodu, ko so bili on in pa Beatrice z Gilesom na kosilu in je pokazala Beatrice v razgovoru o Maksimovem zdravju tako malo obzirnosti. Spominjala sem se, kako je Frank, mirno kakor zna, obrnil razgovor drugam in priskočil Maksimu na pomoč, kakor bi se mu zdel predmet spotikljiv. In tista njegova čudna nevolja, da bi govoril o Rebeki, smešni način, kako je vselej takoj okamenel, kadar koli je dobival najin pomenek zaupnejši značaj ... Oh, kako dobro sem razumela vse to! Frank je vedel, a Maksim ni vedel, da ve. In Frank ni hotel, da bi Maksim vedel, da ve. Tako smo sedeli vsak za svojo nevidno ogrado in gledali drug drugega. Zdaj, ko so šli vsi pozivi skozi pisarno, naju nI več nadlegoval telefon. Treba je bilo samo še čakati. Počakati prihodnjega torka. Tudi gospe Danversove nisem več videla. Jedilnik za kosilo so mi pošiljali vsako jutro kakor po navadi, in jaz sem ga puščala neizpremenjenega. Klarisa, ki sem jo vprašala, kako je s starko, mi je rekla, da še opravlja svoje posle kakor zmerom, govori pa z nikomer ne, in da ji morajo nositi obede v sobo. Klarisa je imela od radovednosti velike oči, vendar me ni izpraševala; sicer bi se ji bila pa premislila ustreči. Očitno niso govorili v kuhinji, na pristavi, na kmetijah in celo v čuvajevi hišici o ničemer drugem kakor o tem. V Kerrithu je moralo kar vrša ti. Midva se nisva več ganila iz Manderleva, da, še z vrtov okrog hiše ne. Niti do gozdov nisva več prišla. Vreme je bilo med tem neizpremenljivo soparno in moreče. V zraku je visela slutnja nevihte, belo, zastrto nebo je bilo nosno z dežjem, ki se pa ni hotel uliti Kar čutila sem duh po vsej tej vodi, ki se je zbirala v oblakih. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran Za mseratnJ del usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani