Letnik XX 27. oktober 1986 številka 10/192 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto Dobitniki diplom in značk »Inovator« Pionir za leto 1986 Za inventivne predloge v letu 1986, ocenjene kot tehnične izboljšave oziroma racionalizacije v delovnih postopkih komisija za inventivno dejavnost pri GIP Pionir, predlaga podelitev diplom in značk »INOVATOR« Pionir naslednjim delavcem naše delovne organizacije: 1. Francu in Rajku Volčanjšku iz TOZD Gradbeni sektor Krško za tehnično izboljšavo na stroju za ravnanje in rezanje armature BNT 40. Ob snemanju dodatno porabljenih časov na železokrivskem stroju BNT 40 Rje bilo ugotovljeno, da porabi delavec približno 6% vseh ur za menjavo puš. Odstotek se hitro veča, če je na razpolago samo en tak stroj v žel-ezokrivnici, ker vsakemu profilu železa ustreza določena puša. Menjava puš je poleg zamudnega dela še zelo umazano in zahtevno opravilo. Avtorja predlagata izvedbo šestih kompletov po pet puš in sicer za vsak profil armature posebej. V tem primeru delavec lahko zamenja kompletne vložke hitro in brez večjega truda. ! - I i ČESTITAMO OB 5 ! OBČINSKEM PRAZNIKU, j ; 29. OKTOBRU \ družbenopolitične organizacije j ! in uredništvo Pionir j Avtorja sta izvedla dopolnitve na stroju v železokrivnici Krško, kjer so se napovedi popolnoma uresničile. Ob tej priložnosti naj omenimo, da tovariša Volčanjšek že vrsto let aktivno sodelujeta s svojimi predlogi na področju inventivne dejavnosti, za kar sta že prejela podobna priznanja. 2. Silvu Kramariču iz TOZD Lesni obrat za racionalizacije v postopku proizvodnje PIOMET vrat. Pri proizvodnji PIOMET vrat je zelo zamuden postopek krivljenja ploščic. Letvica PIOMET je vezni element med lamelami preklopnih vrat. Izdelana je iz vezane plošče in ima vstavljene pločevinaste ploščice, za katere se zapne vzmeti, ki povezujejo posamezne elemente vrat v celoto. Ploščice so v letvici zakrivljene, da se ne izmaknejo in da se letvica prilagodi lameli. Omenjeno ploščico že prej enostransko zakrivljeno delavec vstavi ročno v izsekano odprtino v letvici. Ker to (Nadaljevanje na 2. strani) (Nada 2 1 opravilo ročno ne gre, se delavec 2 poslužuje posebnega kovinskega "! nastavka. Ko so vse ploščice vs- ^ tavljene, delavec ročno zakrivi 0 vsako ploščico na drugi strani. Pri tem opravilu velikokrat gre 5 za mehanske poškodbe letvice, ^ zelo utrujajoče, naporno in za- mudno krivljenje ploščic. Avtor predlaga rešitev z izdelavo priprave, s katero bi z pnevmatskim potiskanjem zamenjali ročno delo ter hkrati omogočili lahko, hitro in natančno krivljenje ploščic. V sodelovanju z razvojnim oddelkom Tehnične službe jev teku izdelava projekta naprave, ki bi omogočila velik prihranek v procesu proizvodnje PIOMET vrat. 3. Francu Oštrbenku iz TOZD TOGREL za tehnično izboljšavo: izdelava dilativnega dna kalupa na stezi za prednapenjanje. Pri izdelavi prednapetih nosilcev na stezi za prednapenjanje je pri končnem rezanju kablov med nosilci prihajajo d'o sunkovitih premikov nosilcev in drsenje elementa po stezi, kar je bil vzrok za pojav poškodb na glavah nosilcev v obliki razpok in krušenja betona. Z izvedbo dilatacij dna kalupa in omogočanjem, da se posamezni deli dna kalupa premikajo, je bilo doseženo, da se sedaj pri rezanju kablov element premika skupaj s podom kalupa. Poškodbe na nosilcih so uspešno odpravljene. Avtor je s svojim opisanim predlogom izboljšal kvaliteto in varnost pri delu na stezi za prednapenjanje. 4. Srečku Jugoviču iz TOZD TOGREL za racionalizacijo: izdelavo lukenj za zavetrovanje nosilca dvokapnice z vezjo. Tovariš Jugovič je kot soavtor s tov. Srpčičem racionaliziral postopek v izdelavi lukenj pri strešnem nosilcu dvokapnice z vezjo. Namesto klasične izvedbe z »juvidurkami«, ki jih je bilo potrebno naknadno izbijati, sta avtorja uvedla v kalup gibljivi jekleni klin, ki ga izvlečemo že v fazi strjevanja betona. Ustvarjen je prihranek pri uporabi juvidurk ter v času izgubljenem z njihovim izbijanjem. Predlog je realiziran in tekoče teče v proizvodnji. 5. Ivanu Srpčiču iz TOZD TOGREL za tehnično izboljšavo: jarem za transport betonskih elementov. Tovariš Srpčič je kot soavtor s tov. Jugovičem izdelal predlog naprave v obliki klešč za dviganje in transport betonskih elementov, predvsem stebrov. Predlog je že dokazan v praksi. Pri tem je ustvarjen prihranek na armaturi sider, času montaže ar- mature in času dviganja. Naprava bo v kratkem atestirana in redno v proizvodnji. 6. Stanislavu Kranjcu iz TOZD TOGREL za racionalizacijo: let-vanje strešin pri industrijskih halah Pionir. Pri izoliranju streh sev zadnjem času uporablja izolacija v debelini 8 cm z zračnim prostorom nad izolacijo 2 cm torej skupne debeline 10 cm. Obstoječi način pritrjevanja strešnih letev bi zahteval debelino letve 10 cm. Avtor predlaga rešitev, kije v praksi že sprejeta in se izvaja že eno leto. V montažne betonske strešne plošče se že pri betoniranju vgradijo leseni vložki s sidri na razmaku 1,20 m. Na te se po končani montaži plošč pribijejo standardne lesene letve v debelini 5 x 8 cm. Pri tej izvedbi je dosežen prihranek lesa, skrajšan je čas montaže letev glede na standardni način in eleminirani so toplotni mostovi na mestih letev. 7. Gorazdu Cibicu, dipl. ing. arh. in Mariji Kustor in TOZD Projektivni biro za tehnično izboljšavo: tipska montaža okrasna letev pri industrijskem načinu gradnje objektov. Pri projektiranju in izvajanju administrativno-upravnih objektov v armirano-betonski montažni izvedbi je prihajalo do problemov pri vgrajevanju instalacij v montažne elemente objektov. Avtorja sta prišla do rešitve z montažno inštalacijsko polico oziroma masko, ki se montira v višini parapeta. Inštalacija se polaga v tipske instalacijske police na konzole. Vse skupaj se prekrije z leseno masko oblikovano v skladu z opremo. Prednost montažne instalacijske police z masko so: — montaža inštalacij ni časovno vezana na fazo »grobe« gradnje objekta — razvod je enostaven in zreduciran na horizontalni venec inštalacij, ki je v višini parapeta in zahteva krajše kable — lesena maska se lepo prilagaja opremi prostorov, služi kot odlagalna polica in v njej je možno izvesti maksimalno možno število priključkov — enostavno popravilo oziroma vzdrževanje inštalacij. Predlog je že izveden na objektih: Upravna stavba Novolesa v Straži ter upravna stavba TOZD TKI v Bršljinu. 8. Jožetu Grilu in Josipu Rad-manu, gr. inž. iz Tehnične službe DSSS za tehnično izboljšavo: »Opaž dilatacije« Klasična izvedba dilatiranja objektov z vstavljanjem stiroporja ni tehnično ustrezna rešitev (kar tudi poudarjajo nadzorne službe) in visoka cena stiroporja sta privedla avtorja do izdelave predloga za tipski opaž dilatacije pri različnih izvedbah objektov. Opaž je montažno demontažni, sestavljajo ga jeklene zagozde, ki se postavijo na že zabetonirano steno sosednjega objekta. K tem II. Fizična zasedenost Celotna gradbena operativa je v oktobru prezasedena (103%). Tudi v naslednjih mesecih, novembra in decembra bo 100 odstotno zasedena. Predvidena dela v Zagrebu, Novem mestu, Krškem in v Iskri nam obetajo polno zapo- 40 zagozdam se postavijo nasprotno ležeče zagozde, na katerih je privi-jačena opažna obloga — bosanka in se z zagozdovanjem utrdi opaž. Demontaža poteka v obratnem vrstnem redu. Prednosti so v prihranku stiroporja in pravilni tehnični izvedbi, ki zahteva zračno dilatacijo. . Jože Barič, dipl. inž. slitev tudi v zimskih mesecih. Zato je naloga vseh odgovornih v tozdih prevsem pa v TKI, da aktivno raziskujejo trg in obdelujejo konkretne ponudbe, operativa pa mora s kvaliteto in s spoštovanjem rokov še vnaprej pridobivati zaupanje investitorjev. Tudi za tozde zaključnih dejavnosti ne bo pro- Opažni sistem 2000 smo razstavili na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu. (Foto: Borsan) Zasedenost kapacitet gradbene operative in tozd zaključnih dejavnosti do konca leta 1986 I. pregled pogojenih del (stanje 29. 9. 1986) pogojeno plan % TOZD Novo mesto 7.421.400.000 6.995.000.000 106 TOZD Ljubljana 5.987.800.000 5.164.000.000 116 TOZD Krško 6.170.300.000 4.459.000.000 138 TOZD Zagreb 3.367.700.000 3.180.000.000 106 Skupaj gr. operativa 22.947.300.000 19.798.000.000 116 TOZD Togrel 844.074.000 936.000.000 90 TOZD Projektivni biro 235.838.000 306.500.000 77 TOZD Lesni obrat 486.179.000 800.000.000 60 TOZD Keramika 358.725.000 489.000.000 73 TOZD Metlika 321.003.000 407.600.000 79 TOZD MKI — kovinski izd. 253.539.000 435.000.000 58 — elektroinst. 1.157.500.000 783.000.000 147 —strojne inst. 929.073.000 1.188.000.000 78 — nizke gradnje 284.799.000 305.000.000 93 [r^OtEŽltj^OOC^ 40 3 blematična zaposlitev do konca leta 1986. Ena od pomembnih nalog vodstva gradbišč in operativnega vodstva v tozdih je, da pripravijo objekte za zimsko delo v času nizkih temperatur. Zato si mora vsak vodja objekta izdelati plan, kaj bo delal in kako bo delal, ko bo pričelo zmrzovati: — zapreti objekte, zavarovati objekte — organizirati najnujnejše ogrevanje — kjer bo deponija peska in agregata, kje bomo mešali malto — predvideti in organizirati dela, ki se jih da izvesti tudi pri nižjih temperaturah (obdelave betonov, jaški, kinete, tesarska dela, itd.). Skratka, tudi ostrejša zima nas ne sme presenetiti. MILAN VERČEK. dipl. gr. ing. G/P »Pionir« bo graaii 1000 stanovanj v Zagrebu Naši delovni organizaciji je občina Susedgrad zaupala gradnjo 1000 stanovahj na lokacijah Malešnica, Ring Špansko in Su--•sedsko polje. V ta namen je bil v juliju 1986 podpisan samoupravni sporazum o gradnji stanovanjskih objektov na treh preje omenjenih lokacijah, kot tudi pogodbo za financiranje priprave zemljišča. Po samoupravnem sporazumu se je naša delovna organizacija zavezala zgraditi na Malešnici 645 stanovanj, ki bodo imela okvirno 51600 m2 brutto razvite površine. V pritličjih stanovanjskih blokov bo zgrajeno še 2140 m2 poslovnih prostorov. Pričeli smo že z izdelavo projektne dokumentacije, prvi objekt KD-5 pa bomo začeli graditi že v marcu 1987. Malešnica bo po operativnem planu dograjena v letu 1989. V letu 1989 predvidevamo še gradnjo 100 stanovanj v naselju Ring Špansko, v letu 1990 pa 281 stanovanj v naselju Susedsko polje. Vso projektno dokumentacijo bomo izdelali v projektivnem biroju G1P Pionir pri gradnji pa bodo sodelovali operativni tozdi iz Novega mesta, Ljubljane, Zagreba in Krškega. Kot zanimivost naj povemo, da je bilo sugerirano projektantom, da poskušajo sprojektirati objekte, ki ne bodo uniformirani, pač pa naj bi bile fasade po posameznih lamelah različno obdelane v različnih kvalitetnih materialih in naj bi poudarjale mestni videz. Višina zazidave bo P + 4, tehnolor gija gradnje bo standardna OU-T1NORD, dopolnjeval pa jo bo Pionirjev visokostenski opaž STANDARD in opaž za plošče S-2000. Upamo, da bomo te in ostale tehnične zahteve investitorjev, urbanistov in ostalih strokovnih služb uspeli realizirati v naše in njihovo zadovoljstvo. Naj še pripišemo, da že sedaj gradimo v Zagrebu 130 stanovanj na lokaciji Podbrežnica, 156 stanovanj v Vrapčah, 231 stanovanj v Zaprešiču, v letu 1987 pa bomo zgradili na Iblerjevem trgu še 40 stanovanj. Torej pred delavci Pionirja je dovolj stanovanjskih objektov, na katerih bodo poskušali obdržati oziroma še popraviti renome, ki ga že ima GIP Pionir. SLAVKO STRMEC, gr. ing. Peč »Gotika« — toplozračni sistem z amytijem — razstavljena na zagrebškem velesejmu letos. (Foto: Borsan) S Mobilna naprava za filtriranje olj Naprava DFg 15/30 B, namenjena prečiščevanju vseh vrst | olj, ki se uporabljajo na naši mehanizaciji ob uporabi merilni- $ ka kvalitete olja »LUBRI-SENSOR«, s katerim ugota- ^ vljamo na osnovi primerjalne metode ustreznost olja. Napra- s va ima vgrajene tri čistilnike olja na različne stopnje I filtriranja. — sesalni, mrežasti filter — mrežasti + magnetni filter — mrežasti + magnetni 4- papirni filter Kvaliteto filtriranja izbiramo z ročno krmiljenim razvod- nikom. Na osnovi stopnje filtriranja izbiramo hitrost pretakanja olja, ki je odvisna še od viskoznosti olja. Če pretakamo olje samo čez sesalni mrežasti filter, uporabljamo drugo hitrost elektromotrja (1500 min), v drugih primerih pa prvo hitrost (750 min). _________________________________...._____ Mfir.........i............ ^ Naprava je bila sestavljena v TOZD MKI — sektor meha- | ^ nizacija, v programu pa je samostojna izdelava. MATOH ^ h Franc (na sliki) — strojni ključavničarje trenutno zadolžen 9 jjj za izdelavo programa hidravlike (Foto: Borsan) Računalniška mreža v GIP »Pionir« Ob vzpostavitvi računalniške mreže za potrebe tehničnega inženirstva s kratkim člankom seznanjamo tudi druge delavce o uporabi računalnika. Z nakupom novega računalnika IBM 4361, ki omogoča interaktivno delo s terminali, so bili dani pogoji za vzpostavitev računalniške mreže po celotni delovni organizaciji. Računalnik IBM 4361 je bil v letošnjem letu instaliran v našem računskem centru v Novem mestu. Iz spodnje skice je razvidno, kako so preko terminalov in telefonskih linij z računalnikom povezani ostali tozdi in oddelki v DSSS. S področja tehničnega inženirs- tva so za delo na računalniku na voljo sledeči programi: STRESS — računalniški program za izračun statičnih količin okvirnih gradbenih konstrukcij STRAPP — računalniški program za izračun statičnih količin gradbenih konstrukcij FERMO — računalniški program za izračun in dimenzioniranje armirano betonskih in prednapetih konstrukcij EAVEK — računalniški prog-gram za elastično analizo večeta-žnih konstrukcij DIMMS — računalniški program za dimenzioniranje gradbenih konstrukcij po metodi mejnih stanj DEFOR — računalniški program za izračun deformacij in razpok v A. B. gradbenih elementih TERMO — računalniški program za izračun toplotnega odziva gradbenih konstrukcij CYPREC — računalniški program za izdelavo mrežnih planov za potrebe TOZD GO in celotne DO OPAŽI — računalniški program za boljše koriščenje opažnega (Nadaljevanje na 4. str: inje s 3. str: 4 40[J^D[^][j^£lDra ct a Z materiala. Program nudi informacijo o prostih kapacitetah opažnega materiala po posameznih tozdih in informacijo o časovni sprostitvi opaža KNJIGE — računalniški program za poslovanje knjižnice. Program nudi informacijo o razpoložljivi literaturi v naši knjižnici Programi so instalirani na računalnik v letošnjem letu in so že, ali pa še bodo dani uporabnikom v uporabo do konca letošnjega leta. Nadaljnje širjenje računalniške mreže je predvideno predvsem z osebnimi računalniki tipa PC. Ti poleg zajemanja podatkov in uporabe programov na centralnem računalniku omogočajo tudi delo z uporabnimi programi za posamezno delovno mesto. Razvojni oddelek O delu disciplinske komisije V prvi polovici letošnjega leta je v naši delovni organizaciji začela delati skupna disciplinska komisija, kije pristojna za obravnavanje disciplinskih kršitev delavcev z območja novomeške občine ter TOZD Zaključna dela v gradbeništvu. Komisija najpogosteje zaseda v tričlanskem senatu, v katerem morata biti glede na določila zakona o delovnih razmerjih tudi predstavnik tozda, katerega delavec je obdolžen in pa zunanji član, izvoljen iz zbora združenega dela občinske skupščine. V tem kratkem času obstoja in delovanja komisije seje pokazalo, da so najpogostejše kršitve delovnih obveznosti, ki se bodo verjetno pojavljale tudi v bodoče, neopravičeno izostajanje od dela, zamujanje na delo oziroma predčasno odhajanje z dela, neopravičeno zapuščanje delovnega mesta in pa vinjenost na delovnem mestu. Pojavljajo se seveda tudi druge kršitve, ki so prav tako opredeljene v pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev posameznih tozdov, vendar pa v manjšem številu. Komisija se je morala do sedaj že nekajkrat odločiti za izrek najtežjega disciplinskega ukrepa, prenehanje delovnega razmerja. Letos je bil izročen tudi delavcu Našo delovno organizacijo je obiskala skupina članov delegacije iz Brna in T. J. Favorit, ki je vrnila prijateljski obisk kolesarskemu društvu Krke. V razgovoru so sodelovali s strani gostov z leve: Rudolf Enenkl — predsednik T. J. Farovit Brno in predsednik stanovanjskega fonda Brna in ljudski poslanec, Ladislav Šmid, podpredsednik T. J. Favorit in tehnični vodja ter Zdenek Sender — glavni selektor kluba Favorit iz Brna, iz naše DO so sodelovali Anton Vire, gr. inž, Albert Račečič, dipl. gr. inž. in Marjan Zupanc inž — predsednik kolesarskega društva KRKA. (Foto: Borsan) TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, ki ga v celoti objavljamo, glede na to, daje že pravnomočen. Namestnica predsednika skupne disciplinske komisije: NEVENKA RIHAR dipl. iur. Skupna disciplinska komisija GIP »Pionir« Novo mesto je v disciplinski zadevi, vodeni zoper Zvonka Mlinariča zaradi utemeljenega suma, da je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo, po členu 10., alinei 13, pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev TOZD, na glavni obravnavi dne 13. 6. 1986 pod predsedstvom Nevenke Rihar in ob sodelovanju članov Kristine Medic ter Zlatka Bu-detiča, v navzočnosti zapisnikarice Irene Šavrič in prisotnosti obdolženega, izrekla in objavila sklep Tov. Zvonko Mlinarič rojen dne 11. 11. 1933, gradbeni delavec v TOZD gradbeni sektor Novo mesto, je kriv in odgovoren za hujšo kršitev delovnih obveznosti, prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo, po členu 10 alinei 13, pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev TOZD, zaradi česar disciplinska komisija na podlagi 12. in 16. člena cit. pravilnika ter 5 alinee 2. čl. sprememb in dopolnitev cit. pravilnika z dne 8. 12. 1982 preklicuje pogojno odložitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki je bil delavcu izrečen s sklepom disciplinske komisije TOZD Gradbeni sektor Novo mesto dne 5. 12. 1985. Obrazložitev: Zoper obdolženega delavca je vodja gradbišča Marjan Berkopec 15. 4. 1986 vložil dve disciplinski prijavi, iz katerih je razvidno, da naj bi bil tov. Mlinarič 15. 4. in 18. 4. 1986 na lelovnem mestu pod vplivom alkohola, zaradi česar je bil odstranjen z gradbišča. Na podlagi cit. prijav je direktor TOZD 30. 5. 1986 z vlogo zahteval uvedbo disciplinskega postopka zoper omenjenega delavca. Disciplinska komisija, ki je zadevo obravnavala v prisotnosti obdolženega, je v dokaznem postopku pregledala evidenčno kartico prisotnosti za 1986 in ugotovila, daje delavcu 15. 4. beležen 8-urni izostanek, 18. 4. pa triurni izostanek z dela, pregledala je tudi ampuli z reagentom, ki sta bili dostavljeni skupaj z obema prijavama, in ugotovila, da je v obeh primerih reagent pozelenel. Zaslišani delavec tudi sicer ni oporekal navedbam v prijavah. Povedal je tudi, da je v zimskih mesecih 1985/86 zaradi zasvojenosti z alkoholom obiskoval psihiatrični dispanzer v Novem mestu, vendar je terapijo prekinil, v soglasju z lečečim zdravnikom, ker je le-ta menil, da zdravljenje ni več potrebno. Glede na delavčevo izjavo in pozitivni rezultat alkotesta v obeh obravnavanih primerih seje disciplinska komisija odločila, da bo kot pričo zaslišala še delavcu predspostavljenega Marjana Berkopca, drugih dokazov pa ne bo izvajala. Priča je izpovedala, da je tov. Mlinarič večkrat vinjen na delovnem mestu, vendar je prijavi vložil le v dveh primerih, ko je bila vinjenost tako močna, da delavec ni bil več sposoben za normalno in varno delo. Povedal je tudi, daje delavec res hodil na zdravljenje zaradi alkoholizma, vendar tudi v teku zdravljenja s pitjem alkohola ni prenehal. Komisija je poslušala tudi izjavo Zdenke Rajer, socialne delavke na TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, ki je povedala da delavčev primer dobro pozna in ve, da njegove navedbe v zvezi z zdravljenjem niso točne. V dokaz temu je predložila sporočilo vodje Psihiatričnega dispanzerja dr. Cveta Gradišarja z dne 29. 4. 1986, iz katerega je razvidno, daje bil tov. Mlinarič dejansko disciplinsko izključen iz terapevtske skupine, saj v teku zdravljenja ni abstiniral inje zdravljenje sprejemal kot prisilen ukrep. Delavec je bil na zdravljenje poslan na priporočilo disciplinske komisije TOZD, pred katero se je delavec v decembru 1985 zagovarjal zaradi hujše kršitve delovne obveznosti. Tedaj mu je disciplinska komisija sicer izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, vendar je njegovo izvršitev pogojno odložila za dobo 6 mesecev v upanju, da bo zdravljanje delavca uspešno, saj je menila, da v nasprotnem primeru ni mogoče realno pričakovati, da delavec ne bo več kršil delovnih obveznosti. Tov. Rajer je povedala tudi to, da delavec sicer živi v zelo slabih socialnih razmerah in da mu je OD, ki ga prejema na TOZD edini vir zaslužka. Predsednik IO OO Sindikata Stjepan Lovrinič je navedbe socialne delavke v celoti potrdil. Znano mu je bilo, da delavec živi v zelo težkih razmerah, vendar pa je menil, da so tov. Mlinariču v okviru TOZD do sedaj poskušali pomagati, kolikor je bilo le mogoče, vendar očitno brez uspeha. Letos je bilo na zagrebškem velesejmu veliko zanimanja za naše peči. Na sliki je peč »Dunja« — toplozračni sistem s Pionirjevim vložkom »Merlin«. (Foto: Borsan) [J^DC^lD^flDra 40 5 Disciplinska komisija je menila, da na podlagi predložene dokumentacije in na podlagi le-te izvedenih dokazov v zadevi lahko odloči. Sprejela je sklep, daje delavec odgovoren za očitano kršitev delovne obveznosti. Pri izbiri disciplinskega ukrepa je kot olajševalno okoliščino sicer upoštevala navedbe socialne delavke, vendar pa je menila, da ponovna pogojna odložitev disciplinskega ukrepa nima nobenega smisla, saj očitno vse delavčeve težave izvirajo iz njegove na- gnjenosti k uživanju alkohola, možnosti za ozdravitev pa praktično ne obstajajo, saj delavec ne kaže nobene pripravljenosti za sodelovanje. Zaradi tega se je odločila za preklic pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, izrečenega s sklepom disciplinske komisije TOZD z dne 5. 12. 1985, kije postal dokončen dne 12. 12. 1985. Namestnica predsednika skupne disciplinske komisije: NEVENKA RIHAR, dipl. iur. in nalog z delom na propagandi (kar naj bi bilo nesprejemljivo), funkcionalno izobraževanje itd. Pogovor s predsednikom predsedstva CK ZKS Milanom Kučanom in predsednikom RS ZSS Mihom Ravnikom je bil povzetek razprav iz naštetih sklepov. Oba sta poudarila pomembnost in moč javne besede ter občutljivost tega področja, ki v združenem delu ne sme zaostajati glede na ostala sredstva javnega obveščanja. Pojasnjevala sta tudi razmere v jugoslovanskem gospodarstvu ter politiki in apelirala na vodenje enotne in skupne akcije za čvrsto gospodarstvo in razvito slovensko in jugoslovansko družbo, pri čemer vidita veliko moč in silo tudi v naših glasilih. KATJUŠA BORSAN PO NOVEM VIŠJE KAZNI V CESTNEM PROMETU Julija je stopil v veljavo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, ki prinaša spremembe zlasti na področju višine denarnih kazni za posamezne gospodarske prestopke in prekrške. Razpon denarnih kazni za gospodarske prestopke, ki jih store organizacije združenega dela 2 dejanji, našteti v členu 166. je odslej od 100.000 do 1,000.000 dinarjev, odgovorna oseba pa je za gospodarski prestopek lahko kaznovana z denarno kaznijo od 10.000 do 150.000 dinarjev. Podobno so odslej višje tudi kazni za prekrške: za ozde so zagrožene v razponu od 25.000 do 300.000 dinarjev, za odgovorno osebo v ozdu pa od 5.000 do 30.000 dinarjev. Med prekrške je odslej v republiškem zakonu vključena tudi naložitev tovora med nosilnostjo vozila ali nad dovoljeno osno obremenitev ali nad dovoljeno skupno težo ali preko predpisanih dimenzij posamezne vrste vozila. Bistveno višje so sedaj tudi kazni za vse druge prekrške, ki jih lahko vozniki store v cestnem prometu. B. K. AA^/wv\rywvwvwwwv'/ Srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu Do konca leta urediti tudi področje obveščanja Okoli 200 novinarjev v združenem delu, med njimi predvsem uredniki glasil, se je udeležilo srečanja na Rogli. Organiziral ga je odbor za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS in pa center za razvijanje obveščanja v združenem delu pri Delavni enotnosti. Sklopi predavanj so sledili drug za drugim, od »kako odpraviti suhoparnost in birokratski slog poročanja v pisnih oblikah obveščanja, do računalniško podprtega informacijskega sistema v funkciji dnevnega obveščanja de- lavcev na njihovo samoupravno razumevanje, dogovarjanje in odločanje.« Največ zanimanja je bilo za tretji sklop predavanj z naslovom »Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v ozdih z zakonom o javnem obveščanju.« Sodelovali so izvršni sekretar CK ZKS mag. Lenart Šetinc, pravobranilec samoupravljanja SRS, namestnik predsednika komiteja za informiranje. Odbor za obveščanje pri RS ZSS je izdelal opomnik, kje in kako uskladiti naše akte z omenjenim zakonom ter zakonom o družbenem sistemu informiranja. Pojasnjevanjem in usmerjanjem odgovornih je sledila živahna razprava. Vprašanj je bilo ogromno, napotil za naše delo pa prav tako veliko. Oba zakona dajeta pravo podlago za razvijanje obveščanja v združenem delu v željeni in nujni smeri. Slediti bo morala močna akcija za oživitev določil, saj vemo, da napisana pravica še ni uresničena pravica. Razmišljanja so se dotaknila predvsem »večnih tem«: razmejitve odgovornosti, opredelitve količine dela, ustvarjalne svobode, lika novinarja glede na novinarski kodeks, imenovanje urednika, uredniškega odbora, povezovanje tega dela z delom na področju stika z javnostjo, prepletanja posameznih del Tudi tozd Lesni obrat je bil zastopan na zagrebškem velesejmu s svojimi proizvodi. (Foto: Borsan) Zvezno proizvodno tekmovanje gradbincev v mestu ob Vardarju Pionirjevi tesarji šesti V septembru je bilo 18. srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije. Letos je bil organizator republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Makedonije, pokrovitelj pa največja makedonska gradbena delovna organizacija Peiagonija iz Skopja. Gradbincem iz vseh republik in pokrajin, zbralo se jih je skoraj 500, je po pozdravnem nagovoru gostiteljev spregovorila predsednica Zveze sindikatov Jugoslavije Marija Todorovič. Uvodoma je poudarila pomen takih srečanj, ki prispevajo k zbliževanju delavcev iz vse države ter s tem krepijo bratstvo in enotnost, kar je v sedanjih razmerah še posebno pomembno. Posebej je ocenila razmere v gradbeništvu in težak položaj gradbenih delavcev ter poudarila, daje hitro in dosledno treba uresničiti program zveznega izvršnega sveta za gradnjo 30.000 stanovanj, kakor tudi sklepe zbora republik in pokrajin iz leta 1984 o nadaljnjem razvoju gradbeništva. Proizvodno tekmovanje je potekalo v delovnem in prijateljskem vzdušju. Največ uspeha so takrat imeli domačini, ki so osvojili večino prvih in drugih mest. Med zidarji je zmagala ekipa Hrvatske, ekipa Slovenije SCT je bila sedma. Pri tesarjih so bili najboljši makedonski tekmovalci, naša ekipa je osvojila šesto mesto. Makedonci so bili najboljši tudi med železokrivci, ekipa Pomurja iz Murske Sobote je prejela srebrne medalje za drugo mesto. Strokovna komisija je proglasila za najboljše orodjarje ekipo Hrvaške, ekipa iz SGP Grosuplja je bila šesta. Žerjavisti iz SCT so bili sedmi, zmagala je ekipa Vojvodine. Edina zmagovalna ekipa iz Slovenije so bili keramičarji Gra- C4 ■a Z inje Na 6. str: 6 40 D^Oli^lD^OOpeS /—n s s C/5 V? C/5 •Si, 13 -o c« Z dbenega finalista iz Maribora, slikopleskarji te delovne organizacije so bili tretji, ekipa elektr-oinstalaterjev iz celjskega Ingrada je bila peta, prav tako tudi ekipa vodoinstalaterjev mariborskega TITOVA BRAZDA 86’ V mesecu septembru so se v Dobruški vasi srečali traktoristi Jugoslavije, le izjema je bila Črna gora. Za naslove državnih prvakov pod naslovom TITOVA BRAZDA 86’ se je potegovalo 58 traktoristov, med njimi tudi 14 žensk. Zmagala je ekipa Slovenije. Delovne organizacije občine Novo mesto so bile pokroviteljice ekipam. Naša, Pionir, je bila ekipi Bosne in Hercegovine, ki je dosegla 4. j mesto. I J V________________s G30G=D[?^][][r53 Cevovoda. Iz te delovne organizacije so tekmovali še monterji toplovodnih instalacij in osvojili drugo mesto. Tudi v teh panogah so zmagali makedonski tekmovalci. Tekmovalo se je tudi v disciplinah splošne ljudske obrambe, v teku na 100 metrov, metanju bombe v cilj, skoku v daljavo in streljanju z zračno puško. Največ uspeha je imela ekipa SCT, osvojila je drugo mesto. Končni vrsti red ekip po vseh tekmovanjih: 1. Makedonija, 2. Hrvaška, 3. Bosna in Hercegovina, 4. Slovenija, 5. Vojvodina, 6. Srbija, 7. Črna gora in 8. Kosovo. 19. srečanje bo prihodnje leto v Bosni in Hercegovini. KATJUŠA BORSAN GLEDALIŠČE - KONCERTI -RAZSTAVE v 1986/87 GLEDALIŠČE DRAMA SNG LJUBLJANA Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI, groteska MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Sam Shepard: PRAVI ZAHOD, drama SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Arthur Miiller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, drama SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE William Shakespeare: KAR HOČETE, komedija Tone Partljič: ŠČUKA, DA TE KAP, komedija PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Georg Biichner: LEONCE IN LEONA, komedija SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Aishil: PERŽANI, drama Predstave bodo v DOMU KULTURE, predvidoma ob ponedeljkih za abonma A in ob torkih za obonma B. KONCERTI ANSAMBEL VERASI, Belorusija VOLODJA BALŽALORSKY, violina AKADEMSKI PEVSKI ZBOR, jubilejni koncert KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA prednovoletni koncert VLADIMIR KRPAN, klavir IGOR KURET, violina FABIAN N A TRANI, harfa PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA Obiski koncertov v Cankarjevem domu: 21. 10. SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Solist Dimitris Sgouros, klavir 40 7 18. 11. NABUCCO, Opera in balet Ljubljana 5. 12. SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA Solistki Irena Grafenauer in Marija Graff DOLENJSKI MUZEJ — RAZSTAVE JOŽE MARINČ Ciklus slikovitih in etnografsko zanimivih šeg in navad iz Kostanjevice in Šentjerneja OTVORITEV ETNOLOŠKE ZBIRKE VLADIMIR LAMUT Retrospektiva BOŽIDAR JAKAC Pregledna razstava ob izidu monografije JOŽE CIUHA Pregledna razstava TONE DEMŠAR Didaktično pedagoška razstava kiparske tehnike CIRIL PODBEVŠEK Intarzije MARIJA BAJUK, USA Pregledna razstava BRANKO SUHY Pregledna razstava ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MIRANA JARCA — RAZSTAVE FRAN ERJAVEC Pripovednik, naravoslovec ob 100-letnici rojstva PAVEL GOLIA Pesnik, dramatik, publicist, prevajalec, ob 100-letnici rojstva FRANCE BERNIK Literarni zgodovinar ob 6C-letnici rojstva MARJAN KOZINA Skladatelj, pisatelj, publicist ob 80-letnici rojstva* TONE SELIŠKAR Pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, ob 90-letnici rojstva FRAN LEVSTIK Pesnik, pripovednik, dramatik, kritik, jezikoslovec, politični publicist, ob 100-letnici smrti Otvoritve bodo popestrili literarni večeri in strokovna predavanja. 40 [janr^if^inn^i Tomaž Kržišnik, akademski slikar, ki se ukvarja tudi z grafiko, grafičnim oblikovanjem in scenografijo, se je v našem tozdu Keramika lotil oblikovanja pe-čnic in drugih predmetov — tako je pečnica postala slika. Koliko se mu je to delo posrečilo, pa smo imeli priliko videti na razstavi, ki jo je pripravil v avli Krke v Ločni. K. B. žira kronika V času od 15. 9. do 15. 10. 1986 je prišlo v TOZD Projektivni biro, Lesni obrat, Keramika in DSSS do naslednjih kadrovskih sprememb. Kot pripravniki so nastopili delo: TOZD Projektivni biro: Franc Dragan — elektrotehnik energetik TOZD Keramika: Miroslav Hutevec — gradbinec I Delovno razmerje so sklenili: TOZD Lesni obrat: Zvone Žib-ert — delavec PU Rihard Romih — delavec PU Tozd Keramika: Mirko Tadič — delavec Delovno razmerje so prekinili: DSSS: Mladenko Krnek — nabavni referent — premestitev v TOZD Zagreb V JLA je odšel: Rado Pelko: delavec Upokojil se je: TOZD Keramika: Jože Štine — pečar Majda Zupančič TOZD M KI kadrovske spremembe september 1986 2. Kot pripravniki sc nastopili delo: — Robert Belšak, avtomehanik — Jože Jakše, strugar — Anton Kocjan, avtoklepar — Branko Korenič, ključavničar — Marko Kruljac, avtomehanik — Janez Ogorevc, monter OG — Danijel Zupančič, ključavničar — Jože Željko, elektroinstala-ter — Franc Žerjav, avtoklepar 3. Iz JLA so se vrnili: — Marjan Blatnik, ključavničar — Marko Jankovič, avtoklepar — Vilko Košmrlj, el. tehnik 4. Delovno razmerje so prekinili: — Franc Cimermančič, voznik — Josip Hajsan, voznik — premestitev v TOZD Metlika — Marjan Klobučar, strojnik TGM — Ismet Alagič, gradbeni delavec — Franc Miklavčič, elektroin-stalater — Anton Plut, elektro vzdrževalec — Mitja Šuštar, str. tehnik — Mateja Turk, gr. tehnik — Jože Veselič, strojnik TGM 1. Delovno razmerje so sklenili: — Josip Čurič, elektroinstala- 5. V JLA so odšli: — Avdo Alispahič, gradbeni TOZD gradbeni sektor Novo mesto v avgustu in septembru 1986 Delovno razmerje so sklenili: 1. Vesna Goleš — pravnica 2. Breda Nemanič — administrator 3. Stanislav Bregar — zidar 4. Andrej Eršte — zidar 5. Matjaž Knafelj — zidar 6. Marjan Knafelj — zidar 7. Srečko Lindič — zidar 8. Duško Penica — zidar 9. Boris Pugelj — kuhar 10. Boris Rudman — zidar 11. Jože Škarja — tesar 12. Stanko Vevoda — tesar 13. Vid Vrbos — zidar 14. Zoran Đukarić — delavec 15. Mirsad Husakovič — delavec 16. Jovan Kozič — zidar Delovno razmerje so prekinili: 1. Ibrahim Djedovič — delavec 2. Ismet Kaukovič — delavec 3. Zahid Mehič — zidar 4. Mersud Mujakič — delavec 5. Mihret Šehič — delavec 6. Ivan Gavrič — zidar 7. Leopold Zupančič — delavec 8. Zvonko Mlinarič — disc. odpoved 9. Jože Kodrič — zidar 10. Fikret Latič — delavec 11. Safet Jupič — delavec 12. Omer Latič — delavec 13. Srečko Dražetič — delavec 14. Ivan Jurišič — tesar 15. Anton Jakšič — delavec 16. Zlatko Dretar — železokrivec 17. Juso Mujkič — delavec 18. Fuad Grošič — tesar — umrl Kot pripravnik je nastopil delo: Anton Merlin — gradbeni tehnik Delovno razmerje so prekinili: 1. Šalim Omerhodžič — delavec 2. Ivan Pečarič — zidar 3. Vinko Rehlički — delavec 4. Igor Stojko — delavec 5. Branko Škaljin — tesar 6. Hamdija Tričič — delavec Upokojil se je: Klobučar Rudi — zidar šš TOZD Metlika V septembru so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: 1. Uroš Ilič, pleskar KV II—2.9. 1986 2. Šefik Jalmanovič, pleskar KV II — 2. 9. 1986 3. FeridJusič, pleskar KV II — 2. 9. 1986 4. Emin Imamovič, pleskar KV II — 6. 9. 1986 5. Anto Marinčič, pleskar KV II — 9. 9. 1986 6. Isen Alihodžić, PK pleskar — 5. 9. 1986 7. Boško Bakal, pleskar VK II — 16. 9. 1986 8. Josip Hajsan, voznik — vzdrževalec 8. 9. 1986 — prerazporeditev iz TOZD MKI 9. Gregor Pavliha, pleskar KV II — 22. 9. 1986 iz JLA Delovno razmerje je prenehalo: 1. Josip Martinac, klepar VK II — 7. 9. 1986 2. Slavko Vraničar, sam. vodja ter — Mirko Dimeč, PK ključavničar — Dušan Drenik, PU stavbni klepar — Ivan Karabogdan, PU monter OG — Gorazd Kulovec, PU stavbni klepar — Alojz Lovko, dipl. gr. inž. — iz TOZD GS Ljubljana — Marko Prpar, PU monter OG — Maks Rozman, PU elektro-instalater — Jože Tomše, PU monter VO delavec — Jože Bajc, el. tehnik — Branimir Jeke, pralec — Edvard Kukman, ključavničar — Srečko Luštek, avtomehanik — Bojan Može, avtoklepar — Josip Rahija, monter OG — Nikola Rahija, monter OG — Bojan Vidmar, avtoklepar — Jože Šuštar, ključavničar 6. Upokojil se je: — Alojz Marolt, vulkanizer Golob Vesna Upokojila sta se: 1. Anton Nučič — delavec 2. Anton Colarič — delavec V JLA je odšel: Mato Letica — zidar V mesecu oktobru: Delovno razmerje so sklenili: 1. Fehim Bobič — delavec 2. Janko Kostelac — zidar 3. Mirko Lavriha — zidar 4. Milan Plavac — zidar 5. Janez Seničar — zidar del. — 17. 9. 1986 v JLA r^nr^in^nnra Pionir je glasilo kolektiva GIP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša Bo-rsan, namestnik Danila Jenko TOZD LO, člani uredniškega odbora: Štefka Šega (Gradbena operativa Novo mesto), Vera Hiti (Gradbena operativa Ljubljana), Ida Slapšak (Gradbena operativa Krško), Branko Lavrenčič (Togrel), Boško Živkovič (Gradbena operativa Zagreb), Drago Popovič (gradbena operativa Metlika), Smilja Kos (Keramika in zaključna dela), Lilijana Žnidaršič (Projektivni biro), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Andreja Pavlič (Interna banka), Polona Mlinar (Skupne službe). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk v Tiskarni Novo mesto. Z Gipissovega planinskega pohoda v mesecu septembru.