Poštnina plačana v gotovini* V Ljubljani, dne 11. oktobra 1922. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Občinska uprava". Izhaja viako sredo ob 5, uri zjutraj. — Cena mu j* 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Posamezne Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi s* poiiljajot Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije ln inserati pac Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 11 1 ■ !'. v * r piti. Zato naši poslanci tudi nimajo v bel* grajskem parlamentu nič iskati in Radič j« celo, čeprav ne naravnost pozival Hrvate, naj' ne plačujejo davkov in naj se ne odziv-ljajo vojaškim pozivom. Da je taka politika čisto uapačha in da je Slovencem in Hrvatom prinesla neizmerno zla, smo že večkrat povdarjali. Zakaj vsled odsotnosti Hrvatov v parlamentu so vladne stranke počenjale s Slovenci in Hrvati, kar so hotele, na zunaj pa so kat zale na veliko večino, ki jo imajo v državnem zboru, dasi v resnici te večine nimajo. -i Hrvatje, ki so bili spočetka sami navdušeni za Radicevo politiko, so začeli vsled vedno večje škode, ki so "jo trpeli, uvide-vati, da so na krivi poti. Radič je začel .izgubljati zaupanje, čuli so se proti njemu glasovi, da je svoje vodilno stališče med Hrvati porabil za to, da je obogatel itd. Radie, ki še nikdar ni bil politično značajen človek, temveč vedno tako žongliral, da se jo ohranil na odru, je začutil ostrejšo sapo, ki ga zna odnesti, na drugi strani pa mu je začelo za poslance primanjkovati denarja — pa tudi razne nečedne denarne zgodbe, ki so mu jih začeli očitati, so mu jele presedati in — ker je on značajen samo v svoji neznačajnosti, je iskal vratic, skozi katera bi se, zmuznil pred občno jezo. In ponudila so se mu sama. Kaj republika, kaj ustava, glavno je, da sem jaz zopet na vrhu. Ce me ne bodo več držali Hrvati, me bodo podprli Srbi. In sedaj prinašajo belgrajski listi, da je Radie ves navdušen za srbski narod, da bo šel z vsemi poslanci v Srbijo praznovat obletnico bitke pri Kumanovem, da vzklika na shodih: živel srbski narod, da se je dosegel med njim ln Davidovičem popoln sporazum. O hrvatski republiki seveda nobenega govora in celo o izpremembi ustave ne slišimo, da bi Radič stavil pogoje. Toda čakajmo, morda pn bo to še zahteval. Kaj pa mi? Nam je vsak dobro došel, kdor pomaga rušiti vidovclanslco ustavo, pa naj bo to Davidovic, Protič ali Radič. Čisto hladnokrvno čakamo, kako ae bo stvar razvila Zakaj gotovo je, da je neštvor vidovdanska ustave dolgega življenja nezmožen in bo OBČNI ZBOR Jugoslovanske Kmetske Zveze se bo vršil v četrtek, dne 9. novembra. Spored občnega zbora bomo priobčili v prikoduji številki DOMOLJUBA. — Vse K. Z. poživljamo, da takoj določijo svoje zastopnike, ki se bodo občnega zbora udeležili. Event. predloge naj pošljejo pa vsaj en teden dni pred občnim zborom tajništvu J. K. Z. Preobrat na desno« Navzdol. Do pičioe natančho se je izpolnilo, kar smo gluhim ušesom prerokovali že dve leti: vidovdanska ustava mora pripeljati državo v nesrečo. In zgodilo se jo toliko hitreje, ker so to že itak slabo ustavo izvajali še slabši vladni možje, ki jim je bila strankarska korist najvišji zakon, osebna zarada cilj vsega — vsaj pri mnogih vodilnih možeh — brezdanja korupcija pa pot, po kateri so svoje strankarske koristi in osebne zarade uveljavljali. Razmere v državi so se v vsakem oziru tako poslabšale, nezadovoljstvo med ljudstvom tako narastlo, da so treznejši politiki onih strank, ki so prisegale, da je vidovdanska ustava nedotakljiv zaklad naše države, sami začeli najpreje sramežljivo priznavati, da se uprav vsled te ustave polagoma toda gotovo bližamo propadu. Pristaši vladnih strank so blagoslavljali centralizem, dokler so mislili, da bodo z hjim samo klerikalce držali na vajetih, ko pa je taisti centralizem začel neusmiljeno segatt v njihove žepe in jim povzročati najbolj čudežne neprijetnosti, tedaj je zavrelo. Revolucija vladnih strank. In sad tega je bil: splošen odpor proti nosilcem centralizma in podpihovalcem slovensko-hrvatsko-srbskega spora: v demokratski stranki proti zloglasnemu Pribi-ceviču in njegovemu privesku dr. Žerjavu, v radikalni stranki pa proti Pašiču in njegovemu dodatku Ljubi Jovanoviču. V demokratski stranki je voditelj revolucije sam predsednik stranke Davidovic, v radikalni pa stari Stoian Protič. ki je sicer izstopil iz stranke, pa ima še vedno velik vpliv nanjo. Revolucija v vladnih strankah se je začela najprej z zagrebškim kongresom, kjer so se zbrali vsi nezadovoljneži demokratske stranke; in seveda je bil navzoč tudi Davidovic. Sklenila se je na kongresu revizija ustave, čeprav se ta beseda ni izrekla. S tem je bila prva luknja v vidov-dansko ustavo narejena. Pribičevič, ki dobro sluti, da z vidovdansko ustavo živi in umrje in da so taki ljudje z manirami ma-žarskega grofa Tisze možni le pod okriljem take ustave, kot je vidovdanska, je takoj začutil nevarnost in otvoril odprt in beBen boj proti Davidovicu in njegovi skupini. Danes, 10. t. m. se vrši glavna seja demokratske stranke in tu- se— kakor vse kažo — bije odločilna bitka. Podobno se je zgodilo v radikalni stranki. Stojan Protič je sklical velik shocl radikalne stranke v Somborju, in na shod so došli celo radikalni ministri. Zopet je bila na shodu z najkrepkejšimi besedami obsojena sedanja vlada in sprejet sklep, da se mora ustava spremeniti. Pašič in njegov oproda Ljuba Jovanovic sta bila vsa iz sebe radi te brezmejne predrznosti radikalnih ministrov, ki lastno dete tolčejo po glavi. Ko je povrhu tega še kralj sam povedal, da s sedanjo vlado ni zadovoljen, je revolucija v vladnih strankah dobila tako oporo, da je Pašic moral sklicati ministrski svet, da se najde rešitev. Sklep je bil: vlada odstopi. Pašic pa bi vendarle rad rešil sebe in svojega sobojevnika — čeprav v drugi fronti — Pribičeviča, in skuša odstop vlade zavleči, kar pa dolgo ne bo mogoče, zakaj Davidovic in P: >tic ne odnehata več, kakor vse kaže. Radiceva vratica. Pa še nekaj važnega se je medtem dogodilo, kar daje revoluciji v vladnih strankah še posebno korajžo in upanje na uspeh. In to je Radič, veliki politični žon-glčr. Radič, kakor vemo, ni hotel o Srbih nič slišati. Srbi naj si ustvarijo državo, kakršno hočejo, mi Hrvati nimamo z njimi nič opraviti, temveč hočemo svojo seljačko republiko in potem se bomo šele pogajali s Srbi, v kakšno zvezo hočemo z njimi stor prej ali slej izdihnil. Ce je že prišel ta dan ali ne, Se ne vemo. Le 1» vemo: cimpreje, tem bolje za državo. Nikar pa ne pričakujmo, da bo z morebitno zmago Davidovifeevo in Protifievo že ustava razrušena, še manj pa, da bi že Erišli do avtonomije, kakor jo zahteva judska stranka. Morda tudi ne bi bilo dobro, da bi se to na hitro izvršilo, zakaj vsaka velika stvar potrebuje počasnega razvoja, sicer v hitrici samo sebe podere. Tudi če zmaga Protičeva avtonomija, to še daleč ni naša avtonomija. Zakaj naša avtonomija je zakonodajna, Protičeva samo upravna. Mi zahtevamo slovenski deželni deželni zbor, ki dela lastne zakone, Protič hoče dati samo več svobode dež. upravi, katera je sedaj za vsak las in vinar in podpis odvisna od Belgrada. Torej še dolga pot do zakonodajne avtonomije. Toda začetek je tu in to je dobro in nam daje upanje, da pridemo do cilja. Boljše pa nekaj kakor nič. In zato voščimo Davidovicti in Protiču mnogo uspeha. Te dni izide koledarček Jugosl. Km. Zveze. flane Jugoslov. Kmetske Zvezo opozarjamo naj ga takoj naroče v tajništvu J. K. Z. v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Proti brezverski soli. Najprej nekaj številk. Objavil j« te štsvilke pri eden najvišjih sodnih uradnikov v Zcdinjenih državah, James M. Beck, novembra 1- 1921, Pojedo pa tole: Statistika zveznih kazenskih sodišč v Zedin^enih državah pokazuje v zadnjih letih nedosežno naraščanje zločinov. Kazenske obtožbe so se od 9503 v letu 1912 pomnožile na 70.000 v letu 1921. To je statistika samo za zvezna sodišča; sodišča posameznih držav v tej statistiki tploh niso vpoštevana! — Vendar se da splošna pokvarjenost ljudi posneti tudi iz sledečih številk: Svota,.katero so zavarovalnice plačale za škode, povzročene po vlomih, je zrasla od 886.000 dolarjev v letu 1914 na 10,000.000 dolarjev v letu 1920; v istem času sc je število poneverb po-ir,:iožilo petkrat. — Tatvine so dosegle pri prevažanju blaga velikansko številko. Čestokrat zločinci šiloma ustavljajo vlake, in to ne samo v neobljudenih delih dežele. Nele v Zedinjenih državah, temveč tudi v Evropi se množijo taka zločinska nasilst-,va, tako da se je moral voziti znani evropski mednaradoni ekspresni vlak z vojaško stražo. Ceste po naših mestih, svojčas varne pred zločinci in nasilstvi, so postale torišče pocestnih roparjev. Samo v Chica-jgu je bilo v enem letu ukradenih 5000 av llomobilov. — Umor je bil v prejšnjih časih redek in nenavaden zločin. Danes se zgo-'di v naših velikih mestih skoraj vsak dan. Leta 1917. je bilo v Newyorku 236 umorov in iamo 67 obsodb radi tega zločina; y letu 1918 pa 221 umorov in 77 obsodb. V Chicagu leta 1919 celih 336 umorov in 2X 44 obsodb. Življenje in lastnina sta postala tako nesigorno kot v prednjih stoletjih v najbolj tolovajskih časih ne. I. t d, I. t, d. Takšna poštenost torej vlada v Ameriki , .. Človek se nehote vpraša: Odkod to hajduštvo? Brez dvoma bo vsakdo na prvi pogled, dejal: Posledice vojske ... Toda v Ameriki vojske ni bilo. Kateri so se j>e udeležili so bili in so dobro preskrbljeni. Vojska je mogla kaj takega povzročiti le v premagani Avstriji, Nemčiji, Rusiji in drugod. Vzrok za ameriško podivjanost človeštva, mora torej tičati kje^ drugje, In res! Spomnimo se par zgodovinskih dejstev, pa nam bo stvar postala bolj jasna. V letih 1712—1778 je nastopil na Francoskem tnodrifan Rušo, Ta je učil: »Človek je po naravi dober. Izvirnega greha in njegovih namišljenih posledic ni v njem. Ravna naj se torej človek po svojih naravnih nagonih, pa bo dobro živel. Zato pa nobenega pritiska nanj s kako vzgojo, nafmanj pa z versko vzgoo..•« Otroška narava naj se razvija sama iz sebe. Otrok ne bodi nikomur pokoren, ampak naj čuva svojo svobodo in naredi samo tisto, kar se njemu dobro zdi. Besedi ukaz, pokoršči- ' na, do!žnost naj nc pozna. Vzgojitelj ne 1 govori gojencu o Bogu in nikar ga ne pri- j ganjaj k nobeni bogoslužni vaji. V 15. letu J otrok še naj ne ve, če ima dušo; morda ; bo še v 18. letu prezgodaj, čc bo zvedel, da jo ima«, Samorašč človek, ki ni od ni- j kogar odvisen in nikomur pokoren, fe vzor temu modrijanu. Drug modrijan Kesnej (1694—1774) je ' pa ta Rusoizv nauk prenesel tudi na go- ! spodarsko življenje. Učil je: ^Človek je do- ! ber. Poskrbimo samo zato, da bo imel jesti in piti, da bo užival in srečen bo. Da pa i to dosežemo, dajmo mu tudi v javnem živ- J Ijenju popolno svobodo. Vsak naj se vpra- : ša: Kaj je zanj dobro, kaj je zanj koristno ! in to naj skuša doseči. Zato naj dela vsakdo, kar hoče, gre naj kamor hoče, vsakdo naj uživa popolno politično, gospodarsko 1 in versko svobodo in srečni bomo ,. •« In res! Amerika se je poprijela teh I naukov ▼ polni meri. Na stežaj je odprla i vrata vsej svobodi. In priznati moramo, da ! jo je ta svoboda silno dvignila v bogastvu, ' četudi ne v sreči, kar nam potrjujejo tudi •: zgoraj našteti podatki. Postala je Amerika I dežela medsebojnega tekmovanja, dežela 1 napredka na gospodarskem polju, dežela velikih podjetij in čudovitih iznajdb, dežela ! velikih bogatinov — milijonerjev in mili- j jarderjev — pa tudi dežela l'udi brez čn- i stev, brez srca, brez srčne notranje omike, ! dežela samoraščih sebičnežev, kar nam I zopet potrjujejo zgoraj navadene števil- j ke.,. Toda bogastvo, ki ga je prinesla Rusojeva in Kesnejeva svoboda Amcri- ■ kancem, bi iih morda sarno na sebi ne i bilo pripeljalo do tako sebičnih stremljenj kot jih na splošno opazujemo v dušah ino-rodnih Amerikancev in po njih tudi v dušah tujih priseljencev. Najhujše je bilo to, da je Amerika Rusojeve nauke raztegnila tudi na versko polje, zlasti na verouk v Soli, Proglasila je namreč, da so državne šole popolnoma brezverske (seveda smejo posamezne veroizpovedi zidati svoje zasebne šole). V državnem oouku se ne sme ničesar omenjati, kar bi bilo z vero v zvezi, Tu se morajo poučevati predvsem oni predmeti, »ki človeka usposabljajo, da si bo znal pomagati do bol šega kruha in zaslužka. Ce se kaj omenja iz verstva, naj se teh stvari ne poučuje kot vzgojno sredstvo, ampak samo kot učni predmet, ki je podoben drugim predmetom in človeku potreben za splošno izobrazbo, da pride do boljše službe... V tem duhu je vzgaja-la sicer tudi Evropa več ali manj ljudi v preteklem stoletju, a v polni meri nam ji]) je vzgojila Amerika. Vzgojila nam je kot pravimo nov tip človeka, ki gre samo za zaslužkom in zboljšanjem svo ega gmot-nega položaja, človeka, ki je popolnoma v službi inamona. S tem pa je vzbudila v njem vso ono sebičnost, pohlep, drznost, nevoščljivost, brezobzirnost in celo vrsto drugih strasti, ki so potrebne za zločinska dejanja kot nam jih našteva James M. Beck v zgoraj omenjeni statistiki, ki nam priča, da je Amerika pri vsem svojem bogastvu s svojim brezversko vzgojenim človekom na robu propada. Tako se zdi, da nam je ravno Amerika zgled, kako Bog kaznuje nepokorščino nasproti Cerkvi, Kako je n. pr. papež Leon XIII. svaril ravno združene severoameriške države pred brezversko šolo in opozarjal vernike, da so take šole samo zlo, ker ga ne moremo zabraniti, kako je opominjal škofe in vernike, da ustanavljajo verske šolel Ravno za Severno Ameriko je izdal odlok, da se starišem, ki brez potrebe dajo svoje otroke v državne šole, ne da bi jih zadostno zavarovali proti nevarnostim takih šol, mora odreči odveza. Toda Amerika je bila s svojimi priseljenci vred v marsikaterem oziru gluha za take prošnje in grožnje, za-'to pa danes že žanje, kar je sejala: Uboj, zločine i. L d. In podobno bo z našo državo, če vržejo verouk iz Šol, Pravijo, da se bo naša država industrializirala. Postavila se bodo velika tovarniška podjetja, izrabile vode, dvignili prirodni zakladi. Treba torej Sol, ki bodo vsposobile naš rod za taka podjetja. Zato v šole: več prirodoznanstva, več računanja, več umevanja za življenske potrebe, več realij. Prav tako! Toda prav z ozirom na tole moramo zaklicati našim državnikom: V šole tudi več verouka... Ne ven z veroukom... Zakaj, če bote po-medli z veroukom v sedanjih dneh, ste gotovi, da bote vzgojili ljudi, ki bodo morda bogati, nikdar pa ne srečni kot vas uči preteklost Amerike. Velik shod Slovenske Ljudske stranke se vrSI prihodnjo ledeljo dne 15. tm. ob pol osmih zjutraj v Smartnem pri Litiji. Govoril bo načelnik stranke, poslanec dr. Anton Korošec. Pozivamo vse somišljenike SLS, posebno Se člane Kmetske zveze, da pridejo vsi na shod. *** Gospodarski obzornik Gospodarska obvestila. DENAR. Denar Vrednost tujega denarja. 3. okt. 5. okt. 7. okt K v K v K v ameriški dolarji (eden) 236 — 146 — 244 — avstrijske krone (sto) — 33---- Cežkoslov. krone (ena) 7 92 8 14 8 40 angleški funti (eden) 1125 60 ----1102 — francoski franki (eden) 17 40 19 68 18 64 Italijanske lire (ena) 10 92 10 56 10 60 bolgarski levi (edeu)------ carski rublji (sto) ------ nemške marke (sto) 14 64 — — --- rumunski leji (eden) 1 72---- švicarski franki (eden)-------16 80-- poljske marke (sto) 3 SO---- mažarske krone (sto) 10 40---- CENE. g Ljubljanski trg. Dviganju vrednosti našega denarja in ukinjenju uvozne cariue za nekatere življenske potrebščine ter potrebnemu zvišanju izvozne carine za živila, je sledilo paduujo cen. Razlike v cenah enega in istega blaga po različnih krajih Jugoslavije so danes še velike radi popolne odpovedi železniškega tovornega prometa, ki onemogoča takojšenj vpliv konkurence cenejšega blaga. Cene nekaterih dooiačih pridelkov se nahajajo da-nos še daleko nad svetovno ceno. Amerikanska mast ua debelo postavljena v Ljubljano stane okrog 105 kron, v nadrobni razprodaji 116 kron. Kakovost amerikanske masti je prav dobra. l»o sedaj še nismo prejeli nobenega vzorca, kjer bi bila mast pomešana. Domača mast se trži Se vedno po ceni 100 K za kg. Cena debelim prašičem na drobno v Ljubljani se še vedno vzdržuje na 85 do 90 K za kg žive teže. Amerikanska moka, ki je prvovrstne kakovosti št 2 19 K, št. O 21 K »a kg. Cena pšenici je padia že na 14 K, kar odgovarja ceni 21 K M kg moke št. 0, vsled tega bo morala tudi cena domači moki hitro navzdol. Istotako kažejo vse druge žitarice pot navzdol. Cena sladkorju je padla. V nadrobni trgovini se prodaja danes kristalni sladkor 65 do 68 kron, v kockah 74 do 78 IC. Cena mora še pasti. Ril 32 do 40, olje 88 K. Glede mesa ni pomanjkanja. Svinjsko meso 90 do 94 K, telečje 58 do 60 K. Goveje meso je padlo za približno 1 dinar pri lig. V mesnicah po mestu 54 do 60 K, na trgu se prodaja goveje meso od 34 do 00 K po kakovosti. Meso tretje vrste 84 do 40 K se je zadnje tedne bistveno zboljšalo. Cene sadja na ljubljanskem trgu so nizke in je konkurenca zelo občutna. Gob je še vedno dovolj, cene pa postajajo že različne. Orehi liter 10 kron. Zeljnate glave so občutno padle; kg 8 do 4 K. g Mariborski svinjski sejem. Na zadnji sejem so pripeljali 108 prašičev. Mladi prašiči, od 5 do 6 tednov stari so se tržili po 350 do 600 K, ou " do 9 tednov po 1000 do 1500 IC, tri do 4 mesece stari 1800 do 2000 K, 5 do 7 mesecev Klari 3000 do 3800 Kron, 8 do 10 mesecev stnri po 4000 do 4500 K in eno leto stari po 6000 do 6800 kron. S! i usnjem in surovimi kožam/. Koucom septembra nastopivše mrtvilo se jo obdržalo tudi v tekočem tednu. Posebno v veletrgovini je bilo kupcev malo, dočim je nadrobna trgovina te precej dobro zaposlena. Sedanja omejenost ima svoj glavni vzrok v padanju tujih vrednostnih papirjev in v uejasuih razmerah glede nove devizne nared-oe, vsled česar jo otežkočen uvoz inozemskega bln-*-eue nekaterih vrst usnja so nižje nego pred i* dnevi, dasi domače tovarne le malo popuščajo, J? pa vsled tega, ker nimajo znatnih zalog izgotov-'f^sa usnja. Za goveje kože, srednje kože, se je v zadnJem času 75 do 80 K in za teletje 90 in 95 kron kg. Cene usnju še niso enotne. v g Cene iivini v Gradcu. V Gradcu plačujejo teže: voln 10 do 10 tisoč, krave 9 do 13 m živino za Idobasarje do 5800 avstr. kron. DAVKL g Davek aa naše stare kolosije. Zuuno je, kako so naši poslanci z vsem pritiskom lansko leto dosegli, da se je določba o pobiranju takse na Vozove omilila. Sedaj pa je finančna delegacija zopet dobila iz Belgrada ukaz, da morajo določbo o davku na vozove z vzmetmi strožje tolmačiti iu izvajali kot doslej in da se morajo obdavčiti vsi vozovi na vzmeteh, razen onih, ki se rabijo za prevažanje polskili pridelkov. Torej vsi kmečki koleslji bi bili na ta način podvrženi davku. Ker je vsled tega nastalo med ljudstvom veliko razburjenje, je poslanec Brodar posredoval pri finančni delegaciji, ki mu je raztolmačiia, da so vozovi na vzmeteh, ki se rabijo za prevoz poljskih pridelkov, prosti davka, četudi se drugače rabijo za osebne vožnje. Če torej n. pr. pelje kmet na koleslju na trg svoj pridelek, recimo jajca, sadje, maslo itd., se koleselj smatra kot voz na vzmeteh, ki se rabi za prevoz poljskih pridelkov. To je tudi sumoobsebi umijivo, ker gotovi pridelki zahtevajo prevoz na vzmeteh, kakor n. pr. jajca, mleko, maslo v loncih, obrana jabolka itd. Vsi drugi lastniki takih voz (ki niso kmetovalci) morajo plačati prijavno takso (ne letno takso). Boljši koleslji (polfijakarški vozovi) morajo plačati prijavno in letno takso, ravnotako vse kočije, bandanerji itd. (fijakarski vozovi). Dejanska uporaba ne igra glede takse (tako prijavne kakor letne) nobene vloge, samo taki vozovi, ki so popolnoma pokvarjeni, da sa ne morejo več popraviti, so takse oproščeni. (To se mora komisijsko ugotoviti). Torej je tudi recimo kočija, ki se nikdar no rabi ali ima sneta kolesa itd., davku podvržena. PROMET. g Grozno sliko o stanju naših železnic so razkrili na shodu Zvez« industrijoev dno 6. oktobra v Ljubljani. Poštenejši in strokovno izvežbani ljudje zapuščajo službo na železnici, vedno bolj pa preostajajo brez-vestneži, ki so pri železnici samo zato, da kaj zaradijo. Vsi tiri so kar natrpani praznih in naloženih vagonov in lahko se primeri, da v kratkem zastane ves promet, kar pomeni gospodarsko katastrofo za Slovenijo. Na postajah drž. železnice v Sloveniji stoji 1882 pokvarjenih vagonov, 300 natovorjenih in okoli 200 novih vagonov. Na postajah južne železnice stoji 2175 natovorjenih vagonov, od teh samo v Mariboru 1003, najstarejši že od 30. maja. Sama ležariua bo več stala, kot je vagon z blagom vred vreden. Pri carinarnici Maribor, Ljubljana in Zagreb stoji 900 vagonov. — Lepa slika sedanjega vladnega gospodarstva I g '/.a popravo mostu preko Viahiuje je posredoval pri ministru za javna dela poslanec Nemanič. Minister je obljubil prispevati 25.000 kron. g Poraba donosa povišane poštnine. Finančni minister je sklenil, da se ima pri poštn. proračunu onih 70 milijonov dinarjev, ki se bodo pridobili vsled povišanja poštnih in br/.ojavuih pristojbin, izločiti z« povišanje dnevnic poStnemu neukazneaiu osobju j milijonov dinarjev za povišanje plač častnikom pa 30 milijonov dlnarjov. g (Jesta Kostanjevica—Ojstro. Poslane« Sušnifc je posredoval pri ministru za javna dela radi cesto Kostanjevica—Ojstro in radi državne podpore sa most čez Krko v Cerkljah pri Krškem. o Koliko smo dobili vagonov in lok&tnotiv od Semtije. Do 10. septembra je prejela naša država od Nemčije na račun vojne odškodnine 155 lokomotiv in 71D2 tovornih vagonov. ŽIVINA. g Prepovedan uvoz govedi na Češko. Češkoslovaško poljedelsko ministrstvo je brzojavno ob-< vestilo našo državo, da je uvoz govedi iz Jugoslavije na CeSko zabiunjen, Izvzeta je živina za klanje. Vzrok je živinska kuga na parkljih ki se je pojavila v Jugoslaviji. IZVOZ IN L VOZ. g Za izvoz vina v Češkoslovaško. Vi državni vinarski šoli v Mariboru se ja vršil duo 1. oktobra 6estanek vinskih trgovcev, vinogradnikov, zastopnikov vinarskih zadrug iu vinarskih strokovnjakov. Kmetijski svetnik gosp. B. Skaliekv je v, daljšem govoru pojasnil pomen in vsebino dogovora med našo in češkoslovaško vlado glede izvoza našega vina. Poudarjal je, da se izplača izvažati le naša najboljša vina, ki morejo vzdržati konkurenco s češkoslovaškimi vini. Sklenilo se je, osnovati izvozno družbo vinskih trgovcev, vinarskih' zadrug in večjih posestnikov. S sklicanjem ustanovnega zboru je poverjen g. Cucek iz Ptuja, ki skliče zbor še ta mesec v Maribor. g Dovoljen uvoz rumuntkega tU«. Rumunska vlada je dovolila izvoz velikih množin žita v Jugoslavijo z bistveno znižano izvozno carino. RAZNO. g Sestanek vinogradnikov in vlnotrž-cev. V nedeljo, dne 22. t. m. dopoldne oh 10. uri se vrši v državni kmetijski šoli na Grmu sestanek vinogradnikov in vinotrž-cev iz Dolenjske. Na sestanku bo ravnatelf g. B. Skalicky poročal o dogovoru s Čeho-slovaško republiko glede izvoza naših vin, kakor tudi o možnostih tega izvoza in po* trebni organizaciji v to svrho. Vabijo se val interesentje, ki se zanimajo za to velevaž-no vprašanje našega vinogradništva, naj s« sestanka sigurno udeležijo. g Za prehrano Slovenije je socialno ministrstvo dalo samo 2 milijona dinarjev in še to uročil« namesto zadružništvu, kapitalističnemu Žitnemu m« vodu, v katerem je največ udeležena dr. Žerjtv-Praprotnikova Slavenska banka. g Vrtnarsko razstavo nameravajo prirediti, kakor čujemo, ljubljanski trgovski vrtnarji. Kakor vse panoge tako se je začela tudi ta lepa obrt mo8* uo razvijati. Ustanovila se je pred kratkim tudi vrtnarska zadruga za Slovenijo. S to razstavo, kat tera je bolj krajevnega pouieua, se namerava občinstvo natančneje zainteresirati za vrtnarstvo. g 1'Aektritna zveza Fala-Trbovlje. Fala je mal kraj ob Dravi. Tam so zgradili veliko eieltlrično centralo. Sedaj so začeli elektriko od tam napeljevati v Trbovlje, kjer bo vse rudniške naprave gnala elektrika s Falo. V Trbovljah bodo no ta nnčia prihranili dnevno 20 vagonov premoga. Za Konjice, Slov. Bistrico in Celje bo ta napeljava ogromnega pomena, ker bodo vsi ti okoliši postali od pvemoga več ali manj neodvisni. g Moka is Trsta. Žitni zavod v Ljubljani j« nabavil v Trstu večjo množino inoke št. 0 po 20 kron postavljeno v Ljubljano. To moko bodo prodajali tudi v Trstu. Pri trgovcu pazi na znamko In vtisnjeno besedilo GAZELA-MILO«! Razgled po svetu. V ITALIJI fašisti vedno bolj divjajo. Vlada, ki jih je ustanovila, sedaj niuia tc« moči, da bi jih krotila. Zato postajajo vsak dan bolj objestni. Sedaj divjajo e svojimi tolpami po nemških tirolskih mestih ter odstavljajo nemške iupane in zapirajo nemške šole. Vlada namerava mobilizirati dva letnika zoper fašiste. — Tudi dr. Ninčič, naš zunanji minister, je povedal na shodu v Somborju, da so la-šisti močni in da bodo pri prihodnjih volitvah najbrže dobili večino in bo vsled tega naše razmerje do Italije postalo zelo napeto, ker so se fašisti ie opetovano izrazili, da bodo že pokazali Jugoslaviji, ko pridejo do vlade. No, če fašisti hočejo na vsak način kazati Jugoslovanom pete (po laški navadi), e« jim bo to lahko preskrbelo. AVSTRIJO bodo zaenkrat rešili z večjim posojilom, ki bo ga podpisale Anglija, Francija, Italija, čehoslovaška in Svita. Vprašanje pa je, če bodo te krpe dolgo driale. Zakaj, če ima podjetje po svoji naravi manj dohodkov kot stroškov — in tako podjetje je Av-■trija — se kljub dolgovom ki jih dela, nc more trajno vzdržati. Ii tega sledi, da se bo morala Avstrija prej ali slej na kakšen način v svoji sedanji obliki izpremeoiti. Tedenske novice. PoUtične. p Shod SLS se je vršil, v nedeljo 1. oktobra v škocijanu pri Mokronogu. Govoril je poslanec Brodar. p Socialistična stranka se je popolnoma razbila. Vsak hoče imeti prav in svojo stranko. Posebno skupina okrog «Napreja« in druga skupina okrog «Zarje« sta si hudo vlaseh. Voditelji pa so se pravočasno usedli k polnim koritom in vrgli socialistično robo med staro šaro. Domače novice. d Poštnina zvišana/ Kot smo že omenili, je treba odslej na vsako pismo, ki ni težje kot 20 gramov, prilepiti znamko za 4 K, na vsako dopisnico pa tako za 2 kroni. To velja za celo Jugoslavijo. V zedinjene države znaša ta poštnina se enkrat toliko, torej 8 ozir. 4 krone. — Tudi poštnino za časopise so nam podražili in moramo odslej od vsakega »Domoljuba« plačati po 10 vinarjev (doslej smo plačevali le po 8 vinarjev). d Pojasnila glede oglasov, to je odgovor na vprašanja, ki ga kdo želi od Do-moljubovega upravništva, dajemo le takrat, če je dotičnemu vprašanju priložena znamka za odgovor. Poštnina je predraga, da bi uprava še iz svojega plačevala poštne pristojbine za različne vpraševalce. d Eno milijardo za armado. Vlada je sklicala tajen pomenek vseh strank. Na po-menku, ki naj bi bil strogo tajen, je zahtevala, da se dovoli ena miljarda dinarjev (to je 4 tisoč milijonov kron) za oborožitev. Ta miljarda smrdi po angleških zahtevah, naj jugoslovanska armada gre branit angleške kapitaliste proti Turkom. Kaj pa pravi k temu gospod minister Pucelj? 41 d Za znižano vožnjo pri prevozu sena in slame je posredoval poslanec SLS Pu-šeojak pri železniškem in poljedelskem ministrstvu. Znižano cene so dovoljene, treba je urediti le še nekaj formalnosti. d Svobodomiselno divjaštvo. V Kočevju je zavod za slepce. Okrog 60 jih je. Oskrbovale so jih z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo nsmiljenke, kakor znajo le one. Svo-bodomiselcem v Ljubljani pa to ni bilo všeč. Odstranili so usmiljenke ter izročili slepce posvetnim učnim močem, ki nimajo nobenega sočutja s slepci. Takoj po odhodu sester je voditelj sokol Simončič prepovedal, da slepci ob delavnikih ne smejo k sv. maši. Ni čuda, da so slepci jokali, ko so se poslavljali od usmiljenk. Pripominjamo še to, da vsak učiteljev sedaj dobi na mesec več plače kot preje ena usmi-ljenka za celo leto. — Koliko časa bo naše ljudstvo še prenašalo to sokolsko divjaštvo nad sabo? Ali smo res zato, da bi moralno propadli ljudje bili po nas? d Socialni minister šfifi kapitaliste. Mariborski občinski svet je prisilil kapitaliste, da zidajo hiše in jim zato odpovedal stanovanja. Dr. Žerjav kot minister za soc. politiko pa je razveljavil vse te sklepe... d Ljubljanske občinske volitve so pred durmi. Volilni red je tak: Stranki, ki dobi največ glasov (četudi ne absolutne večine), pripade takoj polovica odborniških mest (24), drugo polovico pa si vse stranke (tudi najmočnejša) razdele po razmerju oddanih glasov. Ce bi n. pr. nastopili dve stranki, in prva stranka dobi 1500 glasov, flruga pa 1501 glas, tedaj pripade prvi 12 odbornikov, drugi pa 36. S tem volilnim redom so mislili liberalci, da se bodo rešili, ker so bili dosedaj najmočnejša stranka, čeprav niso )več imeli absolutne večine. Toda lahko se primeri, da bo liberalce prav lastni volilni red pokopal. Zakaj za te volitve bodo, kakor slišimo, SLS, socialisti in komunisti postavili skupno listo, ki zna biti najmočnejša skupina. Liberalci pa so med seboj v laseh. Na eni strani starini (dr. Ravnihar s «Slov. Narodom«) na drugi pa mladini (dr. Žerjav z < Jutrom- ). Starini se bodo menda zvezali z narodnimi socialisti, Jutrovci pa bodo, kakor vse kaže, ostali na dilci. Katera skupina bo močnejša, se ne more prerokovati. d Liberalni mladini in starini so se tudi na Štajerskem tako sprli med seboj, da so osnovali vsak svojo pisarno. d Za pomočnika ministra za socialno s-krb je imenovan g. Janko Jovan. d Izseljevanje v Zedinjene države ameriške. Kakor v prošlem letu, je vlada Ze-dinjenih držav ameriških dovolila tudi za leto 1922/23 priselitev le omejenega števila oseb. Za Jugoslavijo znaša to število 6406 oseb, od katerih je določenih za Slovenijo 700. Ker je to število po že izdanih izselje-niških potnih listih izčrpano, se do konca junija 1923 ostale in nove prošnje za take potne liste ne morejo več upoštevati. Navedena omejitev priselitve v Zedinjene države ameriške pa ne velja 1. za državne uradnike, 2. za izseljenike, ki potujejo le skozi Zedinjene države ameriške, 3. za turiste in trgovce, ki potujejo po trgovskih poslih, 4. za Izseljence pod 18 let starosti, katerih stariši so državljani Zedinjenih dr, žav ameriških, 5. za izseljence, ki so prij$]( iz Zedinjenih držav ameriških in se tjakaj vračajo v roku šestih mesecev, računajo! ta rok od dne, ko so zapustili ozemlje Ze* dinjenih držav ameriških, do dne, ko zopet stopijo nanj, 6. za izseljenoe, ki intelektualni delavci. Izseljevanje v druge preko, oceanske države je neomejeno. d Naši obrtniki in prijatelji z nami mi, slečega obrtništva iz sodnega okraja Novo mesto in Trebnje se vabijo k obrtniškemu zborovanju, ki bo v ponedeljek dne 16. t. m. ob 10. uri dop. v Rokodelskem domu v Novem mestu. — Pridite točno in vsi! d Glavni urednik ^Slovenskega Naroda je izstopil iz liberalne stranke. Ubogi Slovenski Narod, kako so ga lastni učenci porinili v kot. d Vsak Orel in vsaka Orlica naj ima žepni orlovski koledarček. Lepo vezan stane 7 Din in se dobi pri domačem orlovskem odseku oz. orliškem krožku. — Pametne odredbe. — Kamniško okrajno glavarstvo je izdalo naslednji razglas: »Ker se jc v zadnjem času zanesla med narod v cclem okraju kuga pijančevanja v taki meri, da je moralen kakor tudi financijelen pogin v mnogih družinah neizogiben, objavlja okrajno glavarstvo, glede gostilen in policijske ure sledeče: 1. Vsakemu gostilničarju (ravno tako gostilničarju županu), ki bi oddajal pijačo gostu, kateri je že zaužil zadosti alkohola, se pri njem upijanil, se bo na podlagi ugotovitve brezpogojno odvzela gostilniška koncesija. 2, Razgrajači in postopači, ki prihajajo iz gostilen, se bodo strogo kaznovali z zaporom, gostilničar pa z odvzet* jem koncesije. 3. Lokal, kjer se vrši pre-tep, se zapre in odvzame gostilničarju koncesija, ker to dokazuje, da gostilničar ni vstanu držati zahtevanega reda v svoji hiši, 4. Policijska ura za cel okraj je določena na 9, uro (21.) v smislu razglasa deželne vlade z dne II. jul. 1921 Ur. L št. 81. 5. Vsak prestopek prekoračenja policijske ure se bo najstrožje kaznoval i denarno globo, ob ponovitvi prestopka i odvzetjem koncesije. 6. Dovoljenje za godbo in plese naj županstvo kolikor mogoče ome;i, ker je navadno pri takih priiikali posledica: pretep in krvoprelitje, preklinjanje in nesposobno obnašanje. 7. ričnim pijancem naj se ne oddaja pijače,« d Za pogorelce v Knezini je posredoval pri osrednji vladi poslanec Nemanii". d Slovenska krščanska ženska zveza se je ustanovila v Ljubljani. Je to zveza ženskih društev in odsekov, katerih je dosedaj že 70 pristopilo. Predsednica Zveze je gospa dr. Angela Piskemik. d Prosvetno društvo na Raki vabi na slovesno ustanovitev orlovskega odseka v nedeljo 15. oktobra. Spored: Ob 13. url sprejem gostov. Litanije. Govor predsednika 0. P. dr. Basaja. Telovadba. Prost« zabava. Sodeluje Sentjernejska orlovska godba. d Irena Leskovic, ki jo je lastni o5e ustrelil kakor smo zadnjič poročali, je na zadobljeni rani umrla. Tako je poživinjeni alkohol pokopal dve žrtvi — mater in hčer. d Strela je ubila dne 5. oktobra ob P°; peti uri popoldne dva šolarja z Rupe P" Kranju, kd sta šla lz gole na Prlmskovem, namreč Šestletnega Lojzeta Zupana ln osemletnega Lojzeta Fajfarja. Tretjega dečka, šestletnega Lojzeta Sitarja, je pa strela močno oplazila, pa so ga rešili. d Smrtna nesreča na draveljskem kolodvoru. Ko je včeraj ob pol 1. pop. premika« Arhar iz žapuž hotel pripeti neki voz k drugemu, je prišel k nesreči med odbijače, ki so mu štrli prsni koš, da je ostal na mestu mrtev. Mrtvega so prenesli na njegov dom v žapuže. d Samoumor. V Št. Vidu pri Brdu si je dne 4. t. m. pognal kroglo v glavo gosp. ,voj. rač. nadsvetnik v pokoju Luka Pesta-tor, doma iz Gradiša pri Lukovici. Star je bil 72 let. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen — pač pa pravi pregovor slovenski: kakoršno življenje taka je smrt. d »Družinska Pratika« s podobo svete Družine, edini naš ljudski koledar, se že dobiva za ceno treh dinarjev po vseh trgovinah. Zahtevajte jo povsod 1 Za pošiljatev po pošti je treba dodati še znesek za poštnino. d Marijin misijonski koledar 1923. — 130 strani, nad 40 slik, velika oblika, lep japir; vsebina najrazličnejša: resna in ša-jiva ter vseskozi zanimiva. Cena 5 Din (in poštnina). — Naroča se v misijonišču v Grobljah (p. Domžale). Osebno se dobi v Ljubljani pri Srcu Jezusovem v zakristiji ali v misijonski hiši (Tabor 12) in v prodajalni K. T. D. (Ničman); v Celju pri sv. 'Jožefu. — Drugje koledarja zato ni mogoče dobiti, ker s to ceno plačamo samo stroške v tiskarni in radi tega prodajalnam ne moremo dovoliti popusta. Ako bi kak misijonski prijatelj (ali prijateljica) blagovolil prodajati zastonj (v korist natega misijonišča), smo mu zelo hvaležni. d Zgodovinske anekdote 1922. Založila Jugo-»lovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 10. — Dr. Sarabon je zbral drobne povestice, ki so bile raztresene po raznih Številkah Mentorja in jim dodal Še precej novih. Povestice so urejene pod poglavji, kakor: Dobro srce, Domišljavost, Hudomušnost, Nesramnost, Ponos, Zatajevanje, Moška beseda itd. 20 takih poglavij obsega šalrabonova knjiga. Največ je zgodovinskih. Resen mož in vese-ljaček, izobražena dama in priprosta žena, vsak bo dobil nebroj anekdot, ki mu bodo ugajale- Pri nekaterih občudujemo hudomušnost, pri drugih duhovitost, pri tretjih sili poučna stran v ospredje, nekatere zopet izvabijo smeh na Se tako mrk obraz. Knjižica spada posebno v naša izobraževalna društva, ker bodo ljudje prav pridno posegali po tej velezabavni in obenem poučni knjigi. F-1 ii NA PLANINSKI GORI (zasedeno ozemlje) «e je vrBil velik shod vseh deklet Marijinih družb treh dekanij. Dekleta so se pripeljale na 23 Tozeh, "»feda brez trobojnie, mnogo pa jih je prišlo peš. terkveno opravile je imel dr. J. Pavlica ia Gorice ob velikem število duhovnikov. Popoldne je Ml »rasen shod pod milim nebom. GovoriSo je mnogo deklet Najbolj je ugajala dekle iz Zagorja na Piv-"'> kl j« lepo govorila Iv. Balohovo pesem: Pozdrav slovenskim dekletom. Taki shodi naj bi se še vršili, k« se ž njim hudi tudi narodna zavest. SUHOR PRI METLIKI. V Dragomlji vasi so možje in lantje ustanovili Prostovoljno gasilno društvo. Za načelnika je is-™1*B Posestnik g. Josip Starih*, ki Ima onjreč zaslug, da se j« društvo osnovalo. Da bi bili kos tvoji nalogi, io si takoj nabavili v Zagrebu potrebno orodje, zlasti lepo briigalno, kl stane 93.000 kron. To je slovesno blagoslovil domači gospod Sapnik in dekan g. Jak. Pavlovčič dne 17. septembra t. I. Svečanosti so se udeležili ljudje od blizu ln daleč okrog 2000, posebno gasilci iz Karlovcu pod vodstvom vrlega načelnika g. Ivana Legat. Kot govoraiki so nastopiti domači g. župnik, ki jc govoril o božjem blagoslovu, g. Josip Flajšman, na- čelnik is Metlike, je bodril gasilce k požrtovalne-rau delu v pomoč bližnjemu ne ozirajo se na narodnost ali politični mišljenje, in g. Ivan Legat je govoril o bratski vzajemnosti. Vmes »o zapele domača dekleta lepe Marijine pesmi in godba je igrala navdušene slovenske in hrvatsko pesmi. Vsa slavnoet se je izvršila ob najlepšem solačnem vremenu iu vsem v zadovoljnost! IZ D. M. V POLJU. Letina Je pri nas, kakor drugod, zelo in izredno bogata na sadju, zlasti slive so bile tako polne, da so se veje lomile. Bog je letos posebno blagoslovil ta sad. Tudi jabolka in hruške so izredno rodile. Ljudje so mnogo sadja nasušili, a bi ga še več, ko bi imeli primerne sušilnice. — Velika škoda pa je, da so bodo iz sadja nakuhale velike množine žganja, posebno še sedaj ko je vsa-komu dovoljena prosta kuha žganja. Zato se bode popilo mnogo žganja, ljudstvu pa ne bode prav nič koristilo. — Tudi gobe so letos izredno rodovitne. Nekaterim ljudem so gobe dale lepe denarje, ker so se iz početka prodajale po 00 kron kg, no sedaj pa imajo ceno 4 krone kg. Ljudje so mnogo gob nasušili ter vkahali ,kar bode prav prišlo po zimi. — V papirnici r Vevčah so nstanoviii prostovoljno gasilno društvo. V nedeljo je bila nekaka ustanovna vaja. Glavno, bar je bilo, da se je izredno mnogo pilo na veselici, ki je sledila vaji. Pilo se je kar iz škafa tako, da je bilo več pijanih kot treznih gostov. Ljudstvo se vedno bolj vdaje pijančevanju. Potem ni čada, da ljudem tabo denarja manjka. Manj piti, pa bo manj draginje občutiti. IZ SELŠKE DOLINE. Vesele novice imam napisati iz naše zavedne doline. Nekaj naših .delavnih mož se je zbralo ter bo sklenili sezidati novo električno napravo. To te tretja električna naprava v naši dolini in mislimo, da bo tadi boljša kot prva in drug* v Selcih in ■a Češnji ei, ker zadnjo vodi par komnnistov. Sadi tega pozimi takrat sveti elektrika, kadar ie bolj jugovo vreme, dasiravao je centrala najboljše izpeljana z zadostno vodo« silo. Aho bo še letošnjo zimo tabo neredno svetila, bodo prisiljeni prositi sedaj na novo ustanovljeno centralo, da nam on* zagotovi električno razsvetljavo. Gospod Sapnik bo popravil našo lariio cerkev, tako da bo priprav-lena za novo veličastno razsvetljavo. Tadi golo bomo lepo razsvetlili, tadi našim zavednim Podlon-čanom bomo razsvetlili novo šolo z našo električno razsvetljavo. Res je, da bo naprava stala miljone, toda ta svota za naše gospodarje ui nobeno prehudo breme, če primerjamo s tem dobrote, ki jih ■adi elektrika. Možje! le pogmnno naprej pri ta-početem delu. SV. LOVRENC PRI ŠKOFJI LOKI. Tudi naši mali podružni cerkvici ni prizanesla kruta svetovna vojska. Vzela nam je dva bronasta zvonova in tako nam je zvonil edini mali zvon v petek iu svetek. Soseščani smo se naveličali tega revnega zvonenja in smo napravili dva nova jeklena zvonova. Med streljanjem, vriskom in petjem so ju pripeljali fantje k cerkvici ravno za vezilo našemu patronu sv. Lovrencu. Vlila jih je jeseniška tovarna. Prisrčna hvala tesarskemu mojstru Francu Oblak, ki je tako hitro in izborno dovršil delo in spravil zvonove v zvonik. Vsa čast in iskren* zahvala g. župnika dr. Klinariu, ki to te toliko trudili z* naše nove zvonove. Prisrčna hvala gg. ključarjema za ve* trud, ki tta ga imel* pri napravi novih zvonov, vtem dekletom, ki to te toliko trudila in tako krasno okinčale zvonove in okrasile cerkev na dan blagoslovljen]* novih zvonov. Hvala tudi vtem fantom, kateri to količkaj pripomogli k tej sloves-nosti. Bog nai stotero povrne vsem darovalcem kateri to količkaj darovali za naše nove zvonove! FARA PRI KOSTELU. Prejšnjo nedeljo se je ob robu naše fare V Brodu aa Kupi vršila slovesnost, kakršne naši kraji še nikdar niso videli. Do 8000 ljudi, Slovencev in Hrvatov od blizu in duleč, se je »bralo na lepem prostoru pod lipo pred gradom. Pod pre& sedstvom poslanca g. Skulja se je vršilo mamin lestaeijsko zborovanje, Id mora odiuovati do Ljub« Ijane in do Belgrada. 56« 50 let prosimo železnice, a sedaj so nas celo v lastni državi docela zavrgli« Odstopili smo že brezplačno zemljo, imamo že n* črte, a država noče slišati naših glasov. Zato je mar ravno, da je bilo zborovanje zelo živo, mestom* zelo viharno in jasuo kazalo voljo do skrajnosti razžaljenega ljudstva. Kot glavni gvornik je g. škulj v krepkem govoru orisal revo naših krajev tak« živo, da so mnogi solzili oči, povdaril pa ljudske zahteve tako brepko, da sc je dvigal vedno višji val ljudskega protesta proti krivicam sedanjih vladodržcev. Govor poslanca Skulja je spremljalo, gromovito odobravanje in ko je končal svoje iz-, vajanje, si ljudstvo svojega marljivega delavca in naenkrat zagovornika dvignili na ramena in Slovenec in Hrvat mu docela odkrili svojo hvaležno dušo in zaupanje. Nato so govorili še 3 inženirji, 12 zastopnikov raznih občin in organizacij. Bili s« navzoči tudi višji nradniki iz Ljubljane in Sušaka, bot šef ministrstva trgovine, dvorni svetnik dr. Marn, deban slovenske univerz« g. Hinetrleehner, inženirska zbornica, industrijska zveza, zastopniki mesta Ljubljane in dragL Po 60 km daleč so Ijadje Srihiteli na zborovanje, Hrvatje nič manj navda-, eni kot Slovenci, od Ljnbljane do Delnic, pa odi Cabra do Brod Moravie. Končno se je naša zahtev« poslala kralju in min. predsednika Pašiču v Bet-, grad in železniškemu ministru. In glas se je žult mi nikdar ne odnehamo, dokler ne dobimo železnice. Inženerji so nam pokazali, da je naša železnica lahko izpeljiva in bo imela dovolj prevoza, saj ob nameravani progi vsak dan priraste 39 vi* goaov lesa, dobil se bo premog, dvignila se bodej razna podjetja. Država sebi koristi, če nam ustreže.; Mogočen vtis je napravilo na vse veličastno itei rovanje. DOLENJAVAS PRI RIBNICI. Komaj je utihnil dogodek o strašni smrti samo« morilca Kluna, že na* je prestrašilo še strašnejie dejanje Fr. Merharj* podomače Rudl.a Živel je % nasprotju s vojim svakom in sosedom gostilničar* jem Karlom Merbar iz Prigorice. Ko *ta te pred par tedni zopet sprla ia te kregala, je Franc Mer. kar sprožil, n* Karla Merharj* revolver, ki ga je aadel ravno v glavo, daje bil takdjmrifcv. Morilec je bil v tvoji tobi, dočim je nesrečni sosed stal Ered oknom morilčeve hiše, tako da je strel prišel £ hiše skozi okno. Prvi itrel je podrl žrtev a* tla. * morilec je oddal še dva. Obstreljenega so odnesli v njegov bilo, kjer je revež krvavel nezavesten lo noč ia drugi dan Izdihnil. Pri razteiesenju »o zdravniki našli kroglo prav v sredi možganov. Ubijalca to odvedli takoj v zapor, a ie bil izpuščen n*. prosto v par dneh. Franc Merbar je hotel biti vodj* samostojnih v fari, je veden nasprotnik SLS in naročnik liberalnega Časopisja. Tako človek pro* pade, da od prvega svetovalca, kar je bil Fraae Merhsr, pride v ječo, pred poroto kot se pričakuje ia do prelivanja krvi ustnega svaka, bi je zapustil zadolženo hišo in 4 male nedolžne otrOčičet mt. Strašen dogodeb je razburil vse, govori se celo, df ubijalec ae dobi prav nobene kazni, bar napoljnjuje vse ie z večjo grozo, ker kdo naj bo potem ie varen?! Cel* far* p* u videva, kam pelje gonj* proti duhovšični in sokolsfvo, kar sta samomorilec KIuu in ubijalec Franc Merbar podpirala in bita stebra maloštevilnih samostojnih v občini. Bog nas varaj pred takimi naupi in takimi ljudmi! ; L IZ PREDDVORA. Kar se tiče vremenskih nezgod in poljskih pri* delkov, te nam godi kakor drugod. Sena in žita smo malo pridelali. Tndi krompirja ne ho veliko, ajdo je pa nekaterim kmetom veter 30. septembra in 1. oktobra vso uničil. Ljudje so v skrbeh, kako bodo preživeli tebe in živino. Le sadja je v našiB krajih dovoli, da bodo ljudje naredili dosti mošta ia žganja nakuhali. Pač lahko te bodo žalostne zgodb« ponavljale, ker bode povsod dosti pijače in bo cenejša kot doslej. In ta pijača, kolibo zla povzročil Tako n. pr. je dne 10. septembra vojak na dopust« z nožem okla! Antona Nagliča iz Zg. Bele, da je; komaj ostal pri življenju. In to zaradi dekleta! Dne 18. septembra je Andrej Vovnik iz Potoi, blizu Preddvora, zaklal do mrtvega Franca Kernj, delavca pri g. Fuktu. Morilca je preddvorsko Orol> ništvo na licu nesrečnega dejanj* aretiralo iu ga o& vedlo v zapor. — Pripominjamo, da veliko zla po« vzroči tndi nesrečni ples, ki ga tudi pri nas m manjka. Mladina si kar note aic dopovedati, da M to za njo nesreia. Seveda pri plesu mora biti pijača, nato Pa prijejo pretepi, oboji In drug«; grdobijfc 4? 110RAVČ& Oblačnega Jutra prve oktobrov« nedelje nI elarjala ramena zarja U ptički niso drobili svojih pesmic. Tem lepše pa s« naši nori zvonovi zapeli svojo prTo pesem — pesem, ki je onemela, ko sa fantje odhajali na bojišče, otoino pojoč: »Prelepo poje st. Martina zvon — pa ga slišal več nt borne Vsa dolina se je "radovala ob novi melodiji — slovesnem pritrkavanju — r zavesti, da daleč naokrog nI tako lepega ivonenja, kot je pri mm. jSvonovi, občudovani na ljubljanskem velesejmu — "uelajo iast jeseniški livarni, predvsem pa domači iapnijl, ki je žrtvovala zanje celili 47.878 Din. Ponosni smo na naJegn velikana — težkega 31,10 kilogramov — čigar krepki ->A.t nnm slovesno kliče: kvišku srca! Srednji >('is< tehta 1655 kg in mali >6t. teiak 700 kg, se lepo ujema s prejšnjim starim zvon&m. Hvala vsem darovalcem in daro-valkam, oijih darovi — uliti r trdo jeklo — naj bedo zapit-Aui r zlati knjigi, kamor Vsevedni piše vata dobra dela! Posebno zahvalo dolgujemo našima ključarjema in prof. duhovščini: uiilostljhe-rnn g. kanoniku Jan. Blzjanu ter obema gg. kapc-lanoma, ki sta z neutrudno požrtvovalnostjo nabirala daroTe ter požiral« zlobne opazke. Tudi lante in nn?a vrla dekleta zahvaljujemo za mlaje, vence in cvetlice, s katerimi so oznljJale farno cerkev — del«, ki ga je na roženveaiko nedeljo ob zali v »1 ni slovesnosti občudovala čtevilna množica navzočega ljudstva. Z nabavo novih zvonov se je aa«'a temna minulost zopet z» korak umaknila v pozabljene*!; dal Bog, da bi tudi drugod kar najpreje izginili ajeni krvavi sledovi. — Zadnje detevje je naša pota grozovito opnstošilo ter jih bo treba temeljito popraviti. Tudi ceste so ponekod razdejano, da je groza. Na mnogih krajih »o uastale gluboke luže, kamenje se vali pod nogami in skale štrlijo ii ceste — e blatu niti ne govorimo. Našemu cestnemu odboru gotovo uise tuji ti uedostatki ter brezdvom-iio razume naše felje. Seveda nam tega ne sai« zameriti: Moravčam pravimo: »Kdor zameri, mu »stane ta krajSi kanec.. ,< Najboljša in najslgnrnejša prilika za štedenie! Ljudska posojilnica v LJubljani, KlkloSiCeva cesta St. 6 (tik ta. frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računa po brez odbitka rentnejin in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja Slovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 je imela nad 100 miljonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000*- kron reiervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. Pod krivo jelko. Povest iz Meternikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec. (Dalje.) VIII. Mila zima je bila brez snega, šele koncem marca je padlo nekaj snega in ležal Je dober teden. Kmetje so goloroki pohajali po delu in otroci so bosi tekali po vasi Begunom je taka zima dobrodošla in .Udni borit se ni izpraznil. Temna je biia tista no«, ko je Vranjek Stopal po vaškem klancu proti Spodnjim 3" Dupljam. Za njim pa jc Slo ztt dober lučaj zadaj več njegovih tovarišev. No vasi so fantje ukali. Bil je med njimi Klanškov Miklavž, ki je prišel od Jezera. Zvedel je. da Vernikovega Ožbolta ne bo več domov, ker se misli priženiti k Boltarju. Zato ga je prijelo domotožje in rad bi bil spel pogledal v svojo roisino vas, katero je zapusti! pred Štirinajstimi leti kot vojaški begun m se skrival po Jezerskem. Vernikov Ožbolt od jezera kot vojaški begun koroški je služil na Kranjskem pri Boltarju, Miklavž ■Klanškov iz Dupelj pa je služil kol vojaški begun pri Anku na Koroškem. »Ne morem se priložili. Dobro se mi godi. Vsak dan smo skoro skupaj s Kranjci: la-le moj brat Jernej ima v najemu občinsko kovačnico pri Sv. Andreju. Renkeva dva iz Tenetiš in Tekčev Marka iz Goric drvarita. Renlcev Matevž žaga na Roblekovi žagi in lam se najdemo. O Ožboliu sem slišal že veliko lepega in prav privoščim ti, prijatelj, da boš dočakal Jero Bollarjevo. Prav brhka je bila včasih in znala je dobro krščanski nauk. Slavim, da bi jaz nikoli ne bil opravil nauka pri tistem gospodu Lovretu, ki je bil doma tam od Bleda, ako bi Jerice ne bilo. Ravno Iako je pri Bpltarju, kakor pri Anku: edina hči Mica je dobila dom. Prej se je reklo pri Anki, zdaj pri lanki.t Tako je govoril Klanškov zbranim fan-lom lam pri šenprunki in jim ponujal iobaka. »Veseli me, Miklavž, da si še zmerom !ako čvrst. Želim li, da jo tudi ti pri Ankovih tako izpelješ, kakor jo mislim jaz izvozili pri Bollarjevih. Cisto sem se udomačil in vsi fantje so moji prijatelji, samo Gradov Andrej nam dela skazo. Ta-le Maiijec, vidiš ga, jc pa dotna od Semiča na Dolenjskem in je ludi naš prijatelj, soj ga preganja taista usoda kakor nas,« je odgovarjal Bollarjev Ožbolt, i Pošiljamo najmanj 3 steklenice! Cena 50 kron. Edina zaloga pri »ZLATEM ORLU« Mr. J. Svoboda, prej P. Jurišlč PAKRAC - SLAVONIJA. Prodam posestvo ki men 40 oralov, oddaljeno Iričttrt ure od železniške postaje Rimske toplice. Cena 150.000 Din. Več povedo pri g. Kreuhu, gostilna pri »Stari poŠti., Rimske tophce. 4220 Pomočnika ln učenca čevljar, mojster, Dol. Bo«tanj, p. Radna p. Sevnici.' Proso, ajdo, ječmen^^T S višjih dnevnih cenah event, zamenjujemo za pristno PŠENIČNO BANAŠKO MOKO m otrobe. L & J. ROJS, Selo 45, Ljubljana. - Teleion štev. 250. PERILO pletenine, svila, vse potrebščine za šivilje in krojače najceneje pri A. ŠINKOVIC nasl. K. S0SS LJubljana, Mestni trg 19 Prvovrstn Velika stenska ura, ! 2.44 m, kazališče ima 31 cm premera, kaže ure, dneve in mesece po imenu, datum in sekunde, je NAPRODAJ. Cena po dogovoru. Stal« je tedaj 350 goid. Primerna za velike dvorane. — ANTON MUROVEC, urar, Radovljica. Ki dobavlja najceneje veletrgovina Vmko Vabič, Žeiec Slovenija. Jamstvo za vsebino. Vse vrste v zalogi: 18% Thomasovo žlindro, 40—42e/, kalijevo «ol, 18—20°/« kostni superfosfat, 15*/o rudninski superfosfat, 15—17°/, apneni dušik. SLAVONSKI SOK. J Zelo prijetno učinkujoče sredstvo proti hudemu in nadušljivemu kažlju, prsnemu in pljučnemu kataru, gostim slinam, zbadaujem, hripavosu itd. — 'fo zdravilo je prirejeno iz najbolj učinkujočih rastlinskih sokov, ima prijeten sladek okus ter ga lahko uživajo občutljive in razvajene osebe kakor tudi otroci. / □UP- Pošiljamo najmanj 3 steklenice! Kovacnics< št. 4120. NA VELIKO IN MALO f poročamo najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščino ia šivilje, krojafo In čevljarje. - Edino pri: JOSIP PETELINC, Ljubljani, St. Petro nasip štev. 7. ANTON KUNSTEK LJUBLJANA a Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. tfoiot 1 Bakrene kotle za žganiekuho trptiao isdilaai, po »godal eeni ia sietr od 25 do 60 litrov vsebin« ima v zalogi tvrdka Stanko Zargi £jubliaja, JHartinova cesta 1B, Zahtavajt« % Go. etntke I Jakojina dobava! 3Vfiove( znaten popust! i Vreče in rute za stiskanje voska, GURTE ia SITA za MLINE, STRUNE iz črev priporočam lastnega izdelka. — VZAMEM V DELO vsako množino PREDIVA ter izdelam po nizki ceni vsakovrstno VRVARSKO BLAGO. Anton Šinkovec st., Kranj 12. imiSi'|iDd|»e stenice-Starki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolj« preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsl in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrče*. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. J0NKER, Petrinjska u!."3, ZAGREB 1. SUHE SOBE kupi FRAN POOACNIK v Ljubljani, Dunajal«, sta 36, trgov, z žitom, moko, semeri in dež, prij^' Posodo za mošt, vinoltif dobite, dokler traja zaloga, pri tvrdki L. Aueuili. Sp. Šiška, Jernejeva ul. št. 231, od 3. do ffi Stalne sobe, detoljno In korenjevo seme, proso m žol in druge deželne pridelke kun« po najvišji coni Sester & Homp., LfabHni Wolfova ulica 12. ' Vinorejci,Mdiie izboljšano šmarnico! Štajersko, Fopobpodi amentabe vlade V posesti vlade Lljedinjenih držav nahajajoči se edini parobrodi za službo med Evropo in Ameriko so sledeči parobrodi United States Lines, koji vozijo od Bremena do New Yorka; Ui Betrm mingtiii Jlmartka President Iriliur President ReosevnU President ihrdlng President adams Presldest Ntirae President Vi« Birm President Garfiiid President Pilk President Filtmin Sasqat!iSRee. Ti lepi, varni in mirno ploveči parobrodi nudijo v vseh razredih največji komfort kakor tudi dobro zračne sobe in nad vse mere bogato kuhinjo. UNITED STATES LINES BBHLIN W S ZAGBEB Unt. d. Llnden i Viator KonačiSte, Mihanovičeva ul. ter vse večje potovalne pisarne. • i /Majboljše in najtrpežneje °§:lejte 8i naše skladihi manufakt. blago kupite fcri s* Oblačilnici za Slo- M!g*Sj£8!35 veni|0 V Ljubljani Zadružnopodietie! - Svoji k svojim! ti Izdaja konzorcij »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton Saiaik * Ljubljani, Tlaka JutfoiloTimska tlakan*