__________________________ VRTEC __________________________
Dr.M.V.:
O parniku.
Cas   počitnic   je   čas   potovanja.   Nekateri   otroci   ste   bili   o   počitnicah: pri   morju.   Ste   se  kaj   vozili   s   parnikom?   Parnik   je   danes   glavno pomorsko  prevozno  sredstvo  ter najvažnejša  pridabitev  ladjedelstva. Je   pa  ladjedelstvo   ena   najstarejših   industrij.   Že   Noetu   je   Bog   ukazal:
Naredi   si   ladjo   iz   tesanega   lesa__   In   Noe   je   ubogal.   Pri   starili   na-
rodih res najdemo prav različna sredstva za plovbo. Pri Indijcih. — na primer — čolne iz brezovega lubja, pri seyernih narodih iz živalske kože, pri Egipčanih splave iz bambusovib. palic, pri Feničanih pa že tudi večje in prostornejše jadrnice. Stari narodi so po svoji poganski navadi, preden so odpluli, uajprej darovali bogovom, da jim pošljejo ugodne vetrove ter pomirijo morje, potem pa so ob obali jadrali celo do današnje Angleške po kovino ali pa v Indijo po bisere. Tudi stari Malajci so bili dobri momarji: za odhod so si navadno izbrali poseben »srečen dan« ter pluli potein tja do Nove Zelandije. Ko so pozneje v Sredozemskem morju zagospodarile rimske  dvojne jadrnice,  lepo  izdelane z  velikim izrezljanim  kljunom  ter
rimskim orlom na kljunu, so pa že tudi naznanjali Iadjam svetilniki — ne sicer tako dovršeni ko danes, vendar pa z daleč na morje vidnim ognjem — ob temnili nočeh varen pristan. Toda neizmerno morje s svojimi visokimi valovi je bilo le še prenevarno. Tudi naš znanec Kolumb je v polni meri občutil njegovo moč na svojih potovanjih. Uspešno premagati vse težave pomorskih potovanj se je posrečilo šele inodernim parnikom. Ko je Ame-rikanec Fulton zgradil prvi praktično uporabni parnik na kolo, celo tedanji gospodar Evrope, Napoleon L, ni verjel v njegovo bodočnost, zato je Fultonu odklonil svojo pomoč. Sprejeli pa so Fultona Angleži, uvedli paroplovne s.\eze na rekah in kmalu na to tudi na morju tako, da je Napoleon, ko so ga gnali v pregnanstvo na otok Sv. Helene, videl to, za kar je pred leti odklonil Fultonu pomoč, namreč: prvi parnik. Napredek tehnike pa je polagoma uresničil najbolj drzne' želje pomorščakov. Današnjih velikih par-nikov s krasno opremljeno lastno kapelo, zimskim vrtom, kopalnicami, z veliko in lepo plavalnico, glediščem in kinom, koncertno dvorano, kavarnami, velikimi promenadnimi prostori, kjer je dovolj prostora tudi za raznovrstne igre, ter brezžično brzojavno postajo, ki veže ladjo sredi oceana s suho zemljo, si namreč naši pradedje sploh niso mogli zamisliti. Manjši parniki pa, ki služijo le za krajša potovanja, seveda niso tako razkošno opremljeni. Oglejmo si enega takih, da ta prevozna sredstva vsaj nekoliko spoznamo.
12
__________________________ VRTEC __________________________
Že od daleč vidiš nad morsko gladino dim, ki se vali iz širokega dim-nika (1) (da lažje preinaguje odpor zraka, je nekoliko nagnjen) ter dvoje visokih jarbol (2), enega na prednjem, drugega na zadnjem delu ladjinega trupa. V novejšem času nosita ta dva jarbola tudi anteno, to je: pripravo, ki sprejema potom električnih valov sporočila iz najdaljnejših. krajev. Na prvem jarbolu vidiš v približno polovični višini tudi veliko pleteno košaro (3), iz katere mornar opazuje okolico ladje. Nad gornjim krovom je poleg dim-nika več zračnih cevi (4), katerih. ustja so deloma obrnjena v smeri proti vetru, deloma v smeri vetra. Te cevi na eni strani dovajajo zrak v parnik, na drugi ga pa odvajajo tako, da je \ notranjosti zrak vedno svež. Na prednjem delu gornjega krova vidiš poveljniški most (5), od koder vodi kapetan. ladjo s pomočjo različnih aparatov, izmed katerih. je seveda kompas ogromne važnosti. Vzdolž krova ;so obešeni rešilni čolni ter rešilni pasovi (6) za slučaj nesreče. Tako v gornjem kot dolnjem krovu — tako se namreč imenujejo nadstropja parnika — so na sredi prostori za potnike prvega (I.), odzadaj za potnike drugega (II.) in od spredaj za potnike tretjega (III.) raz-reda. Ti prostori obstoje iz obednice (a), sobe (b) za pisanje in branje, kadil-nice in kabin za potnike. Kabina se imenuje mala sobica z dvema posteljama, druga nad drugo, omaricami za obleko ter stolom, poleg tega je ob steni še priprava s tekočo vodo za umivanje. Enake kabine imajo za svojo uporabo seveda tudi lnornarji. Ves ostali spodnji del parnika pa je namenjen v sredini za pogonske stroje (7), dinamo in hladilne aparate, sprednji in zadnji pa za blago (8), zalogo živil, vodo, preraog in prtljago. Od strojev vzdolž do konca parnika je napeljana os, ki vrti ladijski vijak (9). Ta vijak se vrti z veliko brzino in s tem pomika parnik naprej. Poleg tega vijaka je na parniku velike Tažnosti tudi krmilo (10), ki ga pridni krmar s pomočjo po-sebnega mehaiiizBia premika in daje z njim ladji smer. Na prednji strani parnika je videti tudi odprtino (11), ki vodi do dna ladje. Skozi to odprtino spuščajo stroji s pomočjo škripcev blago v ladjo in ga tudi izlagajo. Čisto spredaj pa ima parnik na vsaki strani po eno železno, zelo težko sidro (12), ki omogoča parniku v slučaju potrebe, da se usidra ob pečinah, ki so na morskem dnu ob obali.
Na parnik in s parnika prideš po posebnern. mostiču, ki se prisloni na krov parnika, ko pristane v luki, in se spet odstrani, preden parnik odplove.