1 99 Naši dopisi. V Gorici 18. jun. — Cudaa naključba! Umrl je 8. t. m. na Srpenici (v dekaniji Bovški) 76 let star častitljiv duhovnik, ki je bil prototip dušnega pastirja na kmetih, blaga duša skoz in skoz, ljubljenec vsacega, ki ga je poznal. Poslednji čas je starček bolehal in prosil za pokoj. Ali stvar se je pri vladi nenavadno zavlekla in nikdo ni vedel zakaj. ,,Wien. Zeitg." od 10. junija nam je vse pojasnila. Prinesla je uradno vest, da je rajnki z najvišim sklepom od 3. junija posiavljen z zlatim križcem s krono. Preblagi rajnki, ki ni izvedel svoje postavitve, je — g. Anton Flander, katerega je gotovo tudi Bog še boljše ovenčal. — V Gorici imamo (po novem) ulico ,,Formica" — tako imenovano po blagem dobrotniku našega mesta. Ustanovil je Form i ca, da se sv. Ivana Krstnika dan vsako leto 200 revnim in vrednim mladim nevestam podarujejo doneski k doti. Do sedaj je bilo 6 tacih štipendijev po 157 gold. in 50 s., naš župan dr. Deperis je ustanovni finančni stan pregledal in sprevidel, da se dote lahko pomnožijo, in tako jih bode vprihodnje 8 po 160 gl. — Davno že se govori o železnici iz Trsta v Ajdovščino; te dni je imela iti iz Trsta inženirska komisija merit to črto. — Grozdje lepo cvete. Po drobnicah v Goriški okolici imamo že sušo. Dež pretekli teden je zrak sicer ohladil, ali zdaten ni bil. — Naš magistrat je oklical, da v Mirnem in Podgori so zasledili fabrike, katere po nar ej a j o vina, ki so zdravju silno škodljiva; zato opominja kupce, naj pazijo, da z vinom ne kupijo — strupa. Iz Notranjsko-Bistriškega okraja 10. jun. (Zahvala.) V jeseni lanskega leta je bil k nam poslan g. dr. Kraus kot namestni sodnik in uradni predstojnik, da bi uradni jo nekoliko vredil ter namestoval c. kr. sodnika, dokler ne bode ta stalno imenovan. Vodil je urade nepristransko , delal in izdeloval je zaostalo neutrudno marljivo; bil je z vsakim bodisi bogatin ali revež priljuden in prijazen, tako, da si je v tem kratkem Času srca vseh tukajšnjih ljudi pridobil. Predno nas je v začetku tega meseca zapustil, se mu je nekaj županov poklonilo in zahvalilo. Ostali pa obžalujejo , da se je tako nenadno hitro poslovil ter da mu niso mogli pred odhodom ustmeno svojih čutil naznaniti. Naj toraj vrli možak po tej poti blagovoljno sprejme lepo zahvalo hvaležnih prebivalcev Bistriškega okraja za njegov trud, za njegovo delovanje, za njegovo nepristransko in prijazno obnašanje. Ostal nam bo vedno v blagem spominu ! Eden naprošen po mnogih Iz Krškega okraja 18. jun. — Kakor strela z jasnega neba nas je zadela novica v zadnjem Vašem listu, da nam g. Hotschevar s svojo šolsko palačo v Krškem hoče veliko butaro davkov naložiti, katerih imamo z 18% priklado že čez glavo zadosti. Ali mar mož res ni vedel, kaj se pravi, veliko poslopje v dobrem stanu vzdržavati, ker je vendar izvedenec v zidarskih rečeh ? Ali ni vedel, da meščanska šola potrebuje več učiteljev , ki so više plačani kakor učitelji nizih ljudskih šol? Ali ni vedel, da za meščansko šolo je treba dragih učnih stvari in Bog vedi kaj še vse, in da vseh teh stroškov, ki štejejo več tisoč gold. vsako leto, ne prevzame ne država ne dežela, ampak da bi jih moral nositi sam okraj Krški? Gosp. Hotschevar je hotel pobahati se, da je zidal meščansko šolo na Kranjskem, ki v celi deželi nima še nobene meščanske šole, al pozabil je, vsako leto jej še kakih 4 do 5000 gold. zagotoviti , da bi se zdržala ta šola. Da revni Krški šolski okraj take butare ne more prevzeti , to pač vč vsaka živa duša pri nas. Sicer pa Hotsche-varjev način, šole ustanovljati s takimi pogoji, da jim zidar ukazuje, kakošen naj bo učni jezik, bi vse šolske postave prekucnil. Recimo, da se 100 tacih mecenov najde na Kranjskem, ki bi občinam šole zidali s pogojem, da morajo nemške biti, ne imele bi potem šolske postave nič odločevati in kmalu bili bi na Pruskem, a ne na Slovenskem. Z Gorenskega 15. junija. — Gorenska stran je lepa, krasna, tujci in domači občudujejo po vsi pravici njene naravne posebnosti. S krasno naravo se vjema tudi rod, Gorenec slovi povsod, kjer ga poznajo, za telesno krepkega, duševno nespridenega človeka , pri katerem še veljd možka beseda. Žalibog, da se je tudi v zdravo deblo zajedel Črv, ki vničuje telesno in duševno krepost, ki je v Ameriki vničil in pokončal cele rode In-dijanov. Ta črv, ta strup je žganje. Ce prideš v krčmo, posebno v kaki postranski vasi, že ti vdari neprijetni , silni duh špirita v nos, in če je kaj pivcev, pijo žganje. Ako prašaš po vinu, ga boš dobil komaj v deseti gostilnici in še to bo večidel narejeno, nenaravno. Kako pa je žganje? Morda kak dober brin-jevec, poštena slivovka? Kaj še! Navadno ga dela krč-mar sam na mrzlem potu, to je iz vode, špirita in kakega ,,gajsta", ki da tej brozgi duh. Tako zmes potem vlivajo v-se ne le odraščeni, ampak cel6 dečki, ki še krave pasejo in tudi ženski spol. Pa po koliko je spije eden? Po pol litra ali še cel liter! Nasledek tega je zamorjenje duha in telesa in če bo ta kuga se dalje širila, bo tudi Gorenec prišel ob svoje dobro ime, krepka telesa in bistri um bodo čedalje bolj redka postajala. Kateri so vzroki te žalostne prikazni? Deloma previsoka cena vina, deloma prepičel zaslužek in slabi časi, ker hoče kmet svoje skrbi vtopiti v pijači in omamiti si um, kar pa po žganji ceneje in nagleje doseže, kakor po vinu. Pomoči jaz skoro ne vem nobene druge, kakor Če bi se postavno prepovedalo prodajanje žganja, kar se pa gotovo ne bo zgodilo, ker država potrebuje dohodkov od vseh strani. Kaj pa bo, če se bo ta kuga še dalje širila! — Se nekaj bi imel grajati. Naši kraji, zlasti pod Grintovcem, so za sadne vrte zel6 ugodni; najboljše sadje se da pridelati. Al na vrtove se splošno premalo skrbi obrača, le posamezni trebijo drevesa, večina pa jih je, ki se za drevo zmenijo le takrat, kedar je sadje zrelo. Tudi je videti veliko na pol suhih starih dreves, ki skoro nič ne obrode. Take bi morali posekati in nasaditi nove, kar se pa le redko godi, čeravno je sadik in že doraščenih dreves v izobilji. Se pač povsod vidi, kako potreben nam jo popoten učitelj v kmetijstvu, ki bi na mestu podučil gospodarje, kako imajo ravnati s tem in onim, da bodo več pridelali in tako lože plačevali obilni davek. Z Vrhnike 18. junija. — Čudno dogodbo smo doživeli pri nas pri volitvah v občinski zastop, ki so bile razpisane na 4. in 5. dan t. m. za podobčine, za ostale 3 razrede pa na 13. in 14. dan t. m. Že par mesecev poprej je glasovita nemčurska trojica po trgu našem prerokovala, da mora podreti „klerikalno" županstvo in na njega mesto postaviti „liberalno". 4. in 5. dne so volile podobčine, ki spadajo k naši občini. Volitve so bile pravilno oklicane in skozi 6 tednov je imenik volilcev ležal na ogled volilcem odprt. Pri volitvah je vpričo bil c. kr. okrajni komisar, ki ni ne najmanjšega ugovora naredil proti vršitvi volitve podobčin. Al kaj se zgodi? Omenjena trojica je s pomočjo nekaterih kmetov , ki ne besedice nemški ne razumejo, skovala protest zoper nerednost volitve 4. in 5. dne t. m. (!!) in ga izročila županu, obenem pa je dirjala v Ljubljano in Bog vedi kaj vse poročala c. k. deželnemu predsedstvu o neredni volitvi, ki je na to hipoma ustavilo nadaljevanje volitev, ki so imele biti 13. in 14. t. m. Ker je oni protest še v rokah našega županstva in ne še izročen c. k. deželni vladi, in ker po izrecni določbi §. 33. občinske postave se pri tožbe zoper vršitev volitve morejo še le vložiti po dovršeni celi volitvi, je naše županstvo prisiljeno, pomoči iskati na višem mestu, kajti najveljavniša priča, da se pri volitvi 4. in 5. t. m. in cel6 nobena nepostavnost zgodila, je sam c. k. komisar, ki je volitev nadzoroval. Nadjamo se zato, da mora postava zmagati proti nakanom nemčurskim ! Iz Ljubljane. — Se zmirom volitve v deželni zbor zvonec nosijo po deželi naši. In to je treba, kajti nasprotniki naši se, kakor nikoli poprej, na vso silo napenjajo, da bi zmagali pri volitvah. Volitve volilnih mož so se že sem ter tje , in cel6 na zel6 nevarnih krajih, izvršile nam na zmago. Ta vesela novica naj je spodbuda vsem drugim krajem! Naj županom po kmetih še nekaj na srce položimo. Na kmetih je navada, da se vsak razglas ob nedeljah po službi božji pri farni cerkvi zbranemu ljudstvu okliče. Počil je glas, da nekateri župani mislijo volitev volilnih mož s tem okli-cati, da bodo dotični razglas doma pri svojem stanovanju ali v pisarnici županstva na desko (tablo) nabili. Tak oklic sicer ni navaden in je v smislu volilne postave, al ker bi takem oklicu marsikak volilec ne izvedel dneva in ure volitve, zato opominjamo domoljube nase, naj po zanesljivih ljudeh, ki v vasi županstva stanujejo, ali oni sami volilcem, ki spadajo v dotično občino od hiše do hiše nemudoma napovejo, kje, kateri dan in ob kateri uri bode volitev, pa tudi vsacega resno opomnijo, da o pravem času gotovo k volitvi pride. — {Iz seje dež, odbora 16. junija.) Vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole Slapinske se je dovolil z učenci izlet na Goriško na ogledovanje nekaterih posebno umno obdelanih vinogradov in kmetij. — Predlogu deželnega eolskega sveta za podelitev podpore 50 goid. neki učiteljski vdovi se je pritrdilo. — Pogorelcem v Jablani v občini Mirna Peč se je dovolilo 300 gold. podpore, seJanocci nekaterih krajev v občini Raka, kateri vsled Badnjih slabih letin trpijo hudo pomanjkanje živeža, pa 1000 gold. iz deželnega zaklada. — (Cecilijno društvo), ki šteje že bli zo 250 udov je imelo 14. dne t. m. svoj prvi občni zbor, v katerem se je ustanovilo društvo s tem, da se je izvolil odbor. Kakih 60 duhovnikov in učiteljev je prišlo iz dežele, katerim so se pridružili tukajšnji udje. Po obširnem programu, ki je štel 20 toček, so se vršile v stolni cerkvi mnogovrstne muzikalne produkcije, na priliko: Gregorijanski korai, cerkvena muzika starih in novih časov, eno-, dve-, tri-, četvero- in peteroglasno z orgijami in brez orgelj. Vse se je izvršilo eksaktno, marsikaj izvrstno in izgledno. V zboru, ki je bil v kne-zoškofijski dvorani, so o družbenih zadevah govorili gg. pirošt dr. Jarec, knezoškof dr. Pogačar, prefekt Gnjezda, p&ter Hugolin, Sattner in Forster. Konečno je bila volitev. Društvu za predsednika je bil izvoljen gosp. dir. Jarec, za tajnika gosp. Gnjezda, za vodjo godbe gosp. Forster, za blagajnika gosp. Bohinec, — za odbornike pa gospodje Hribar, Majer, Sattner Smrekar in btegnar. — Vsak prijatelj prave cer fcvene glasbe mora želeti mlademu društvu srečen vspeh, «La se iz cerkev odpravi muzika, ki v cerkvi ni na p^ravem mestu, če tudi se prikupuje ušesom lahkomiselnega ljudstva. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi ž^eleli izgnati iz naših cerkev lepe cerkvi primerne melodije , ki so jih stvarili nekateri nam priljubljeni mojstri poslednjega časa. — (Dva mešana vlaka) po železnici med L j u b-ljjano in Celjem sta začela se 16. t. m. voziti. Zjutraj ob poli šestih gre iz Celja do Ljubljane, zvečer ob poli sedmih pa pride zopet nazaj iz Ljubljane. Kio je prvikrat ta vlak prišel v Ljubljano , je bila ma-šstna z narodnimi zastavami iepo okinčana in vlak s klicem ,,dobro došel !" sprejet, kajti to je popotnikom imed Celjem in Ljubljano velika dobrota. — (Slavni slikar P. P. Rubens slovenskega rodu!) „JAli vas luna trka , da kaj tacega po svetu razglašajte ?'' — Tako slišimo marsikoga iz nasprotnega tabora godrnjati. Tem nevernim Tomažem naj služijo sledeče vrrstice velecenjenega arheologa P. Radisca v dokaz, daa trditev ta ni s trte izvita. On nam tako-le popisuje zgodovino Ruben s o v e rodovine : ,,Ker se bode v kratkem v -Siegenu slovesno obhajal spomin na tristoletnico, k&ar je bil Rubens, eden najslavniših slikarjev vseh ča^sov rojen, zato ne bode odveč, ako po starih Ru-b^nsovih rodovinskih listinah na to opozorujemo , da je biil slovenskega rodu. Cesar Maksimilijan I. je po-selbno rad sinove notranje avstrijskih rodovin na svoj dvor jemal — tako škofa Rauberja, škofa Slatkonja, učitelj Prekokarja itd. Tako je tudi iz Celjske okolice na Stajarskem poklical na svoj dvor nekega Ruben-a (Rubina ) inmu službo cesarskega vrtnarja dal. Sin tega cesarskega vrtnarja je postal sodnji prisednik za pleme-nitaže v Antwerpenu. Ob času prekucij na Nizozemskem je pobegnil pod Karolom V. v Kolonjo, pa je takrat že svojemu imenu dodal s in namesto Ruben se po Nizozemski pisal Rubens. Tu se mu je v Siegenu 1.1577. rodil sinek Peter Pavel Rubens, prvak v vrsti Evropejskih slikarjev. Naj ^dostavim tem vrsticam še to, da v dobrozna-nem muzeju grajščine v Dolu (Lusttbalj, ustanovljene leta 1829. po baronu Fr. Erbergu, v katerem se nahaja za umetnost in znanstvo mnogo stvari neprecenljive vrednosti, tudi so 3 slike Rubensove, namreč: podoba sv. Jeronima, mane (nebeškega kruha) pad inpaBetlebemski detomor. Za te redke umotvore je pred leti nek Anglešk mecen grofinji Attemsovi hčeri rajncega barona Erberga in sedanji posestnici Dolske grajščine, ponujal več tisoč zlatov, pa mu jih ni hotela prepustiti. — Naj pri tej priliki omenim še to, da ob času Valvazorjevem je v Senožečah se nahajalo mnogo slik (podobe rodovine Porcijove) slavnega Ticiana, v Novem mestu pa oltarna slika slavnega Tintorettova, ki se tu neki še nahaja." — (Valvazorja 12. zvezek) se ravno razpošilja, in obsega 13 navadnih in eno veliko, mojstersko izdelano sliko. — Veseli nas, da zamoremo poročati, da je ves ponatis tako lep in natančen, kakor smo si ga želeli. V vseh dvanajstih, do zdaj izšlih zvezkih nahajamo 86 podob. 201