Gospodarske stvari. O zivinoreji in gnoju. (Konec.) Inače pravijo, da debele, dobro rejene krave niso dobre ralekarice ; pa to menda bolj zagovaija lastno slepoto, htnanjost, nezmožnost, nevednost, in pa vajeno vsakdanjo slabost o lepi in primerno rejeni živini, koje še taki ljudi niso videli nikoli, s tetu manj pa imeli. Ravno to pa je, kar bi se moralo spremeniti. Gospodarji, dokler do take živine ne spravite in se ue izkobacate iz svojega vsakdanjega dremovca, bote le mučeniki a ne redniki in pravi posestniki. Me vprašaš: Od kod pa si bom ornislil lepo kravo ? Dragi moj! dokler ne boš več veselja in usmiljenja z živino imel, ti ni pomagati niti svetovati lepša živina; saj je nisi vreden in je tudi gleštati ne boš umel: kjer sraniote in ljubezni ni, tudi pomoči in dobrega sveta ne treba; bob se v !(kar bi pa se pri ninogih poslopjih lahko storilo s tem, ako j bi se luknja na. severni strani bleva predrla, iz svinskih hlejvov se pa gnoj taru zvažal; ko se ne bi tako kleščeno stare navade držalo in korist gnoja bolj spoznavala —) naj bi se saj oreh ali kostanj na južni strani gnojnišča, kjer naj več solnee pripeka, zasadil, toda ne preblizo, da jih gnojnica ne potopi in osuši, ker ta sad, ako ravno na gnojnišče pade, še vendar je jedro čisto in snažno ia torej ui odurno, gnjusno, k temu še veliko senco dela, kar tudi svinje po dvorišču ali gnojuišču ljubijo o poletni toploti, ker taka drevesa velika zrastejo. Inače pa tudi drugo sarlunosno drevje nič ne overa saditi, kot so slive, jabelka, hruške itd. le omiti in olupati treba sadje, ako v blato ali gnojuico pade, sicer pa se tudi svinjam lahko pomeče. Toda tu je spet velik križ. Reče se navadno, kako pa bom gnoj izvažal, ako mi bo ravuo na solnčni strani drevo na poti in bi se ga moral ogibati ? — Prijatelj! pomisli, kako riolgo pa izvažaš gnoj skozi leto? — More biti ne ce!o 14 dni ? Pa bodisi, da bi ga celo 4 tedne izvažati imel! — Kaj steno raece; ali pa zamorec se belo uimva. — Tebi pa, ki bi g0 4 tcdni ti n meSceni, o kterih miraješ? Le en del rad bolje vse opravljal in oskrboval, da bi le vedel kako sijjv dvanajstih delih ali mesecih! Kaj boš rekel, ako bi ti kdo ¦po naj krajsi poti^ opomoci, se svetuie sledeee: Od lepe, svetoval: Dragi moj! preraagaj se en sam mesec le majhno, raje veče ko manjše, ne prestare in ne premlade krave ma tere si obdrži za pleme zdravo, lepo in čvrsto teličko; če lih domaeega plernena, saj so tudi te gotovo dobre mlekarice, sicer ne bi toliko sto letz njinii izhajali; k bikn je ne ženi prvo leto, temuč v tretjem ali saj ko je že blizo dve leti stara, da se bolj obraste. Bik tu nič ne pomaga, ko je krava majhna : bo tudi tele majbnega plemena. Ako pa je krava velika,, bo junec, vol še veliko veči v dobri reji in oskrbovanju. Tako sem videl v Armežu pol neiuškem pol slovenskem trgu na Štajarskem, a zavoljo nemške praviee popolnoma k Nemcem prištet, kakor več enakib reči — enega vola, ki je te pa zagotovim, da bos se skozi II ja 12 mesecov prav dobro čutil. in vsega v obilnosti irnel: . vina, zrnja, repe, koruna, sočivja, klaje itd. z Božjo pomočjo. Ali mar ga ne boš vbogal in to z veseljem? Gotovo. Inače bi raoral precej prismojen biti. Glej, toisto velja tu. Kaj je ta majbna nepriličnost s tem, da konje odprežeš in voz nazad na gnojnišče potisneš ? Ako pa z dvema vozoma voziš, je pa tako le odpregati in pripregati, inače pa nič storiti. Kadar pa z enim vozom gnoj izvažaš in brž z dvermi ne inoreš v bišo — no! se pa ozri en malo — in verjemi dobiček bo stoterni Le misiiti začni. Oj! da bi si le drugdej na cente neprilik ne narejal sam rad: S slabo oskrbljeno živino, z Jančar. bil nad 5 cevljev visok, meni je do brade segal z zadnjim napol polomljeniui orodjem, krčmo, jezo, pretepanjera, lažmi, delom, podrug sezenj pa dolg! -_Imel je gospodar takrat krivicami, vtragljivostjo, prevzetnostjo, nevošljivostjo, itd. itd. za njega 420 for., ko se m bil odebejen, pa ga m dal. S Og|ej se Da take nesrečneže, ako ne verjameš meni. tem sanum volom je vebki trb na piamno _Radel" vozaril. - - Pravili so, da je imel 24 stotov, centov! — Drugo leto so tega orjaškega velikana o graškem sejmu na ogled postavili; ki ga je hotel videti, je moral 10 kr. platiti. Njegova mati, ki je ob enem v istem hlevu bila, sicer v razmeri do vola ni bila velika, a vendar se je večim kravam prištevala. Ondašnji tržanji imajo splob prav lepo, veliko živino, posebno se odlikujejo krave in voli, če lih jo saj po zimi le dvakrat na dan knnijo. Ali pa si kupi, ako ravno par foilntov drajše tako teličko od dobre, velike, lepe krave, mlekarice ; toda odpoštenegazanesljivega gospodarja naj bo, ki ima pazljivo oko na svojo živino in jo ljubi. Lepo ravnanje z živino, dobro ji kladati, krmiti v obrokih, v snagi jo itneti in ljubiti, bo brž vsa tvoja živina lep.ša, koristneja, in haska bo na vse strani več. Zato si zapomni: raje manj živine pa dobre, ko pa več in izštradane, da se Bogu sn-ili. Saj veš: na vsako nogo gre en voz krme, klaje. Konečno še se naj omeni nekoliko o gnoju in sicer: Znano je, da mora gnojnišče na senčni strani hleva biti, tedaj severni strani. A naši gospodarji pa navadno bleve imajo na severnem kraju, gnojnišča pa na južni solnčni, strani : ravno naopak. Ker se blevi ne dajo prestaviti niti predrugačiti tako, da bi se ves gnoj iz hlevov na severno stran spravljalj