Leto IX, it. 284 Ljubljana, torek 4. dscembra 1928 Cena Din i|a »fc e. «|rtr«t. — mactno Um Ote Oglasi po tarUa. Uredništvo i LtuMJana, ICnatiova ulica Str*. $/L t (Man hi. «07» tn >804, ponoči tudi ta. «054. Bakeplel ee na vračaj«. Podratnld: Maribor, AJeksan it u — Cefle, Alekaandrora pri pottnea čak. zavoda 1 L,— tL 11.849 • Praha tisk) 78.180« Wttn, Nr. n$J4i. 4 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 3. decembra. Proslava 1. decembra je v Slovenji minuia brez incidentov. Narod je s spoštljivo pozornostjo uvaževaJ državni jubilej. Mi bi ne pisali resnice, čt ne bi dostavili, da je bilo /raven tudi mnogo bridkih opazk in trpkih reminiscerjc, vendar stoji državna ideja Jugoslavije nad njimi 0 kaki posebni hrvatski, srbski ali slovenski državi mislijo samo ljudje z jako ozkim političnim obzorjem. Tudi Beograd je stal pod depresijo občega tako nepovoljnega položaja. Sredi cerkvene proslave so najprej z vojaške in šele precej potem s civiine službene strani prišla žalostna poročila iz Zagreba. Ne bo ga pač dobrega državljana, ki bi zagrebškega incidenta ne obžaloval. Zlasti smrt mladega Petriča, igra tragičnega sluča}a, in rane drugih žrtev so nepotrebne žrtve, ki morajo vsakogar zaboleti. Demonstracija je bila očividno prvotno naperjena samo proti proslavi v katoliški cerkvi, ne pa proti vojaštvu. Tem bolj je obžalovati, da se je tu zapletla vanjo tudi vojska. Nekaj je tu bilo neizbežnega slučaja, nekaj pa ie tudi momentov, ki vojaških komandantov ne morejo do vsem odvezati odgovornosti. Vojska nima z ohranitvijo miru na ulici nič opraviti, razen in v ko-Ukor jo kliče civilna vlast. Vojska mora biti silno previdna v vsem svojem nastopu. Kakor moramo odločno obsojati vsak inzult častne čete. tako moramo zahtevati. da se generaliteta ne meša v posle policije. Bog nas varuj, kadar vojska hoče biti policija ali vlada. Grških razmer ne želimo. Dokler bo pa vojska ostala v granizah svojega poslanstva, bo uživala obrambo vseh treznih državljanov in vsakdo bo obsojen, ki bi to institucijo mešal v politiko ali jo žalil. V stvari sami bi pa radi to-le pripomnili: Slavilo se je lep jubilej, 10 letnico svobode. A kdo je ta dan dal le eno top!o besedo narodu? Še na Dunaju so ob takih prilikah kaj rekli in Dokazali. da žele pomirjenja in sloge Dobra beseda dobro mesto najde. A naši vladi se je zdelo potrebno samo koncentrirati policijo in orožnike in vojake držati v pripravi. Obenem pa pozvati državljane, naj zapro prodajalne, če ne da bodo izgubili obrtnice. To je vse, kar je za 1 december narodu dail gospod Korošec. In ta narod je tako potreben sporočila. da se začne resna akcija za po-mirjenie. Ce so šefi četvornega karte-la rekli g. Savčiču: «Mi smo za sporazum®. kdo more to resno vzeti in s tem umiriti raniena srca? Iz Beograda puhti leden mraz. Sovraštvo in domišljavost hegemonistov občutiš na vsak korak. Odgovori na to zdaj prihajajo avtomatski. Nespametno je, zapletati KDK v zagrebške incidente. Pri takih sto tisočglavih masah bodo vedno nastopili slučaji, ki so nepredvidljivi, a so rezultat obče razburjenosti in odmev iz šume v šumo. L. 1924. in 1925. po tako zvanem PP-režimu. tega ni bilo, Pač pa bi mi lahko iz tedanjih letnikov «Domoljuba» in «Slov. Gospodarja« citirali mnoge Čan-ke, ki so mnogo hujši nego vse. kar danes piše Joe Matošič. Hrvatski borac ali Hrvatski domobran. za katere vodstvo KDK odgovarjati ne more. Dogodki, kakor jih je prinesel 1. december, so opasni in kdo bi danes mogel reči, da se ne bodo ponavljali? Brez načrta, sami od sebe pridejo take burje v razdraženosti. Njim se mora v okom priti čisto drugače. nego prete beograiski sabljači. Z njimi trobi tudi glasilo SLS. Treba je iskrene inicijative od zgoraj. Eno je resnica: Od 20. junija je Zagreb moralično naprej. Beograd mu je dolžan. Globoko mu je dolžan in vsej državi na tem. kar je pokvaril že prej, ta dan pa zapečatil Od 20. junija iz Beograda prihaja hladpn molk. Še in še je pravica na strani Zagreba, če se tudi tu in tam zgode izgredi, ki gredo preko cilja. A Beograd je še vedno v krivico postavljen. To čuti vsak pravičen in civiliziran človek. Čuti pa obenem, da je Zagreb vsemu glavn; člen v fronti, ki hoče zlomiti protivnika. v čigar taboru je vsa korunciia, krivič-nost in hegemonija, ki iznodkopava temelje države boli in globlje nego po-edini imrdenti._ Likvidacija davidovičevcev y fJnKrtflrj Subotlca, 3. nov. n. Demokratska čitalnl« ca v tretjem okraju mesta se je preko svo» jih članov in uprave obrnila na organizaci» jo HSS 7. željo, da se organizira v tej stranki. Enako je storila demokratska or» ganizaciji v Garenicah. predmestju Soboti' ce, ki šteje 122 članov Tako ni sedaj v Subotici niti ene demokratske organizacij je več, razen madžarskih ki Se čakajo, kak* len bo. novi šolski zakon napram narodnim sranjSmam. Pogreb ustreljenega Stanka Petriča Ob veliki udeležbi Zagrebčanov. - Pretresljivo slovo matere iz Kranjske gore. - Demisija zagrebškega velike- Zagreb, 3. decembra r. Današnji dan je v glavnem potekel mirno. Po mestu patru-liirajo še vedno močni oddelki policije in orožništva. Vojaštvu in oficirjem je strogo prepovedano zapuščati kasarne ali stanova* r.ja, ako zato ni službene potrebe. Dopoldne ie okrog 300 omladincev manifestiralo pred sabornico. Dr. Maček je nagovoril manife-stante te* je protestiral, da se hrvatska omladina Iz Beograda imenuje frankovska in komunistična Manifestanti so nato peva-joč odšli pred sodišče, kjer pa tih ie potisnila policija nazai. nakar so se pred Seljač-kim domom razšli. Na sodišču se nahaja 36 večinoma povsem mladih ljudi, ki so bili aretirani zaradi udeležbe na sobotnih demonstracijah Dopoldne ie bila na Mirogoju izvršena obdukcija ustreljenega Stanka Petriča. popoldne se je vršil pogreb Ze ob 1 popoldne se ie pričelo zbirati mnogo občinstva na pokopališču. Ob pol 3. je prispela mati usmrčenega Petriča. ki se je pripeljala iz Kranjske gore v Zagreb že v nedeljo zvečer Sestanek do smrti razžalosčene matere s pokornim sinom ie bil pretresljiv. Klici razžaloščene mateTe »o moj sin Stanko« so privabile mnogoterim solze v oči. Ob 3. so prenesli pokojnikovo truplo iz mrtvašnice do groba, ki se ga župana: so padli 1. Junija. Pri odprtem grobu se j« nahaja tik grobov hrvatskih omiadmcev, ki v imenu hrvatskega Sokola na VVilsonovem trgu poslovil od pokojnika Leopold Murko. Pogrebu so prisostvovali tudi narodni poslana HSS, Cajkovac, Jelašič in Čelan. Govorilo je še več drugih govornikov, nakar so se množice mirno razšle. Večja skupina pogrebcev je skušala v mestu demonstrirati, toda na intervencijo policije se je razšla. Zagreb, 3 decembra p. 2e včeraj se je govorilo, da je veliki župan Zrelec dal ostavko. Odhod vel. župana v Beograd je še pojačal verjetnost teh govoric Zatrjuje se, da je povodom konflikta, ki ga je imel vel. župan z generaliteto pred katedralo, eden od prisotnih generalov (pripovedujejo da je to bil armijski komandant Matič) pozval g. Zrelca: Dajte demisijo! Veliki župan globoko užaljen je takoj po svojem, povrat-ku v pisarno telefonsko obvestil kabinet ministra notranjih del o vzrokih in poteku svojega konflikta ter je izjavil, da pod takimi okolnostmi ne more vršiti svoje službe Popoldne je dobil poziv, da pride v Beo. grad in z njim tudi šef policije dr. Vrago-vič. Konference v Beogradu zaradi zagrebških dogodkov Poročilo zagrebškega vel. župana. — Ofenziva ministra prosvete oroti srednješolski mladini. — Mučno razpoloženje v Beogradu. — Amputaši zopet modrujejo. — Točna ugotovitev Beograd, 3. decembra p. Režimsko časopisje in vladni krogi nadaljujejo s svojimi pre tn jami, češ da ie treba sedaj z vso silo »udariti na Zagreb«. Nihče ne razpravlja globlje o vzrokih in pomenu žalostnih dogodkov. Razni »amputašiki« krogi se zopet pečajo s perverzmo mislijo, da »treba Hrvate izločiti«, ker da bo le taka operacija omogočila ozdravljenje. Le redki so oni, ki gledajo z višjega vidika na dogodke ter konstatirajo. da se nesrečni dogodiki, do kakršnih preje nikdar ni prišlo, odigravajo odkar ie sedanji režim gg. Vukičeviča in Korošca na krmilu in da je torej treba tu iskati pravih vzrokov, a tudi možnosti ozdravljenja. Opažati .ie pa v vseh krogih ogromno depresijo in hujskaioče izjave poedincev ter provokatorično pisanje režimskih listov nikakor ne morejo pregnati občutka, da strmoglavimo vsi v poguibo, ako se bo državna politika nadaljevala po poti, po kateri jo vodi današnji režim. Danes dopoldne sta prispela v Beo- grad zagrebški vel. župan dr. Zrelec in policijski direktor dr. Vragovič ter sta v dolgi konferenci s pomočnikom ministra notranjih del Žiko Lazicem poročala o sodobnih dogodkih. Pri tem se je konstatiralo. da si poročila vojaških in civilnih oblasti v mnogih točkah nasprotujejo. Nato se je vršila konferenca z ministrom pravde Vuji-čičem o ukrepih, ki se naj v Zagrebu pod vzamejo. Vlada bo jutri definitivno sklepala o teh ukrepih. Beograd, 3. decembra, n. Minister prosvete Grol je brzojavno naročil prosvetnemu inšpektorju v Zagrebu Kasu-noviču naj izvede proti vsem dijakom srednjih šol, ki se niso udeležili svečane proslave 1. decembra, preiskavo i" naj se ti dijaki kaznujejo z izključitvijo iz vseh sreduiih šol v državi. Inšpektor Kasunovič je ta ministrov nalog dostavil direktorjem poedinih zavodov, direktoriji po poedinim razrednikom, da izvedejo preiskavo in ugotove podrobnosti v smislu ministrove naredbe. Prizadetih je več sto dijakov. Vodstvo HSS proti glavni razpravi o umor- stvu 20. junija Sklep izvršnega odbora HSS, d ne gre na Zagreb, 3. decembra, n. Opoldne je izšla posebna izdaja «Narodnega Vala», ki objavlja sklepe vodstva HSS. S temi sklepi se trdi, da beograjski preiskovalni sodnik ni izvedel preiskave proti vsem krivcem umorstva v Narodni skupščini. V prvi vrsti je opustil preiskavo proti ministru dvora Jankovi-ču, ki ga je že pokojni Stjepan Radič obeležil kot osebo, ki je morala vedeti o tej zadevi, ker je morilec Račič tik pred atentatom bil na konferenci pri Jankoviču. Vodstvo HSS nadalje izjavlja, da zaradi te nepopolnosti in ker se ne pre- a nikdo od hrvatskih poslancev razoravo ganjajo vsi glavni krivci, ne bo nihče od vodstva HSS ali pa tudi od poslanskega kluba HSS. še manj pa kak politični predstavnik hrvatskega naroda prisostvoval temu procesu ali pri glavni razpravi. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo pozvane tudi rodbine umorjenih poslancev, naj ne sodelujejo pri glavni razpravi. To izdajo »Narodnega Vala» je državno pravdništvo zaplenilo, toda sodišče je še tekom popoldneva zaplembo razveljavilo ter potrdilo le konfiskacijo štirih vrst, ki se nanašajo na kralja. Včerajšnji politični dogodki v Beogradu Številne avdijence na dvoru. — Odgodena seja ministrskega sveta. — Konflikti med radikali in muslimani ter radikali in demokrati Beograd, 3. decembra p. Tekom dneva sta bila na dvoru dvakrat vojni minister general Hadžič in minister Dragotin Cvetkovič, zvečer pa je bil na dvoru tudi predsednik radikalskega kluba Velja Vukičevič. Kakor se iz Vukičevičeve okolice doznava, Je njegova avdiienca, kakor tudi avdijenca njegovega prijatelja, ministra Dragiše Cvetkoviča v zvezi s težkim političnim položajem. Do avdijence je prišlo, ker sta oba za njo zaprosila. Nocoj bi morala biti tudi sela min. sveta, na kateri bi se imelo razpravljati o poltiič-nem položaju, zlasti z ozirom na sobotne zagrebške dogodke. Sej« pa je bila odgodena na jutri.. Prav tako bi se imelo danes rešiti vprašanje ureditve dalmatinskih agrarnih odno-šajev med delegati radikalskega in demokratskega kluba, vendar pa se tudi to vprašanje danes še ni moglo rešiti. V predsed-ništvu vlade je bila nocoj na inicijativo dr. Korošca »eja zaradi pogajanj med bosanski- mi radikali ln muslimani. Bosanske radikale sta zastopala dr. Kujundžič in dr. An-drič, muslimane pa dr. Spaho. Tudi v tem oziru se ni mogel doseči sporazum ter je dr. Spaho nocoj odpotoval iz Beograda v Sa-rajievo. Po avdijenci na dvoru je imel Velja Vukičevič daljši razgovor s predsednikom vlade dr. Korošcem. Fundacija naših dolgov . v Ameriki VPashingtoi , dec. s. Dne 2 t. m. je bil izvršen definitivni korak za fundacijo ju« goslovenskih dolgov. Zakladnemu uradu so bile izročene denarne obligacije kralje vir" Srbov, 1 atov in Slovencev v višini 62,850 000 dolarjev v zameno za garancije, ki so bue prvotno -—.enjene za denarna posojila in vojni materija! Neprecenljiva materijalna škoda in številne človeške žrtve' Nekatera mesta so popolnoma razdejana. — Gledališča in tovarne so se rušile in pokopale ljudi. — Dva nova vulkana* V prizadetih krajih je proglašeno obsedno stanje Chile, 3. decembra, Vso Južno Ameriko je v noči od I. na 2. decembra zadela težka potresna katastrofa, čije obseg se trenutno ne da še niti približno oceniti. S prizadetimi kraji so prekinjene vse zveze, tako da si ni mogoče ustvariti prave slike o položaju v posameznih pokrajinah. Že h prvih vesti pa se da sklepati, da gre za katastrofo ogromnih dimenzij, ki je zahtevala poleg nepregledne materijalne škode tudi še ogromno število človeških žrtev. London, 3. decembra, gd. Iz Južnega Chile.ia, kjer je divja1a potresna katastrofa. prihajajo samo skromna poročila. Ker so brzojavne zveze s prizadetimi kraji pretrgane, še niso dospele vesti o številu smrtnih žrtev, ki je vsekakor zelo visoko. V kraju Constitutione ni ostalv niti kamen na kamnu. Mestno gledališče, k; je bilo ob času katastrofe polno zasedeno, se ie zrušilo in pokopalo pod seboj vse obiskovalce. V Tin'enteu se je podrl pri neki tovarni jez. Voda je poplavila bakreno tovarno, čije delavstvo ie do zadnjega utonilo. Guverner v Talci je razglasil v prizadetih krajih vojno stanje. V bližini Talce sta se pojavila dva ognjenika. Id sta popolnoma razdejala mesto. Bilo je do sto oseb ubitih in okoli 300 ranjenih. Iz Santiaga de Chile poročajo, da znaša število smrtnih žrtev po dosedanjih ugotovitvah 160. število ranjencev pa 300. Stvarna škoda se ceni na 20 milijonov dolarjev. Neki letalec, ki je preletel mesto Talco. pripoveduje, da je ves trgovski ln večji del stanovanjskega dela mesta, ki šteje 40.000 prebivalcev, popolnoma uničen. Mrtveci leže po cestah hi povsod je videti preostale, kj si prizadevajo. da bi rešili ranjence izpod razvalin. Nad vsem prizadetim ozemljem )e bilo proglašeno obsedno stanje. Vsega je bilo pri potresu 30 sunkov. Med porušenimi poslopji je tudi mnogo cerkev in kolodvorov. Državni predsednik tn vojni minister sta z letalom odpotovala na kraj katastrofe. Kralj Joni na smrtni postelji Po zadniih vesteh je nastopilo sicer navidezno izboljšanje, vendar pa so zdravniki zaradi oslabelosti srca zelo skeptični — London, 3 .decembra. Zdravstveno stanje angleškega kralja se je v minuli noči tako poslabšalo, da se je vsak hip bati katastrofe. Zdravniki so vso noč čuli ob kraljevi postelji in so ob 1. ponoči izdali buletin, ki pravi, da je kraljevo stanje zelo resno. Vnetje pljuč se sicer ni poslabšalo, pač pa je srce tako oslabelo, da so mu morali ponovno dati injekcije. Kralj ie večkrat izgubil zavest. Ob 2. zjutraj so bili vsi člani vlade obveščeni, da ie kraljevo stanje skrajno resno. Notranji minister in ministrski predsednik sta se takoj podala v bukhinghamsko palačo. Okrog 5. zjutraj so zdravniki zapustili bolniško sobo in sporočili navzočim članom kraljeve rodbine, da ie kraljevo stanje tako resno, da lahko vsak trenutek nastopi katastrofa. Vsekakor pa je tekom današnjega dne računati s pre-okretom. Vest o skrajno resnem stanju kralja je izzvala v vseh krogih veliko vznemirjenje. Listi so izdali posebne izdaje, v vseh cerkvah pa se vrše neprestano molitve za kralja. Beograd, 3. decembra p. Po vesteh, ki so danes došle iz Londona, se je zdravstveno stanje angleškega kralja zelo poslabšalo ter je postalo resno kritično. V Londonu so razširjene vesti, da je kraljeva bolezem v kritičnem stanju in da se more vsak čas pričakovati katastrofa. Pred buckingham-siko palačo se zbirajo velike množice, ki vznemirjene pričakujejo novih vesti. Kralj je noč prestal razmeroma tnjrno, vendar pa se je vnetje pljuč razširilo in je popustilo tudi delovanje srca, kar daie povod za rebrne skrbi. Kraljica se ie danes popoldne pelja.ia v mesto, da bi na ta način pomirila prebvalstvo. Waleški princ se je vče-raij popoldne vkrcal na vojno ladjo »Enterprise«, kj plove sedaj proti sueškemu prekopu. Zdravniki so oficijelno ugotovili, da je delovanje srca radi splošne oslabelosti zelo popustilo. Poročilo, kfi javlja, da se je kraljeva bolezen poslabšala, so podpisali 4 zdravniki. Zdravniki so pesimistični in ne pričakujejo nobenega zbolišanja. Dopoldanski bulletin London, 3. decembra, s. Dopoldne ob 10.30 je bil izdan o stanjiu angleškega kralja zdravnišlci buletin, ki zatrjuje, da je kralj imel od razglasitve zadnjega buletina tnir-nejše spanje, ki je trajalo tri ure. Temperatura znaša sedaj 99.8 Fahrenheita. Splošno stanje se je laJmo zboljšalo. Tekom noči so kralju dali majhno nno-žino kisika. Kakor zatrjujejo, se ni treba zaradi tega vznemirjati, ker se to sredstvo v slienih primerih cesto uporablja. London, 3. decembra (lo.) Obdava jutranjega komunikeja o kraljevi bo-lezaii je v veliki meri pomirila občinstvo. Danes popoldne je bila zbrana pred buokinghamsko palačo neobičajno velika množica, ki se je cenila na 6000 oseb. Waleški princ na povratku v domovino London, 3. decembra (Io.) Glasom uradtnega poročila bo potoval valeškl princ do Sueza, nakar bo nadaljeval pot preko Egipta z vlakom. Od tam bo prepeljala princa križarka »FroM-sher« v Bnindisi. Princ bo nato nadaljeval pot v London preko Tuirina, Mo-dene in Pariza. Nevarnost radi oslabelosti srca London, 3. decembra, (lo.) Nocojšnji komunike o kraljevem zdravju pravi, da se lahno izboljšanje kraljevega zdravja nadaljuje. Temperatura je skoraj normalna, vendar je trefea povdariti, da obstoja še vedno bojazen zaradi oslabelosti srca. Popolna desorijentacija med hegemonisti Vsak hip nove prognoze. — Savčičeva akcija. — Iskanje »novih ljudi«. — Nervoznost med režimovci. — Radikalski napadi na demokrate Beograd, 3. decembra p. Iz okolice g. Miloša Savčiča doznava vaš dopisnik, da je imel danes daljši sestanek z Aco Stano-jevičem. G. Savčič bo, kakor se iz njegove okolice zatrjuje, v najkrajšem času odpotoval v Zagreb. »Pradva« zatrjuje, da so zlasti radikali okrog glavnega odbora zelo aptimstični glede Savčideve akcije in da se nadejajo, da se bo Savčič pri izvedbi svojih načrtov v prvi vrsti oziral nanje. Današnje »Novosti« pa zatrjujejo, da imajo informacije, po katerih se demokrati že pogajajo z Zagrebom in so v stalnih, dasi indirektnih stikih s KDK Nadalje pišejo »Novosti«, da se iščejo tudi novi l:ud.ie, kj bi mogli najti izhod iz obstoječega polo-1 žaja, ker sedanji beograjski prvaki ne vzbujajo zaupanja. Znan radikalski politik je danes iz;avil novinarjem. da se vlada dr Korošca naha-j v tihi likvidaciji. To da se da sklepati po velikem vznemirjenju, ki vflada v vlad- nih krogih. Pozornost so vzbudile danes zlasti mnogoštevilne avdijence na dvoru, kjer so bili predsedmk radikalskega kluba Velja Vukičevič, ministri Daka Popovič, Milan Grol in general Hadžič. Zanimivo je, da je bil na dvoru tudi dr Smodlaka. Včeraj je bil v Kovinu shod radikalska stranke, na katerem sta govorila minister ver Dragiša Cvetkovič in bivši radikalski minister Stanikovič, ki je zelo ostro napadal demokrate, češ, da morajo radikali zaradi demokratov marsikaj požreti. Minster Cvetkovič je imel »ovor, v katerem je po-vdarjal potrebo edinstva in sloge ter ljubezni med Srbi in Hrvati. Iz Turčije izgnan bolgarski škof Sofija, 3. decembra, p. Iz vladn h krogov se doznava. da je bil iz Jedre-na izgnan tamošnji bolgarski vladika. Bolgarska vlada bo podvzela zaradi te« ga diplomatske korake pri turški vladi Serija železniških nesreč se nadaljuje * Pretrgan tovorni vlak na sušaški progi — Mnogo ranjenih železničarjev. — Smrtna nesreča pri Brodu Rezultati fleželnozborskih volitev v ČSR Slaba volilna udeležba. — Pridobili so češki agrarci in narodni demokratje, najbolj nazadovali pa so slovaški klerikalci in komunisti. — Delni porast nemških glasov, dočim so doživeli nemški nacijonalci hud poraz katerih glasove so pobrali Če$k5 klerikalci. V Podkarpatski Rusiji je znatno pridobila agrarna stranka in z njo koalirani agrarni židje. Komunisti, ki so pri volitvah leta Praga, 3. decembra h. V nedeljo so se vršile .volitve v deželne zbore in okrajne zastope. V splošnem se dajo volilni izidi že pregledati Značilno je, da je bila volilna udeležba za deset do petnajst odstotkov slabša kot pri lanskih občinskih volitvah, oziroma pri voifitvah v parlament l 1925. Zelo mnogo, 15 do 30 odstotkov, je bilo ponekod oddanih neveljavnih glasov. Po posameznih deželnih izidih se pokaže v primerih, s številom glasov, ki so jih posamezne stranke prejele pri volitvah v, poslansko zbornico, začasno naslednja slika: Najmočnejša je republikanska stranka (češka agrarna stranka), ki je prejela 1 milijon 10.529 (prej 970.498) glasov. Dalje so prejeli: Češki klerikalci 603.134 (prej 691 tisoč 238), nacijonalni demokratje 292.569 (prej 284.628), češka obrtna stranka 259.484 (prej 285.928), slovaška ljudska stranka okroglo 225.000 (prej 500.000), češki socijalni demokratje 738.492 (prej 630.894), češki narodni socijalisti 701.629 (prej 609.195) in komunisti 822.266 (prej 933.711) glasov. Med nemškimi strankami so izgubile nekaj glasov one, ki so zastopane v vladi. Tudi nemško-natijonalna stranka in nemški narodni socijalisti so doživeli težak poraz. Zelo minogo glasov pa Je pridobila tako zvana nemška delovna in gospodarska zajednica, to je nova skupina, ki se zavzema za sodelovanje Nemcev v vladi. V posameznih deželah so sile strank razdeljene naslednje: Na Češkem so najmočnejši češki narodni socijalisti, nato pa agrarci. Na Moravskem je klerikalna stranka izgubila vodilno pozicijo ter mnogo izgubila v prid agrarcev. Na SlovaScem so v prvi vrsti propadli komunisti, ki so izgubili glasove v prid soci-JaJnih demokratov, in slovaški klerikalci, 1925. dosegli 30 odstotkov vseh glasov, so dobili sedaj samo okroglo 20 odstotkov. V Veliki Pragi so bili doseženi naslednji izidi: Narodni socijalisti 122.266, agrarna stranka 17.281, klerikalci 24.187 (mnogo izgubili), obrtna stranka 22.474, nacijonalni demokratje 73488 (zelo narastli), komunisti 54.276 (zelo padli) in socijalni demokratje 54.471 glasov. Značilno je, da so nemški glasovi v Pragi narastli z® 3.000 in da j« bilo 17 tisoč glasovnic oddanih praznih. * Iz tega, kar je o izidu volitev znanega doslej, se razvidi, da se je razmerje med strankami najmanj spremenilo na Češkem, kjr je politična zrelost voiilcev najpopolnejša. neoliko bolj na Moravskem. kjer «o nazadovali klerikalci. Največje spremembe p« so se izvršile na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Tu je politični razvoj najbolj zaostal; ke rje šele narodno osvobojenje prineslo demokratične volilne pravice in metode, prebivalstvo nanje še ni dovolj navajeno. Spričo tega se dodajajo pri vsakih volitvah razmeroma velike fluktuacije voiilcev. Zadnjič so množice volile ekstremisti stranke, v prvi vrsti slovaške klerikalce, ki se od čeških razlikujejo po svojem separatizmu, zatem komuniste. Nedeljske volitve [»menijo znatno pomirienje voiilcev in pre-okret na desno. Slovaški klerikalci so po dosedanjih vesteh oddali polovico svojih voiilcev češkim klerikalcem, komunisti so prav tako mnogo izgubili na orist zmernejšim 60-cijalistienim strankam in agrarcem. Tudi med Nemci ekstremistične stranke niso napredovale. Po dosedanjih rezultatih *> volitve, ako jih motrimo z državnega stališča, pokazale ugodno sliko o politični orijentaciji prebivalstva. SnSak, 3. decembra, c. Daass ob 5. zjutraj se je med postajami Bakar in Rea odtrgal del tovornega vlaka, ki je vozil proti Reki. Odtrgani del vlaka je najprej malo zaostal, nato pa začel drveti z vedno večjo brzino navzdol in je na mostu dez Rečino dohitel del vlaka ter trčil vanj z vso močjo. 7 voz je skočilo • tira: in povzročilo veliko mate-rijalno škodo. Pri tem so bili težje ranjeni ®avirači Ivan Bo$ič, Šime Belič in Ivau Pin-tar, stanujoče v Srbskih Moravicah. Ranjen-oe »o prepeljali v sušaško bolnico. Zelezui-iki promet je moral več ur mirovati. Brod na Savi, 3. decembra.. 6. 2. decembra Ob popoldne sta na progi med Sun jo in B rodom vozila v nasprotnih smereh vsak Zagreb, 3. decembra n. Danes popoldne je podal Pribičevič novinarjem naslednjo izjavo: Dogodki v Zagrebu so pokazali, da ni jnogoče proslavljati s silo. Treba je voditi državno politiko, da bi se vsi brez razlike t iskrenim srcem udeležili proslave. Ali državna politika se voda tako, da so dogodki, so se odigrali v Zagrebu, postali mogoči. V Beogradu so proklamirali, da Je neudeležba pri proslavah državnega praznika napad na državo. Tudi v Rumuniji je 1. december državni praznik, toda Maniu je že davno prej, ko je prišel na vlado, objavil, da narodna kmečka stranka ne bo proslavljala tega dneva skupno s predstavniki nasilnega liberalnega režima. Slično se je svoječasno dogajalo v Franciji. Potem se je Svetozar Pribičevič dotaknil resti, da so se zastopniki vojske pri proslavah v Zagrebu vmešali v posle civilne uprave. Kako pridejo zastopniki vojske do tega, da delajo demonstracije in v znak te demonstracije nočejo iti v cerkev? Izvedba proslave po programu se razlaga s potrebo, da se varuje avtoriteta države. To je tisto kar so leta in leta govorili tudi oblastniki na Dunaju in v Budimpešti. Tudi njim je bilo glavno varovanje »avtoritete države« V Beogradu so izgubili glavo, kar se vidi že po tem, kakšne vesti servirajo inozemskemu tisku o dogodkih v Zagrebu. Vladni tisk razširja v inozemstvu vesti, češ, da je v Zagrebu došlo do spopada med hrvatskimi in srbskimi nacijonalisti. Toda včeraj so se v Pakracu vile srbske in hrvatske zastave in so nosili cirilske in latinske napise, kar je najboljši dokaz, da ni govora o borbi med hrvatskim in srbskim elementom. V zvezi z dogodki v Zagrebu se Iznašajo hude pretnje in psovke iz Beograda. Na čelu teh psovk koraka glasilo dispo-zicijskega fonda, oziroma osebno glasilo g. Voje Marinkoviča. Take pretnje morajo izzvati tudi najbolj hladnokrvnega in najbolj tnimega človeka v naših krajih. Tako postopanje nas bo prisililo, da še čvrstejše združimo svoje vrste in da stvorimo sklepe, s katerimi bomo dostojanstveno odgovorili na •kcijo vlastodržcev. Mi, vodje KDK se bo- Beograd, 3. decembra p. Zastopniki industrije iz vse države so na svojem nedavnem zborovanju sprejeli resolucijo, ki so jo danes izročili vladi. V resoluciji se povdarja potreba, da se poskrbi naši državi članstvo v gospodarskem komiteju Društva narodov, da bi tako dobila Jugoslavija možnost, zastaviti pravočasno svoj vpliv pri izdelavi mednarodnih konvencij- Da se omogoči prisostvovale vsem sestankom omenjenega gospodarskega komriteja, se vlada naproša, naj čim prej ratificira vse mednarodne konvencije Društva narodov. Da bj se uredba o industrijskih obveznicah izdelala v smislu potreb gospodarskih krogov, se naproša vlada, naj razširi obstoječi odbor s finančno-gospodarskimi Strokovnjaki. V svrho nabave kreditov za srednjo in malo industrijo naj vlada imenuje strokovno komisijo, ki bi pripravila in izdelala načrt zakona o privilegirani industrijski banki v, smislu člena 304 fin. zak. V naslednji točki resolucije se govori o oblastnih dokladah ter se zahteva, naj se čim prej uveljavi zakon o financiranju sa-mopravnih korporacij v smislu resolucije industrijalcev. Ako bi se zakon o financiranju samoupravnih korporacij ne bi mogel nujno rešiti, naj vlada v novi finančni zakon vstavi določbo o ureditvi tega vprašanja. Nadalje naj bi oblastne samouprave z zakonito obveznostjo vsaj mesec dni pred razpravo v oblastni skupščini objavile pismenim potom predlog uredbe o oblastnem proračunu. Finančni minister se naproša, naj pri odobravanju oblastnih proračunov posveča posebno pozornost racionalnemu gospodarstvu oblastnih samouprav in naj v tem smislu ukine vsa pooblastila in nepotrebne izdatke ter ne odobri obremenjevanj sirovn, produkcijskih sredstev, pogonske sil«, kakor tudi ne dajatev z značajem izvoznih carin v druge oblasti in inozemstvo. V nadaljni točki se govori o prometu ter M naproša vlada, naj stalno posveča svojo posebno pozornost izboljšanju prometa, Id naj bi odgovarjal potrebni cirkulaciji blaga v času izvozne sezone Ministrstvo za kmetijstvo se naproša, naj čim prej predloži zakon o izkoriščanju vodnih sil. Ker •e je položaj naše industrije poslabšal, se naproša ministrstvo sociialne politike, naj ne podpiše sklepa o povišanju prispevkov za nezgodno zavarovanje Nadalje se protestira, ker se postavljalo za člane upravnih in nadzornih odborov okrožnih uradov Ea zavarovanje delavcev in borz dela eksponenti političnih strank. Zahteva se tudi, mj se čim prej uveljavi uredba o zapo-sJcvanJu tujih delavcev,. po svojem tiru tovorni b: osebni vlak. V tem času sta se na progi nahajala Anton Ivančič in Ivan Stankovič, ki nista pravočasno opazila preteče nevarnosti in hodila sredi proge med obema tirnicama. Ko eta zapazila nasproti prihajajoča vlaka, je bilo že prepozno in tovorni vlak je popolnoma razmesaril Ivančiča, tao da je ostal na mestu mrtev, dočim je Stankoviču osebni vlak odrezal obe nogi in ga ranil tudi na glavi. Njegovo stanje je obupno. Na brodski postaji je snoči zaviraj Tomo Trvarevič priklapljal vagone za novo garnituro mešanega vlaka. Iz neopreznosti je zašel med odbijače dveh voz, ki so mu prizadejali težke notranje poškodbe. mo postavil na čelo vsake akcije, ki bo pomenila odgovor na pretnje iz Beograda. V zvezi s temi pretnjanri je tudi naslednja informacija, ki jo predajem javnosti. Moj prijatelj g. dr. Auer, odvetnik v Sisku, ki je predsedoval velikemu shodu v Sisku mi piše, da ga je snoči poklical k sebi šef policije v Sisku in mu sporočil, da ga Je prijavilo državno odvetništvo zaradi njegovega govora 21. oktobra na shodu v Sisku. Toži ga zaTadi besed »mi smo se danes sestali, da enodušno manifestiramo proti hegemo-nizmu sedanjega režima, in da slišimo moške in odločne besede naših voditeljev, ki vodijo herojsko borbo proti centralizmu in pljački«. Zaradi teh besedi je torej dr. Auer tožen. Obenem mi sporoča, da je vložena prijava tudi proti meni, dr. Mačku in proti dr. Pernarju zaradi govorov na shodu v Sisku. Nadejam se, da se vlada ne bo zbala, marveč da nam bo dala možnost in priliko, da se vidimo pred sodiščem. Ako bo vlada na ta način nadaljevala, bomo v kratkem imeli Himalajo kazenskih izjav. Dr. Maček je dal novinarjem naslednjo izjavo: To, kar se je pripetilo 1. decembra v Zagrebu, se je moralo dogoditi, kajti postopanje oblasti je pomenilo očitno izzivanje, s katerim so hoteli prisiliti hrvatski narod, naj proslavi 10 letnico. Da so se oblasti omejile na proslave, kakršne so bile prejšnja leta bi se nihče ne bil niti nanje spomnil. Toda z raznovrstnimi ministrskimi na-redbami s sklicevanjem svečanih sej mestnih in podeželskih občinskih zastopov, s sodelovanjem šolske mladine, z zapiranjem trgovin itd. se je hotelo pokazati inozemstvu, kakor da je hrvatski narod srečen ln še hvaležen onim v Beogradu. Po vsem tem kar se je pripetilo pa se še hoče predočiti inozemstvu sobotne dogodke kot dejanja frankovcev in komunistov. To ni nič novega, da beograjski vlastodržci predstavljajo borbo hrvatskega naroda za svoio svobodo v zapadni Evropi, kot komunizem in boljševizem. V Beogradu zaman rijejo z glavo v pesek. Beograd lahko vtika svojo glavo v pesek, toda v pesek ne bo mogel porinit! glave vsega kulturnega sveta. Nato prehaja resolucija na potrebne ukrepe za pospeševanje industrije ter se poziva vlada, naj čim prej predloži zakon o zaščiti in pospeševanju domače industrije, upoštevajoč potrebno industriializacijo Južne Srbije. Vlada se zlasti naproša, naj zlasti uporablja pri vsem zakonske določbe o prvenstvu domače industrije pri državnih dobavah. V zadnji točki resolucije se zahteva preskrba malih žag s potrebnim lesom ter sp zahteva, naj se načelo, izraženo v členu 294 fin. zak. razširi na vse domače, srednje in male žage. Gospodarska konferenca v predsedništvu vlade Na inicijativo guvernerja Narodne banke g. Baj-ionija se je v soboto, po končani skupščini Centrale industrijskih korporacij vršila v predsedništvu vlade konferenca, kateri so prisostvovali ministri gospodarskih resorjev in predstavniki industrije. Na tej konferenci, ki jo je v odsotnosti ministrskega predsednika vodil finančni minister dr. Subotič, je tajnik Centrale industrijskih korporacij doktor Gregorič pojasnil ministrom stališče industrijcev k vprašanju financiranja samouprav, zlasti oblasti, ki pre-obremeniujejo gospodarstvo in celo pogonska sredstva, kakor n. pr. električno strujo v mariborski oblasti ter z različno obremenitvijo ustvarjajo v posameznih oblastih neenake produkcijske pogoje. Zato je potrebno, da se financiranje oblasti uredi enotno. Pozval je ministra, da pri odobravanju oblastnih proračunov ne dovoli pobiranja pretirano visokih oblastnih davščin. G. Curčin je opozoril ministre, da se čim prej s sodelovanjem predstavnikov industrije uredi vprašanje industrij, skih obveznic in da se v zvezi s tem za financiranje malih in srednjih podjetij ustanovi posebna industrijska banka. Govorilo se je dalje o zaščiti domače delavnosti, o potrebi osnovanja instituta za preizkuševanje goriva, o neurejenosti in zastoju v prometu ter o zakonu o izkoriščanju vodnih sil Rav. Krejči je zlasti opozoril na sklepe mariborske konference industrijcev in pozval finančnega ministra, da ne odobri proračuna mariborske oblasti, ki hoče obre- J meniti električno strujo. Ravnatelj elektrarne v Fali inž. Kiepach pa je opozoril na potrebo elektrifikacije naše dr- j žave, Id se ne sme otežkočiti z zako- i t>om o izkoriščanju vodnih sil. Prometni minister je med drugim obljubil, da bo spremenil pravilnik o industrijskih tirih. »Borba za lažnive ideale" Režimska «Pravda» prinaša povodom krvavih dogodkov v Zagrebu uvodnik pod naslovom «Kerenščina». Ta uvodnik je zanimiv zato, ker najbolje pojasnjuje, kako sodi režimski list, ki je glasilo dela sedanje vlade o idealih pravice in enakosti, za katere se bori ves prečanski del naše države. «Pravda» piše: •Potrebno je vedeti, da se preko tega, kar danes obstoja, ne da iti drugam, da je sedanja borba ideai najlepših in najsvetejših imen. ki jih je dal naš rod, in da so oni, ki danes vodijo de-fetistično borbo proti državi v znaku borbe za lažnive ideale nekakšne pravice in enakosti, degeneriranci in da niso v ničemer vredni velikih nacijonai-nih apostolov in tvorcev sedanje naše ujedinjene države...» Komentar je_ pač nepotreben. Davki, ki jih je v zadnjih 10 letih SLS sama naložila Sloveniji i. S proračuni Korošec-Vesnlč-Protiče-vih vlad 1. 1920: 1.) Davek na poslovni promet, 2.) invalidski davek, 3.) proširjenje srbijanskih taks bi njihovo povišanje, 4.) tafksa 3500 Din za gostilne, 5.) neznosno zvišane izvozne carine, 6.) povišanje pridobnine, 7.) državni pribitek, ki .ie povišal bivše vojne pribitke in deželne doklade ter vse skupaj inkaimeriral v državno blagajno. S tem so naši kraji prišli ob svoje deželne davščine, ki jih ie tedaj dr. Korošec z novim pribitkom vred odstopi: 1 Beogradu in na katere je tudi 1. 1927 pozabil, ko je zauskazal, naj se za Slovenijo pobirajo nove doklade v obliki novih oblastnih davščin, prejšnje deželne pa naj se naprej plačujejo Beogradiu. II. Na podlagi Markovega protokola, pr! katerem je sodelovala SLS, je b;l leta 1923 instaliran samoradikalski režim, ki je odobril naslednje davščine: 8.) vofnico z vojaškim zakonom, 9.) komorsiko doklado z i sitim zakonom, 10.) 500 % pribitek na zemljafrino, 11.) 30 % Eneanrti pribitek na hišni davek, 12.) M pribitek na Občo pridobnino, 13.) isto na posebno pridobnino, 14.) enak pribitek na rentnfi davek, na tamttieme, vrhu tega poslabšan uradniški zakon s prečrtaniml Reisnerjevimi Členi o stalnosti in o takojšnji prevedbi kron-sfkih tspokiojencev. III. Kleroradikalnl režimi od leta 1927 dalje: 15.) nov dohodninski davek na prejemke zasebnih nameščencev, 16.) obnova davka na ročno delo, 17.) ročni davek za delavstvo v državnih in samoupravnih podjetjih. 18.) davek na pokojnino staroupoioo-jemcev, 19.) davek na invalidnino pod ekzi-stenčnim minimumom, 20.) defiinitivn/i ročni daveik z ncmm davčnim zakonom, 21.) povišanj uslužbenski davek za drča vino uradništvo, 22.) povišano breme iz naijmarine vsled povišanja najemnin, 23.) oblastna doklada na ko»izum premoga (HubK. o.) oz. elektrike (mariborska oblast), 24.) oblastna doMada od motornih voz'! in avtomobilov, 25) oblastna dotklada na uslnžbenski davek, 26) oblačna doklada na priddbnino. 27.) otblasflna doklada na družbeni davek in na tantijeme. 28.) obustna naklada na komzum eleMrike (mariborska oblast), 29.) oblaslma davščina od lovišč in ribolovov, 30.) oblastna taksa (6%) od vrednosti kinematografskih vstopnic, 31.) olblastna taksa na gledališke vstopnice, 32.) oblastna taksa na javne plese in nočne zabave, 33.) oblastna doklada k državni taksi za eo-stilmišlke pravice, 34.) oblastna naklada na vfaio in vinski mošt (l Din ozir. 65 para od litra!), 35.) oblastna naklada na fina vina, 36.) oblastna dofldada k državni trošarini na pivo, 37.) oblastna doklada k državni trošarini na navadno žganje, 38.) ofolastna dotklaida k državni trošarini na alkohol, špirit rum, konjak Im likerie, 39.) oblastna taksa na zaposlitev inozemskih delavcev. Resnično narodno edbstvo Sofft, 3. dec. 5. Splitska organizacija SDS je priredila sinoči prijateljski večer, da proslavi uspeh pri zadnjih občinskih volitvah. Med drugimi je govoril tudi naT. posl. dr. Prvi sla v Grisogono, * ki je v svo« jem govoru ugotovil, da je politika SDS ostala dosledna svojemu programu, ki te» melji na načelu resničnega jugoslovenske« ga narodnega edinstva. Oni v Beogradu pa so hoteli edin stvo in centralizem tako, da le en del vlad9 Sedanja borba KDK gre za tem. da se izvede enakost v vsem narodu in da se preuredi sistem uprave tako, da bosta ohranjeni enakost io edinstvo v vseh narodnih delih. n* • * • vv • Dime izpuščen iz zapora Novi Sad, 3. decembra p. Sodišče je danes sklenilo, da se glavni obtoženec v letalski ju vohunskj aferi Dragotiu Dinič izpusti na svobodo za kavcijo 200.000 Din. Manifestacije na Sušaku Suiak, 3. dec. a Pod vtisom krvavih do= godkov v Zagrebu je sušaško prebivalstvo sinoči priredilo velike manifestacije po glavnih ulicah. Manifestantje so peli na» rodne pesmi in vzklikali svobodni Hrvatski ter protestirali proti režimu. Po končanih manifestacijah sc je občinstvo mirno raz* šlo. Manifestacije so potekle brez vsakega incidenta. Silno pomanjkanje vagonov tudi v Bosni Sarajevo, 3. dec. č. Pomanjkanje vago« ^ov v Bosni in Hercegovini je zavzelo ta» ko velik obseg, da so posamezna industrij« ska podjetja že pričela ustavljati delo ter odpuščati delavstvo. To velja zlasti za les» no industrijo. 2aga v Ustri prači, ki spada med najmodernejša podjetja v tej stroki v naši državi, javlja, da je bila zaradi pomanj Kanja vagonov prisiljena ustaviti skoro po» lovico obrata. Tvrdka ima sedaj preko 500 vagonov obdelanega lesa in drv za kurjavo v skladiščih, toda vsega tega materijala ne more odpremiti, ker primanjkuje vagonov Razume se, da trpe industrije zaradi po« manjkanja vagonov ogTomno škodo. Tr» govska zbornica v Sarajevu je že opetova« no intervenirala v Beogradu, toda brez uspeha. Strokovnjaki, pripadajoči železni« ški direkciji v Sarajevu, trde, da se seda« nje pomanjkanje vagonov ne bo dalo tako I hitro odpraviti, ker bo onih tisoč vagonov, ki so naročeni iz reparacij prišlo v promet šele prihodnjo pomlad. Drugo Blairovo posojilo je pričelo kotirati na new-yorški borzi Beograd, 3. decembra. Kakor znano. Je organizacija francoskih imetnikov predvojnih srbskih posojil v zvezi s sporom zaradi valorizacije predvojnih srbskih obligacij lani dosegla, da newyorška borza ni dala dovoljenja za kotacijo 7 % Blairovega posojila iz 1. 1927. Ker pa je sedaj vprašanje valorizacije teh obligacij pred mednarodnim razsodiščem v Haagu, so francoski obligacijo-narji umaknili svoj protest in s tem omogočili, da je bila ponovno vložena prošnja za kotacijo našega posojila iz 1. 1927. (8 % Blairovo posojilo iz 1. 1922. je že prej kotiralo). Kakor poročajo iz Newyorka, je drugo Blairovo posojilo pričelo pretekli teden kotirati na newyorški borzi. Tečaj se je le za malenkost dvignil. In sicer od 85 na 86 dolarjev (za 100 dolarjev nominala), dočim kotira sedaj 8 % Blairovo posojilo iz 1. 1922. 97.75 dolarja. Zanimivo je. da notirajo 7 % zastavni listi Državne hipotekarne banke (Seligmanovo posojilo) le 83.25 dolarjev. Pasivna resistenca na avstrijskih poštah — Dunaj, 3. decembra. Med avstrijskimi državnimi uslužbenci in vlado se vrše že delj časa pogajanja za trinajsto plačo. Ker so se na včerajšnjem sestanku pooblaščencev obeh skupin pogajnaja razbila, so pričeli poštni uslužbenci izvajati danes pasivno resistenco. Na vseh poštnih uradih delajo scer normalno, vendar pa so že tekom dopoldneva pokazali veliki zastanki, ker vrše uslužbenci svoje delo strogo Po predpisih ln odklanjajo vsako nadurno delo. Turški listi v latinici Stambul. 3. decembra, s. Vsi turški listi izhajajo od 1. dcembra dalje v latinici. Listi bo že več tednov prinaSali nekatere stolpce v novi pisavi Bethlenova pot v Ženevo BudimueSta, 3. dec. s. Ministrski pred« sednik grof Bethlen je odpotoval v sprem« stvu gospodarskega min. tra Buda in finanč nega ministra Weckkeleja v Ženevo. Mi« nistrski predsednik namerava predstaviti novega finančnega ministru finančnemu odboru, ter se pogajati z odborom glede posojila od rVrU§tva narodov, ki bi ga upo« rabil v letu 1930. v investicijske namene. Grof Bethlen bo ostal najbrže osem do deset dni v Že i. Francoske finančne skrbi Pariz, 3. dec. s. Finančna komisija zbor« niče j« sprejela razne nove vladne predlo ge, med njimi tudi doklado deset frankov na hektoliter petrolejskega goriva. Prese« žek na dohodkih znaša sedaj 50 milijonov frankov. Zdi se. da je prišlo tako med ko« misijo m vlado posebno glede načina iz« ločitve in poznejšega razmotrivanja o čle» nih 70. in 71. do popolnega sporazuma. Reparacijski problem Pariz, 3. dec. (be.) Nemški poslanik Hoscb je posetil danes zunanjega ministra Brian* da. Državnika sta razpravljala o vprašanju sestave odbora strokovnjakov za reparaci« je, ki še vedno ni rešeno. V London je do» spel francoski, belgijski in italijanski od* govor na angleški memorandum. Kakor po* ročajo, se je izrekla Italija za angleško sta« lišoe, med tem ko podpira Belgija Francijo. Pred zaroko bolgarskega kralja Sofija, 3. decembra, p. List ^Praznične vesti* poroča, da je predsednik Ljapčev izjavil dopisniu nekega velikega ameriškega lista, da čaka bolgarski narod proslava 50-letnice osvobojenja in istotako vesel dogodek, ženitev kralja Borisa. Zaradi nesreče, ki je zadela Bolgarsko s potresom, je bila jubilejna proslava odgodena, odložena pa so bila tudi mnoga druga vprašanja, dokler država ne dobi posojila. Posojilo zdaj že prihaja v Bolgarsko in se ž njim finančno stanje države ojačuje, narod pa pričakuje z radostjo ženitve svojega ljubljenega državnega poglavarja. V političnih krogih se trdi, da bo kralj Boris še ta mesec odpotoval v inozemstvo in da bo ob tej priliki rešeno vprašanje njegove ženitve. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da se bo kralj zaročil s princezo Giovanno, hčerko italijanskega kralja. Zopet bombni atentat stavkajočih London, 3. dec. s. Kakor poročajo iz Meh bournea, je bila vržena v grški klub bom' ba. 15 inozemskih delavcev, med njimi ve« činoma taki, ki niso hoteli dalje stavkati, je bilo ranjenih. Štirje delavci so dobili po» škodbe težjega značaja. Zasačeni trgovci z dekleti Pariz, 3. dec. g. Na krovu parnika, ki bi moral iz Bordeauxa odpluti v Južno Ame« riko, so tik pred odhodom v prostorih za tovor odkrili dve deklici, ki so jih spraviH tjakaj prekupčevalci deklet Več mornar« jev, ki so kupcem pomagali spraviti dekle« ta na ladjo, je bilo aretiranih. Mornarji »o imeli zagotovljeno nagrado 12 tisoč fran« kov, če bi se jim načrt za prevoz deklet posrečil. Mornarje in njihove »delodajalce* so zaprli. Avtomobilska nezgoda Clemenceaua Pari«. 3. decembra, s. Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau je doživei v soboto zvečer avtomobilsko nezgodo. Njegov avtomobil je zadel v drug avtomobil, pri čemer je bil Clemenceau ram>n Sistiran sklep zagrebške oblastne skupščine Split, 3. decembra, n. Na današnji oblastni skupščini je predsednik izjavil, da je veliki župan zadržal uredbo o razširjenju delovanja zagrebške oblastne hranilnice na teritorij splitske oblasti in poslal proti tej uredbi vzklic na državni svet Pribičevič in Maček o zagrebških dogodkih Zahteve industrijskih korporacij Resolucije beograjskega zborovanja. — Zahteva po normiranju in reguliranju samoupravnih financ Proslave 1 decembra Ljubljana, 3. decembra. Kakor nam pričajo številna poročila iz raznih krajev se je proslava desetletnice ujedinjenja v Sloveniji v splošnem Izvršila na dostojen način. V Ljubljani je bila krasno uspela tradicijonalna novinarska prireditev najznamenitejši dogodek in najprimernejša proslava narodnega praznika. O velikih slavnostih v Mariboru smo poročali. V Celju je (mel občinski svet na predvečer narodnega praznika kratko svečano sejo z županovim nagovorom. Narodno občinstvo je v velikem številu posetilo svečano telovadno akademijo, ki jo je agil-ni celjski Sokol priredil v mestnem gledališču. Na narodni praznik zvečer pa se je vršil v veliki dvorani Celjskega doma slavnostni koncert združenih slovenskih kulturnih društev v Celju. Gorenjska metropola je preprosto, a presrčno proslavila desetletnico. Proslavo je organiziral poseben meščanski odbor iz vseh meščanskih krogov, le klerikalne organizacije so odklonile sodelovanje in priredile že v petek separatno proslavo v Ljudskem domu. Na predvečer se je vršil obhod z godbo ljubljanske «Sloge», nato pa je sledil koncert v Narodnem domu. Na narodni praznik se je po službi božji razvil izpred župne cerkve slavnostni sprevod. Pred spomenikom kralja Petra v parku je nagovoril občinstvo gimnazijski direktor g. Košnik. Dekliška šola je na spomenik položila krasen venec. Zvečer je priredil Sokol v Narodnem domu izvrstno uspelo slavnostno akademijo. V Litiji je posebno lepo uspela akademija šolske mladine, kjer so prisostvovali vsi predstavn:ki krajevnih uranov in organizacij. Posebno slavnostno 3 bila izvršena pros'ava v Sokolskem omu, ves program je bil izveden precizno, na splošno zadovoljstvo mnogoštevilnega občinstva. V Trbovljah se je izpred gasilskega loma razvil impozanten sprevod z godbo na čelu k službi božji. Povorke so se udeležili zastopniki vseh javnih orporacij in krajevnih organizacij. Po raznih nagovorih je bil pred «lipo osvo-bojenja» po'ožen lovorjev venec z državno trobojnico. Šole so imele inter-e proslave, katerih se je udeležilo številno občinstvo. Sokol je imel lepo večerno akademijo. Zveza slovensk:h vojakov pa je predvajala v Društvenem domu film iz svetovne vojne. V Domžalah je bila dobro organizirana skupna proslava. Na predvečer so se zbrali pred šolo zastopniki vseh uradov in korporacij. Razvil se je po :rgu zelo velik sprevod z godbo na čelu :n nosilci bakelj in lampijonokov. Po obhodu je sprevod krenil v Godheni do-m, kjer je šolski upravitelj g. Odla- ek imel lep nagovor, nakar so sledile dek'amacije ter koncertne točke pev-kega društva in godbe. Na Rakeku so desetletnico enako proslavila vsa kulturna društva in vse ole skupno. Ob pol 9. je bila slovesna iužba božja, ob 10. prireditev za šolsko mladino v domu Izobraževalnega društva, ob IS. baVada. ob 20. pa se je rireditev v Sokolskem domu ponovila /a. odrasle. V Hrastniku je šolska mlad:na prire-Ta proslavo v Narodnem domu. Vrstile so se pevske in d^amaciiske točke, nakar ie bil predvajan film o Dalmaciji. Danes nepreklicno zadnjikrat. iitite in oglejte si sigurno velefilm nežne ljubavi (U)(L0šč;ni. ta čin najostreje obsoia. Da pa odstrani madež, ki ga je nadel društvu z zlorabo svoje funkcije in zaupanja g. Bora Milojevič, je sklenilo na-sledn'o resoluciio: Da se cand. ing. Bora Milojevič z visoke tehnike v Brnu, ČSR. črta iz vseh imenikov kot bivši predsednik in član AD Jugoslavije v Brnu. Da si nalaga dolžnost bojkota g. Bore Milojeviča v vsem in ga ne priznava svojim kolegom. Isto se priporoča vsem akademikom Jugoslovenoim. ki niso člani ADJ v Brnu. Da se javi ta sklep vsem akademskim društvom v Brnu in bratskim akademskim društvom v Pragi, kakor tudi akademskim reprezentancam v kraljevini SHS Da se ta resolucija objavi v naslednjih iugoslovenskh novinah: v »Poetiki« v Beogradu, v »Novostih« v Zagrebu in v »Jutru« v L!ub'iani — Za odbor AD »Jugoslavija«: P. Oomicell, predsednik, in Nestor Mara, tajnik . vodovoda °tvoritev \t T ▼»fAdna nanr^n-« občina s tfi« OO« D"n tetnega nrorfčpna s' I"1 moderen vodovod za 1 *~'>.flft'> TVn. Laško, 3. decembra V soboto dopoldne se je vršila slovesna otvoritev novo zgrajenega vodovoda, čigar razen oa^ se nahaja pod razvalinami laškega gradu, a izvirek v Ogečah pri Rimskih top.icah. Prireditve se je udeležilo poleg številnega domačuga obč.nstva, ki je polnilo ves obširni prostor pri rezervoarju. tudi precej povabljencev, med njimi predsednik okrožnega sodšea v Celju g. dr. Kotnik, prvi državni pravdnik iz Celja g dr. Požar, šef h:drott>hničnega oddelka v Krškem inž. Pitamic, šef progovne sekcije g. Osvald ter svetnik, g. Beron z Dunaja. Otvoritev se je v. šila ob 11. dopoldne. Občinstvo se je zbralo že pred napovedano uro pri rezervoarju ter na glavnem trgu pred hišo g. Elsbacherja, kjer so se po-stirali vrli laški gasilci ter napeljali cevi na strehe bližnjih hiš. Svečanost se je pričela, ko je dospel k rezervoarju dekan g. dr. Krulc v asistenci domačega g. kaplana. Po blagoslovitvi je imel na zbrano občinstvo lep nagovor, v katerem je slavil pomen dobre vode za Laško, kjer so se doslej razmeroma gosto pojavljale epidemič-ne bo! ezni. Zahvalil se je vsem činiteljem, ki so pripomogli, da se je ideja uresničila, v prvi vrsti marllvemu občinskemu odboru z županom dr. Rošem na čelu ter članom vodovodnega odseka pod predsedstvom sodnega svetnika dr. Pernata Za dr. Krul-cem so govoMli še: sodni svetnik dr. Per-nar, kj ie izroči! ključ od rezervoarja županu dr Rošu. župan dr Roš ter v imenu meščanstva podžupan g. Elsbacher Kmalu nato so začele cevi gasilskih brizgain brizgati vodo iz novo zgrajenega vodovoda na hiše na Glavnem trgu. Vršila se je vaja gasilskega d uštva. ki je potekla v prav vzornem redu. Ob 13. se je vršil v hotelu »Savinja« banket, ki ga je priredila gostom in povabljencem na čast mestna občina. V pri!atelj-skem razpoloženju so se vrstile napitnice, v katerih se ie izražala ve1ika hvaležnost napram županu dr. Rošu, ki se ni ustrašil ne truda, ne troškov, da je uresničil dolgoletno željo Laščanov. V da'jšem govoru je podal zanimiv historijat prioravMahvh de! za vodovod. Omenjal je velike težave, ki so ovirale n!egovo reaiiz?c!jo. oredvsem dejstvo, da so bila na razpolago zelo skrom- na denarna sredstva. Občinski preračun znaša letno komaj 160.000 Din, kolikor da t.boveljska občina za napravo kaxe betonske škarpe, a troški z* vodovod so znašali okoli 1350.000 Din. k sreči je izdatno priskočila na pomoč ljubljanska mestna občina. Mnogo posla je zahtevalo tudi iskanje primernih vrelcev, ki nudijo zares zdravo pitno vodo v zadostni količini. Pri vseh delih se je odi/koval v prvi vrsti župan dr. Roš in se lahko reče, da bi brez dr. Roša ne bilo občinskega vodovoda. — Govorili so še podžupan g. Elsbacher, sreski poglavar g. Pinkava in inž. g. Mohdlacher, ki ie vodil zgradbo vodovoda za znano tvrdko Rumpeli (oziroma dd. Un;on), ka je zgradila pred vojno malone vse občinske vodovode v Sloveniji. Vse slavje se je izvršilo v najlepšem redu. To je biila za Laš^o zares naiznamenitejša proslava državnega praznika deset let po osvobojen ju. Ob lOIetnici obnovljene slovenske opere Dne 3. t. m. je deset let, odkar imamo v Ljubljani zopet slovensko opero in deset let. odkar se je izpolnila Frana Levstika zahteva: »Naš narod slovenski zahteva doma v lastni hiši«. Postali smo resnični in absolutni gospodarji ljubljanskega gledališča. Borba, ki je trajala od leta 1848., se je tega dne zaključila s popoino zmago. Začetkom svetovne vojne je bil konec slovenskega gleda išča. Talijin hram se je spremenil v »Centralni kino«. shajališče oficirjev in vojakov in mnogobrojnih prijaznih punčk in da-mic. Slovenski operni pevci so se razpršili in slovenski igralci so odšii delo- Ijudske sloje. Sklenili smo, da ustanovimo delniško družbo ter naberemo dovolj visok kapital. Deleži naj bi bili po 100 kron in družba delničarjev naj bi se imenovala Slovenski gledališki konzorcij. S Praprotnikom sva se lotila dela nemudoma. Razposlali smo na tisoče in tisoče vabil po vsej Sloveniji, na Hrvatsko in tudi drugam. Ljubljano sva na. skoči'a 1. marca 1918. in že prvi dan vpisovanja se je v Ljubljani nabralo 56.000 kron, ki jih je podpisalo 7 delež« nikov. Istega dne se je izvolil pripravljalni odbor, ki se je razdelil v finančni in artistični odsek. Dne 16. marca je iz- ma na fronte, deloma so našli zavetja pri zagrebškem gledališču ali pri manjših gledaiiških hrvatskih družbah. Starejši člani in pevci pa so životarili. Zato pa se je nemškemu jubilejnemu gledališču godilo tem bolje, saj so ga polnili tudi Slovenci in Slovenke, naslajajoč se ob nemški operetah, burkah ter dramah. Nemški jezik je zopet zavladal po ljubljanskih ulicah in po vseh javnih lokalih si slišal čebljanje v nemščini in italijanščini. Slovenščina se je skrivala po kotili. Spočetka oktobra 1. 1917. me je seznanila Rezika Tha'erjeva, ki so ji postala tla nemškega gledališča v Gradcu neznosna, z ravnateljem Avgustom Praprotnikom. Govorili smo o sramoti, v kateri živi Ljubljana brez slovenske-ag gedališča in sklenili, da poizkusimo oživeti slovenske predstave. V prepr čanju. da so bili vseh kriz našega gledališča v preteklosti krivi nezadostni denarni viri, smo sklenili, da oživotarl-mo naše gledališče na so'idni in čisto trgovski finančni podlagi. Nekaj dni nato sem sklical v gorenjo sobo gostilne pri »Roži« še nekaj ljubljanskih intcle-gentov, stoječih na čelu uglednih denarnih zavodov v Ljub'jani. Predaval sem jim iz svojih dolgoletnih izkušenj pri gledališču: Deželni odbor ni dovoljeval sploh nikake podpore, nego mu je moralo Dramatično društvo p'ačeva-ti celo lože: mestna občina ljubljanska pa se je šele tekom dolgih let in ne-števihiih prošenj končno povzpela do letne subvencije 32.000 kron. Toda vsak tisočak skoraj je bilo treba izmoledo-vati z novimi petic;jami in novimi de-putacijami. S to podporo je Dramatično društvo moralo vzdrževati dramo, opero in opereto po šest messcev na leto, plačevati vsaj majhne sustentaci-je tudi nadaljnih šest mesecev, ko ni bilo predstav, ter p'ačevati orkester 32 mož slovenske Filharmonije. V takih razmerah je bil boj za obstanek našega gledališča tem obupnejši, ker sta mu delala hudo konkurenco nemški oder z številnimi operetnimi in opernimi novitetami ter z odličnimi gosti z Dunaja, Gradca in drugod ter Ljudsko gledališče na starem strelišču, ki je gojilo ljudski repertoar ter odtezalo našemu gledališču ob nedeljah in praznikih šel v dnevnikih javni poziv za podpisovanje deležev, ki so jih sprejemale Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka, Kmetska posojilnica in Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 26. marca je izšel v dnevnikih že tudi poziv vsem bavšim članom naše drame, opere in perete, vsem solistom, članom zbora in tehničnega osobja ter končno tudi vsem domačim diletantom v Ljubljani in na deželi, naj vstopijo med stalne člane našega gleda'išča. Obenem je izšel poziv glasbenikom, dobrim diletantom in tudi glasbeno izvežbanim damam, naj se priglasijo za gledališki orkester, s pripombo, da je dobrodošel vsak glasbenik katerekoli narodnosti. Dne 3. aprila 1918. se je vršil v veliki magistratni dvorani prvi občni zbor Slovenskega gledališkega konsorcija ob veliki udeležbi deležnikov iz vseh strank pod predsedstvom dr. Alberta Kramerja. Na tem občnem zboru se je ugotovilo, da so deležniki vplačali 2.751 deležev, torej že 275.100 kron. — Ugotovilo se je tudi, da je smatral pri« pravljalni odbor Slovensko gledališče za skupno narodno stvar in se je zato obrnil na vsa naša kulturna društva, da ga v njegovem narodnem in umetni skem prizadevanju podpro. Ideja je na« šla popolno razumevanje, in deputaci* ja zastopnikov Slovenske Matice, Leo« nove družbe. Glasbene Matice in Dra« matičnega društva se je pod vodstvom župana dr. Ivana Tavčarja že oglasila pri deželnem glavarju dr. Ivanu šušter« šiču. proseč ga, naj izroči gledališče konsorciju, da ga začne še letos upo* rabljati v njegov pravi namen. Vse ka* že, da deželni glavar prošnji Upravne« ga odbora gledališkega konsorcija ugo« di. V ravnateljstvo so bili izvoljeni odvetnika dr. Adlešič in dr. Ažman, r-dsv. Fr. Govekar, profesor dr. Gra« fenauer in ravnatelj A. Prapotnik. V upravni odbor pa je bil izvoljen za predsednika veletržec Alojzij Lilleg, veletržec Jelačin ml., veletržec Meden, veletržec Šarabon, veletržec Ivan Zor« man, ravnatelj dr. Kersnik, ravnatelj Anton Kristan, zadružni tajnik Anton Kralj, finančni svetnik Jerman ter čla« ni ravnateljstva. Tako je Slovenski gledališki konsor« c'tj prevzel prav isto nalogo, ki si jo je naložilo natančno pred 50 leti Dra« Frigid: Dvojka Nekaj misli in čuvstev na rob trimestra Padel je, pravi mati, če je njen sin umrl na fronti ali pa je ob trimestni iz šole prinesel dvojko. In prav za prav to res ni9ta bogve kako različna padca. Na fronti je skoraj nekam lažje, tam je človek že velik, vsega je že vajein, tiste dni na koncu bo lahko prenesel in potem ne bo zanj nikake zadeve več. Otrok v šoli pa pade pred vsem svojim življenjem: kakih deset ali dvanajst let mu je, vse je še pred njim; poklican je bil pred tablo, da bi sklanjal: velika čednost, in je rekel: virtus magnus; tisti mah mu je vseh teh štirideset ali petdeset let pred njim obviselo na nitki, dali s mu dvojko, o Božiču ga bodo morda izbrisali iz šole in vse, vse se zasuče bogvekam. Nekdo morda reče nekje: nič sentimentalnosti, iz fanta se utegne napraviti še dober obrtnik. Toda ljudje smo pod tem brezupnim solncem tako ma-fočesa deležni, do ničesar ni poti, samo nekaj izpričeval je in nekaj titulov, nekaj stvari lahko izvemo, nekaj spoštovanja lahko dobimo in damo, nekaj smejoče se mehkobe je v nekaterih srcih in v nekaterih knjigah. Včasi koga vržemo iz svojega srca. Najbrže ni bolj grozovite krutosti od te, pa to razumem, tu ni moči nič ukreniti, to se bo najbrže zmerom dogajalo. Ali če, recimo, kondukter potnika brez karte na prvi postaji vrže iz vagona, to se mi ne zdi tako hudo velik incident; tisto potovanje morda sploh ni bilo nič važnega, nekateri ljudje se včasi res peljejo kar tja v en dan. Šole pa, tako je vse uravnano, so nekakšne ceste v življenje. In to se mi vidi precej težko, da desetletnega otroka poženejo s katere teh cest Kadar študent dobi dvojko, se mu prav rado zazdi, da jo je dobil po krivem. To pa skoraj nikomur ne pride na misel, da je prav za prav od začetka do konca vsa klasifikacija po krivem. Odrasli ljudje počenjamo vse mogoče, zgodi se, da nais stokrat na dan zapeče vest. (Za nekatere 9tvari nas ne peče več, polagoma se privadimo marsičesa.) Tega pa ne prenesemo, da bi nam kdo neprestano stopal na rob in bi nas tako pa tako klasificiral. Kri bi nam bušila v obraz, udarili bi. — Da nas klasificira življenje? Pustimo take šale. Tu ni nrimere Življenje je neskončno širokogrudnejše od šole. Otrokom pa smo poskrbeli čisto drugače. Zelo malo je še v njih, toda za tisto jih neprestano prijemljemo. odrasli ljudje jih z notesom in svinčnikom v roki kličejo predse, rdeče opombe jim črtajo v zvezke in v duše, včasi pravijo: odlično, včasi jih vržejo — ta šolska terminologija je menda samo zato tako živa in tako skeleče točna, ker lepijo na nji kapljice rdeče otroške krvi. Zelo malo dobri smo ljudje. Kolikor smo, smo menda saimo iz iurahu. Odrasli med seboj se nikoli tako trdo in osorno ne kličemo na odgovor, kakor kličejo otroke pred kateder. Ne upamo se. Samo do nekoga smo še približno tako: do človeka, ki mu iz svoje dobre morale pravimo zločinec, pred sodiščem. Da, povejmo si, strahopetcem, v obraz: tako okrutni se upamo biti samo do tako nebogljenih ljudi, kakršni sedij na zatožnih in na šolskih klopeh. * Širok prepad je od nas — od šole, od doma. od vseh velikih ljudi — do njih. Hodijo nekod čisto sami — menda ni človek nikoli bolj sam kakor tam nekje od desetega do šestnajstega leta — in na samem je otroke strah. Težko je v šoli. Recimo, klopi: bogve kakšni ljudje so že vse sedeli tam, včasi jim je bilo dolgčas, pa so rezali vanje datume in začetnice svojih imen; kadar so vprašani, vstajajo in se z rokami prijemajo za rob. v dlaneh jim je vlažno, umazano, skoraj zoprno, na tleh ležijo zmečkani papirji in kaka orehova lupina od bogve kod, skoraj prav tako jim je v duši — Jezus, da bi mogli biti kjerkoli, kjerkoli drugje. Potem dobijo dvojko. — Si bil kaj vprašan? vprašujejo matere. —-Nič, pravijo in se ne upajo pogledati v oči. Potem bežijo na ulico, želi se jim vika in krika, umazanih otrok bi radi okrog selbe, kakor majhni razbojniki so, nekaj imajo na vesti, zdaj naj se le zgodi, kar se hoče. In tako bežijo s svojim bremenom čisto sami. Maitere pa? Matere so dobre, toda matere tako malo razumieijo. Mar vedo kaj o tretji deklinaciji, mar vedo, kaj je to: algebra? Pozabili so celo, kako je človeku pri duši, kadar je vprašan in se s svojimi vlažnimi dlanmi prime za rob svoje žalostne, razrezane klopi. * In vsega jih je sti ah: katedra, table, zemljevida, ki visi čez njo, zvonca, konference — ti otroci so čHo od nekod drugod. Veliko se bodo morali še učiti, veliko bodo še zvedeli, bogve kakšno bo vse to — in jih je strah. Kadar so k1icani, jim srce divie tolče, v ustih jim je suho, v grlu jih duši. Strah. V vsakem domu je malo histerije. MarMkod je glad. Nekateri namestu svojih bolnih mater pomivajo in pometajo, nosijo preimog, sekajo drva, hodijo po mleko in v štacuno. Ročne vo- zičke prevažajo po sredi ulic, srečujejo jih tovariši, pozdravljajo jih s tro-toarjev in se jim smejejo. Rinejo svoj voziček, jočejo na dnu srca in mrzijo vse ljudi in vse. Majhni so, najbolj spodaj so, težko je, kakor da vse visi na njih, ne upajo se upati, da bo kdaj kaj boljše, vse šele bo — in jih je strah. In padajo, padajo. V učiteljevem notesu je vsakomur zt- lo, zelo tesno odmerjen prostor. * Mislil sem prav za prav, da bi za trimester napisal pismo, pa se nisem mogel prav odločiti, komu. Ali gospodu razredniku? Ali gospej mama? Pa je menda z vsemi takimi pisanji tako: vsem so in zato menda niso nikomur. Pa bom napisal kar tebi, ti moj mali fant, ki si pal. Pravkar si še tovarišem rekel tak svoj vesel, otroški »Na zdravje!« — zdaj pa si obstal na oglu, sam si, čisto sam, nekje čisto na dnu so te zapekle solze, vse v tebi je mahoma tako, da bi planil na tole cesto, ki lež; nezinano kam, in bi bežal, bežal brez konca. — Potrpi, fant, ostani. Vidiš, tako je urejeno, tod je pot v življenje. Upanje imej, da boš čez vse prišel ne* kam, kjer ti bo lepo, tega upanja nikar ne zavrzi. Lahko ti dajo dvojko, tri dvojke. Toda na nebu je milijon zvezd in v tebi ni veliko manj stvari. Samo to si zaenkrat zapomni: velika čednost bi bik) bolj prav: virtus magna. matično društvo v Ljubljani. Finančni odsek je nadalje zbiral deleže, artistič« »i odsek pa se je lotil pripravljanja re* pertoarja in angažiranja članov. Maja meseca sem se udeležil jubileja Narod« nega divadla v Pragi ter pri tej priliki s pomočjo bivšega igralca Frana Bohu« Slava, opernega tenorista Pepika Der« vote ter raznih gledaliških strokovnja« kov zbiral člane za operni orkester in operne soliste. Iskal sem jih po vsem Češkem, videl več prav dobrih manj« ših gledališč ter našel pri tej prilik1. tu« di izvrstnega režiserja Vladimira Ma* reka, elegantno pevko Vero Skalsko ter basista Hugona Zatheya. S profe« sorjem dr. Grafenauerjem sva bila nato tudi v Zagrebu ter skušala pridobiti tamošnje slovenske člane ter hrvatske umetnike in umetn'ice. Glavna pridobitev je bil režiser Hin* ko Nučič, ki se je kmalu preselil v Ljubljano ter je potem z veliko unemo pomagal pripravljati sezono. Slučajno je našel gdč. Milo Šaričevo ter posre« Hoval, da sta bila angažirana Friderik Rukavina kot ravnatelj opere, in Ivan Levar kot operni bariton. Prvotno za otvoritveno predstavo do« ločeno «Finžgarjevo «Našo kri» je po* lidijsko ravnateljstvo kot «frankofi!« sko» prepovedalo ter se je za to pri« f>ravilo Finžgarjevo ljudsko igro «Divji ovec». Zaradi premajhnega števila čla« nov orkestra pa ni bilo mogoče začeti z opero, niti z opereto. Tako se je otvo« rila sezona dne 29. septembra 1. 1918 s slavnostno akademijo, na kateri so na« stopili soIisti«č|kni opere: Medvedova, Stepn'iowski, tenor, Richtarjeva, prima« riona, Thalerjema, operna pevka, Zat« hey, basist, Pifkova, operna pevka in Ivan Levar. IjJMog Otona Župančiča •fe čital nadrežiser Nučič. Akademija se je vršilo (»poldne, zvečer pa se je Igral ob ogrdmni udeležbi «Divji lo« vec», v katerem je nastopal tudi zbor v narodnih ndšah. Drama je nato igra« Ia J'iraskovlesalka Saša Bežkova, kot izvrstni so* isti pa Richtarjeva, Drvota, Zathey in Kovač so bili predmet brezkončnih ovacij. Bilo je kakor pred 50 leti, ko so pi* •ale stare «Novice» o uprizoritvi prve slovenske drame: «Narod se je unel«. Zmage gledališkega konsorcija se je radoval ves slovenski narod. Nastopila |fe svoboda slovenski dramski umetno* •ti. Fran Govekar. Zelene i kuturne vrbe ! kupuje v vsaki množini :: I; Kosaracka isinstria a. 9 jj Varaždin ................................. Samostanske sole Načrt novega šolskega zakona, ki sa je izdelal minister Koroščev« vjade, resno ograia samostanske šole in ojii vpliv na vzgojo mladine, zato klerikalcem ne gre v račun. Vsemu svetu je znano, da so samostanske šole najboljša vagajališča za naraščaj klerikalni stranki. »Slovenec« skuša v svoji nedeljski rubriki »Več luči« dokazati, da so samostanske šole zelo potrebne, da so zelo priljubljene in da dajejo odlične vzgojne uspehe. Iz »Slovenčev.eiga« pisanja mora človek povzeti, da se dobro vzgojeni ljudje in moralno trdni značaji oblikujejo lahko samo v samostanskih šolah. Ta dokaz se pisou posreči zelo enostavno: Gojenci teh šol so v poznejšem življenju dobri ali slabi. V prvem primeru ima zaslugo samostanska šola, za slabe usipehe pa nosijo krivdo starši in družba. Po taketn enostavnem dokazovanju je prvovrstna kakovost samostanskih šol nepobitno dokazana, kakor da bi jo čitali v VVappierju. Čudno je samo to, da v najnaprednejših deželah, kjer je reformacija iztrebila vse samostane m meništvu dala vsak vpliv na vzgojo mladine, staršj in družba ne morejo pokvariti mladine, kakor W jo po »Slovenčevom« neminovno morali. Pri apologiji samostanskih šol pa uide »Slovencu« tudi priznanje, da slovenski »liberalci« le niso tako strahoviti nasprotniki vsega verskega, kakor beremo v istem listu pri drugih prilikah. Poroča namreč, da »imamo v teh mestih (Škofji Loki, Kranju in Tržiču) lepo razvito versko življenje kjjub liberalizmu, ki je v njih doma.« »Liberalci« tedai ločilo verstvo od kleri-kalizma, kar se klerikalcem nikoli ne posreči. Za prve tedaij velja v celem obsegu rečeni ca: »Bene docet qui bene distin-guit.« Kokra bo kmalu odrezana Potnik nam piše: Ko sem pred nekaj dnevi vozil skozi divno Kokrško dolino, mi je voznik rekel, da vozi že nad 20 let po tej cesti, a ne pomni, da bi bila kdaj tako slaba kakor sedaj, odkar jo ima v svojem skrbstvu ljubljanski oblastni od* bor. Mož ima prav. Cesta je tako razorana, da smo odletava« li z ene strani na drugo in so konji begali po cesti z leve na desno, kar jim je moral voznik dovoliti kljub strogim cestnim pred« pisom. Saj drugače sploh ne bi bili prišli na cilj. Obtičali bi »redi debelega blata. Avtomobili vozijo tako počasi, da jih do* hajajo konjske vprege, dočim se motocikli« sti sploh ne upajo na to bolj njivi kakor cesti podobno komunikacijo, ki naj tvori važno zvezo med Jugoslavijo in Avstrijo. Ako bo trajalo fco še nekaj mesecev, bodo morali ustaviti tudi tovorni promet. Veli* kanske izgube bodo utrpeli s tem lesni in« dustrijci in lesni trgovci, kakor tudi vsi domačini, ki se danes po večini preživljajo s prevažanjem lesa. Že danes trpijo neprecenljivo škodo. Da« si plačujejo od vsakega voza visok cestni davek, se morajo truditi po slabi cesti, kjer se jim pokvarijo vozovi in ostala konjska oprema, koncem koncev pa ne morejo na slabi cesti izkoristiti moči živali, ki že pri manjših tovorih trpi, da se kar peni. Res žalostna slika se danes nudi popotniku na nekdaj tako lepi kokrški cesti, posebno ka« dar srečaš dolge kolone obupavajočih voz« nikov. Ako se oblastnemu odboru ne smi« lijo ljudje, naj se mu smili žival. Dosedaj so bile same obljube. Obljublja« jo že od volitev dalje, ne stori pa se nič. Tu in tam vidiš kakega cestarja malo br« skati, ali vse to nič ne pomaga. Brezupno je, da niti za posipanje potrebni gramoz ni navožen. Veliki deli ceste so strahovito minirani, ker je izvoženo že skozi cestno podlago a ob cesti ni kosa gramoza. Kaj bo šele pomladi? Ako pojde tako dalje, bo prihodnje leto gornja Kokra z Jezerskim odrezana od naše države; edino zvezo bo imela z Avstrijo. Žepni tatovi na kranjskem sejmu Kranl. 3. decembra Danes Je bil v Kranju ponedeljskj sejem, Prvi v mesecu in zadnji pred Miklavžem. Zato se je zopet nabralo toliko ljudstva iz vseh krajev in vasi od Medvod do Radovljice, kakor že ne par let nazaj. Zlasti na Glavnem trgu je bilo kar črno, prodajalec pri prodajalcu, stojnica pri stojnici. Rekordno je bil obiskan tudi živinski tre. na katerega so prišli celo Štajerci. To pot tudi kupcev ni manjkalo. PriSla pa je na pose] tudi družba žepnih tatov, ki so s5 obetali prav izdaten lov. In niso se varali. Kmalu v prvih dopoldanskih urah so prišle na policijsko stražnico Štiri kmetice iz okoliških vasi. katerim so neznani žaparji izmaknili listnice z denarjem Ena je imela 300 Din, druga 320. tretja 700 Din, četrta Da 350 Din. Orožništvo in mestna policija je vzela stvar v roke. Ni minilo dolgo, ko so ujeli nekega tiča. Imel Je že med prsti denarnico posestnice Marije Drešarieve iz Svetle pri Medvodah z vsebino 928 Din. toda ko Je fmel roko še v njenem žepu. Je ženska tatvino opazila. Orožnik* sta takoi aretirala mladega žeparja in ga odipeliala n3 poKcijsko stražnico. Ugotovilo se ie, da se piše Franc Pranrotnik. brezposelni pekov-skj pomočnik, doma iz Krope, star 22 let. Prtmal je. da ie fmel na Glavnem trgu več pajdašev, toda imen noče izdati JEZICA. Običajni Miklavžev večer Ima Sokol dne 5. t. m. v dvorana Sokolskega društva. Sijajen nastop Miklavža! Poprej 1 kratka igra! Vabimo na obilni poset. Za« i četek ob pol 20. uri. j D. M. V POLJU. Miklavžev večer Soko* ; la Polje za velike in male se bo vršil v sre« ! do 5. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani So« kolskega doma. Starši, ki Žele, da bo Mi« klavž obdaroval njihove otroke, prosimo naj prineso darove ? naslovi tekom ponol* dneva (Vsaj eno uro pred nribodom Miklav ža) in jih oddajo v Sokolskem domu. Pri* dite, prijatelii mladine, da b^ste videli, kako se bodo otroci veselili. Z njimi se , bomo veselili tudi mi. — Zdravo' 2202 i Mela - kravate najprimernejše Miklavževo darilo jaiji/n«aixx«jiiiuiiiijii4iAMiimuu]iKJuufuatUMU> p— Zakrpan Trst In nove Benetke. Ob desetletnici prevrata je naslovil »nepremagljivi« con dottiero tretje armade Duca d' Aosta na prebivalstvo Julijske Krajine poslanico s slavospevom Trstu. »Habsburški ekonomi so napovedovali Trstu, ako se loči od Avstro-Ogrške, siguren propad, ali deseit let tržaškega življenja v obsežju italijanske države »n narodnega gospodarstva priča, da se emporij solno dviga. Trst je veliki most, ki ga nudi Italija narodom, kameri so dobili svobodo zlasti vsled italijanske udeležbe v svetovni vojni. Kdor vidi danes Trst, se mu sr ce razširi od veselja: nove ceste, novi pomoli izboljšujejo promet, razna dela vstajajo tumtam, da se dovrši teko-ča obnova. Trst, italijansko m imperijalno mesto, ima nov mandat: Italiji zagotavlja obrambo vzhodne meje in razvoj tr gorske ekspanzije napram Orijentu«... Spregovoril je Duca d' Aosta z določenim namenom. V Trstu ni slavnostnega razpoloženja ob desetletnici. Trst želi doseči zopet svoj predvoini promet. Do tega pa ne pride nikdar več, ker so po vojni zagospodovale na gorenjem Jadranu Benetke s svojim novo zgrajenim pristaniščem Marghero. Pred tremi leti se Je bila razvila med Trstom in Benetkami huda polemika. Posigel Je vmes tudi tržaški poslanec Sirvich, ki je napisal v »Popolo di Trieste« ositer članek: »Trst nima tega, kair imajo Benetke. Glede pristaniških stroškov ima Trst vso pravioo, da s« pritožuje. Država prispeva na široko za gradbo novega pristanišča v Benetkah (Marghera), ni pa še izplačala svot, nujno potrebnih za vzdrževanje bregov in pomolov tržaškega pristanišča, ki se rušijo. Senator Luiggi, graditelj pristanišča Casablanca, mi Je rekel pred par meseci, da v svoiji dolgi inženjersfci izve d eno« ti ie iti videl nobenega pristanišča v tako nezgodnih razmerah, v kakršnih se danes nahaja tržaško pristanišče«... V treh letih so pokrpali Trst... tačas pa je zrastla »una nuova Venezia in terra ferma«; nove Benetke na trdni zemlji, pristanišče Marghera, moderno urejeno in zasnovano za vodstvo pomorskega gibanja na gorenjem Jadranu. Benetke so že zdavnaj presegle svoj predvojni promet. Inženjer Agustoni Je pred kratkim predaval v kulturnem tečaju za tujce v Benetkah o novem pristanišču in povedal, da Je vlada potrosila doslej za Marghero že 650 milijonov lir. To imajo pred očmi Tržačani ob desetletnici. Zato pa odklanjaj« vse laskave besede, pa če prihajajo s ie tako visokesa mesta. p— Nulfa dSes sine... Dalmazla. Dalmatinsko društvo v Trstu je proslavilo ljudskega pesnika Josipa Sabaliča iz Zadra, ki Je zložil besedilo k znani popevki »Si«. Govornik ni mogel dobiti dovoli besed, da bi bil občinstvu razložil, kako Je italijanska vsa Dalmacija. Ko Je končal, mu Je segel v roko tržaški prefekt in mu čestital na izbornem predavanju. Ob govorniški mizi je visela dalmatinska zastava v žalosti, kakor navaja poročilo. Navzoči so bili pri prireditvi zastopniki vseh oblasti. p— Trgovskih delavcev (lavoratori del com-mercio) v tržaški pokrajini Je v fašističnem sindikatu sedaj 7500, to Je 60% vseh nameščencev. V seji direktorija so izrekli nado, da se izvede % novim letom pogodbena ureditev za vse trgovske kategorije. p— »Izdajalec! Vemo, da si slepo orodje fašizma in to samo radi profitarstva in strahoipet-stva. Za ves slovenski narod Je popolnoma jasno, zakaj si podpisal ono sramotno in bedasto spomenico t dne 25. avgusta. Uklonil si se pred Graziolijem. Ta strah pa Je neopravičljiv pred vvojbn narodom, katerega izdajaš io mu škoduješ. RazžalH si čast Krasa ali mi smo tu, da izbrišemo to sramoto. Ne ubežiš pravičnemu maščevanju, katero si izzval. Prokieti! Sestal se bo5 s Cerkvenikom. Na svidenje!« Direktor tista »GiornaJe d' Italia« Vergino Gaida priobčuje v svojih člankih »Na italijansko - jugoslovenski meji« «o pismo, katero so baje dobili od »Orju-ne« vsi oni Kraševci, ki 90 podpisali resolucijo glede dogodkov v Dalmaciji in obsodbo »Edinosti«, par dni po objavi v »Agenziji Štefani«. k— S Koroškega. Kakšni so uspehi ljudske $ol» v koroški deželi, o tem čkamo v »Kot. Slovencu« nastopno bridko resnico: Osem let smo hodili v šoto ter se očtH v začetku nemški in slovenski vse v eni sapi, v višjih razredih pa samo nsnišici, in ko smo izstopili, nismo znali ne slovenski in ne nemški. S« veliko slabše Je sedaj po vojni, ko je v ljudskih šolah slovenščina samo pomožni Jezik v prvih par mesecih prvega razreda. Kdor se Je že kdaj učil tuj Jezik, mora priznati, da se ga brez znanja svojega maternega Jezika ni mogoče priučiti. Koroške oblasti tega nočejo priznati, kolikor se tiče Slovencev, zahtevajo za nemške manjšine poučevanje materinščine, četudi Jo znajo otroci z doma, kar pri nas tako radi poudarjajo. — Število podpiranih brezposelnih se ie 10. t. m. pomnožilo za 707 in znaša sedaj 4182 oseb. Lani Je bik) ob tem času nezaposlenih 3471. — Izobraževalno društvo »Trta« v Zitarivasi Je priredilo 25. t. m. v dvorani trškega kina v Železrrf kapH igro »Revček Andrejček«. Sodelovali so tudi pevci iz Kaple in Bele. kr— S Koroškega. V seji občinskega odbora v Rudi je stavil učitelj Derbuch predlog, da naj obč. odbor sklene, da ni res, da »e Slovencem na Rudi v verskem oziru godi krivica, kakor Je pisal »KoroSkJ Slovenec«, marveč da vživajo popolno enakopravtKJSt. Na Rudi ni avtohtonih Nemcev, vsi domačini »o Slovenci, pa imajo v cerkvi samo vsako drugo nedeljo slovensko pridigo. Krščanski nauk se poučuje samo v prvem razredu slovensko, v drugem in tretjem pa nemško. V katerem Jeziku se ima vršiti dušno pa-stirstvo, o tem odloča cerkvena oblast ne pa občinski odbor! Derbuch bi rad docela izgnal slovenščino fe cerkve in Sole, zaeno pa je hud na Italijane, kJ v Južni Tirolski izganjajo nemščino ie cerkve in šole! — V deželnem kulturnem svet rim mu iskreno čestitamo, svežega in mla» dostno Čilga avtorja, g. Ro&ta Savina t gn> movitim aplavzom. Nikola Šubic Zrinjski Slovanski teden — jako posrečena misel J« otvorila opera včeraj z na novo naštudirino Zajčevo opero »Nikola Šubic Zrinjski«, ki mora biti v železnem repertoarju vsakega j ugoslovenskega teatra. S svojo visoko patri-jotično, junaško vsebino, živopisanlmi slikami in navduševalno muziko je še danes privlačna sila prve vrste. Naslovno vlogo je pel in igral g. Primožič z veliko potezo, celo prevehementno in izzval pri publiki šumeče aplavze. Sulejtaana Velikega, turškega carja si ne morem misliti v boljših rokah, kot so Betettove. Bila je t« izvrstna kreacija. Sevija je pel g. Janko dobro premišljeno Sokoloviča glasovno manj srečno g. Marčee, Juraniča z elanom g. Kovač, Alapiču — Pavlicu se j euvodna starica ponesrečila, nato pa se je našel, g. Mohorič je bil v 4. sliki imeniten Timoleon. Sploh js bila ta slika ena izmed najpestrejših, ki ji je dal pose< ben čar solonastop naše Drve plesalke Mo-harjeve. Eva je g. ThieTry-K«včnikovi kakor italašč napisana. To je vloga, ki ž njo taki odiČDa pevka, kot je Thierryjeva mora im-oonirati. Lepo se je prilegala g. Poličevi Jelena. Zbor, po večini moški, je, kajpada svoje junaške pesmi pel z vervo. Vse so bile & vahne in se je g. Šest izkazal vnovič kot duhovit režiser. Opero je dirigiral g. Balatka ter ž nje dosegel krepak uspeh. Zal le, da je bil naj operni dom šibko zaseden. —i Novinarski koncert v Ljubljani Vsakoletni novinarski koncert na dan 1. decembra je postal res tradicionalen, in — kar je še več vredno — popularen, ter služi torej v večkratno korist: širši kon» certni publiki, ki na taki prireditvi spozna nove, za naš nadaljni kulturni razvoj lahko važne koncertante, dalje nastopajočim umetnikom, ki s tem pridobe stik s širšo publiko in končno morda tudi priredite« ljem. Ogromni obisk letošnjega koncerta vsaj da sklepati tudi na poslednjo navedbo To pot je v okusno dekorirani dvoran! nastopilo poleg priznanih koncertnih moč! tudi nekaj novincev. Predvsem mladinski pevski zbor in orkester meščanske šole na Prulah pod vodstvom učitelja Ivana Repov« ša. Navdušeni pionir slovenske glasbe med mladino, je s svojimi mladimi močmi podal nekaj priprostejših orkestralnih in pevskih točk ter z njimi dokumentiral resno m vztrajno glasbeno pedagoško delo, kakor ga je težko sicer najti na enakih šolah. G. Repovš je moral uporabiti ogromno de« la in vztrajnega truda, da je dosegel toli izenačena predvajanje. Vsekakor gre take« mu kulturnemu delu vse priznanje. Operna in koncertna pevka ga. Z. Vilfan Kunčeva razpolaga z gorkim, tehnično po» polnoma izdelanim glasom, ki osvoji vsa« kega poslušalca. Njen nastop, pri katerem jo je na klavirju spremljal njen brat»kom« ponist, ki se je izkazal tudi kot temeljit pianist, je bil deležen neponehajočega aplavza. Predvsem je vžgala Lajovčeva temperamentno podana «Pesem o tkalcu«, vzorno pa je pevka tudi podala ostale než* nejše skladbe. Moški zbor »Grafike* je pod vodstvom pevovodje Grobminga že na svojem Jr$cf, h ! iuhliane PSiš 8 o za damske plašče pri Jos:p §l?bar, Ljubljana. Stari trg 21. Poleg Zalaznika Haflepis darilce za naše maičkče kupi Sv Miklavž le uri tvrdki Stanko Florjančič Ljubljana Sv Petra cesta 3S in slo« krasne aluminliaste ku!;ltilsdce garniture za otroke Ogleite si veliko Izbiro? tJ— Ljubljansko prostovoljno gasilstvo ljubljanskemu meščanstvu. Prostovoljno ga-silno in reševalno društvo, naša najstarej* ša humanitarna institucija, ki bo čez dobro leto dni slavilo 60-letnico svojega življen-skega cbstoja, si je nabavilo te dni novo moderno avtomobilsko motorno brizralno. Odveč bi bilo poudarjati, da je ta moderna pridobitev bila potrebna kakor ribi voda ne le društvu samemu, temveč tudi ce'o-kupnemu ljubljanskemu prebivalstvu. Ker nima društvo nikogar, ki bi mu pripomogel do hitrejšega razmaha, razen ljubljanska mestne občine, ki podpira prav požrtvovalno nesebično delovanje prostovoljnega ga. silstva — troški so še v precejšnji meri nekrjti, vrhtega ima društvo še mnogo drugih potreb, katerim treba čimpreje odporno-či, da bosta napredek in delo neovirana, — prosimo ljubljansko prebivalstvo, ki jo vedno znalo ceniti pomen in idejo prosto, voljnega gasilstva, naj ne zavrača prošenj po podporah ter naj ob priliki nabiralno akcije, ki se prične te dni, pomaga po svo. jih močeh vršiti ljubljanskim prostovoljnim gasilcem težavno in nesebično nalogo. Blaginja ln napredek ljubljanskega prostovoljnega gasilstva sta gotovo v interesu celokupnega ljubljanskega meščanstva. — Pro st-ovoljno gasflno in reševalno društvo v Ljubljani. u— Teden angleške kulture«. V okviru predavaluih prireditev, ki so bile zamišljene pod tem imenom, je govorila snoči lektorica ga. F. Copelandova o »Razvoiu angleškega umetniškega okusa od 1. 1850.« Predavateljica je podala pregled o razvciu angleške upodabljajoče umetnosti od te dobe do da» na<šnjih dni. Občinstvo, ki je napolnilo muzejsko predavalnico, je z veliko pozorno, stjo sledilo njenim jedrnatim, živahnim iz-vajanjem, ki so jih pojasnjevale tudi skiop. tične slike. Danes bo govoril med 18. in 19, uro na istem mestu dr. L. Pitamic o »Postanku angleškega imperija in njegovem političnem pomenu«. SUKNO za meSke fn dam. športne obleke , . . . . . . . . od Din 48.-^-Modni Kasha za damske obleke in Plašče • ........od Din 95/— Volneni popelin v vseh modnih barvah , . .......od Din 48— Razne harheote in fia/ne oi Din 10 naprej nudi: P. Ih I. GoriSar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. u— Teden angleške kulture. Danes ob 6. se bo vršilo v predavalnici Narodnega muzeja četrto predavanje o postanku angleškega imperija In njegovem političnem pomenu. Predaval bo vseučiliški profesor dr. Leonid Pitamic. Vstop prost. u— Šenijakcbsffca knjižnica v Ljubljani, Slarl trg ll, je izposodila meseca novembra 1928 na 3741 strank 14.007 knng. Knjižnica posluje vsak delavnik od 15. do pol 20., ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi od 10. do 12. dopoldne ter izposoja slovenske, srbsko-hrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, angleške, italijanske. esperantske knjige in modne liste vsa. komur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni imeniki knjig, ki jih priporočamo v nakup. Imenik najnovejših nemških knjig se tudi že dobi na vpogled, Knjige se pošiljajo tudi po pošti. Prosvetna društva potrebujejo prj prireditvah PRAH ZA BENGALIČNI OGENJ, ki ga dobavlja v vseh barkah dregerija A. KA?X sfnota, Ljubljana, Židovska ufca. 15281 u— Javna knjižnica šišenske Čitalnice začne poslovati v torek, dne 4. t. m. ob 6. uri zvečer ln bo poslovala do preklica vsak torek, četrtek in soboto od 6.-8. ure. Knjižnica Je novo preurejena ter pomnožena z novimi knjigami. Večje število kniig je naročenih in v vezavi Vodstvo knjižnice si bo prizadevalo, da bo željam obiskovalcev ustreglo, kolikor bodo dopuščale gmotne razmere knjižnice, in upa, da bo tudi občinstvo upoštevalo pomen javne knjižnice za Šiško ter jo rado posečalo. — Vodstvo.. Miklavževa darila s 15 % popustom prodaja do mkl. 5. 12. t. L trgovina t urami, zlatnino, srebrnino in iuvetl IVAN PAKIŽ — LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. 13547a u— Vrtnarska predavanja ljubljanske podružnice Sadj. in vrt. društva se vršijo vsak torek ob osmih zvečer na mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu. 4. t. m. bo predavanje inž. C. Jegliča: »Kaj naj daje vrt meščanu?« Ribje olje, sveže, norveško, v dro-geriji A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska ul. I. 15289-a u— Rok za prijavo vžigalnikov In kremenov se izjemoma podaljša do 15. decembra 1928. Opozarjajo se vsi imetniki ln prodajalci vžigalnikov in kremenov, da jih naknadno prijavijo pri mestnem magistratu (srednje poslopje) Mestni trg št. 1, pri-tličje, levo, v sobi nekdanje policijska ttraioioe od 8. do 14. nre, ker bo po tevT-lenem žigosanju vsak imetnik ali prodajalec ne žigosanega vžigalnika. aH kremena ko' tihotapec strogo kaznovan. Dramski tečaj ZKD. Opozarjamo polet nike našega dramskega tečaja, da je začetek današnje vaje eno uro kasneje kakor navadno, to je ob pol 21. zaradi zaposlenosti g. prof. Šesta v operi. Pri tej priliki prosimo, naj blagovolijo vsi gojenci danes poravnati tretji obrok učnine in prinesti s seboj denar k današnji vaji. —' Tajništvo ZKD o— Napredno društvo za dvorski okraj priredi poučno filmsko predavanje o spofclih boleznih drevi ob 8. v Kazini H. nadstr. Vstop dovolien samo odraslim, člane vljudno vabi odbor. ii— Plesni tečaj Jenkove šol« drevi v Kalini. Začetnlkl-ce točno ob 8. 2209 p— Pevcem ljubljanskih, v ljubljanski •upi JPZ včlanjenih zborov! V torek, dne 4. t. m. ob pol 20. vaja tenorjev in basov t Glasbeni Matici in sicer tenorji na-št. 17, basi pa v pevski dvorani. Tajnik. u_ Slovenske pridige se vrše vsako ne-deljo ob 15 v evangeliski cerkveni dvorani na Gosposvetski cesti 9 FVidiguje miti jonar Vekoslav J. Korošec. Vstop vsakomur prost. u— Društvo «Soča» v LJubljani opozarja flane in prijatelje, da se Je mladinska akademija. ki bi se imela vršiti preteklo nedeljo ob 15. v salonu «Pri levu». preložila tadi nepričakovanih oviV na prihodnjo so-boto 8. t. m. (praznik) v istem prostoru. f, istim sporedom in ob določeni uri. Vstop prost. _ STR A ŠLO GOSPA!!! v jesenu m poleti le nahod, ki |kn povzroča, da jim zateče nos in pordeče lica. Proti temu Hm ne pomaga noben puder. Zato ♦mejte v ročni torbici vedno »Focman«. Forman v malih omotih Je iek> priporočljiv, ker ga no-«mo lahko vedno pri sebi. Forman se dene pod •os in globoko vdihava Takoj se čuti lažje dihanje in nahod prične popuščati. Tako odpade deformacija lica. Poskusite ga! u— Napredno gospodarsko, prosvetno in politično društvo za Krakovo in Trnovo bo priredilo Miklavžev večer 5. t. m. ob 19. v gostilniških prostorih gosp. Sokliča (Oblaka), pred konjušnico. Vstop prost. Darila *e sprejemajo istega dne od 15. naprej. 2207 u— SK. Idrija bo priredil v soboto 8. t. m v areni Narodnega doma, svoj običajni Mi* klavžev večer. Program večera bo v glav. pem isti kot lani. Miklavžev večer Ilirije, ki je postal že jako popularen, je vsako leto ena najlepših in najzabavnejših pri* reditev te vrste, kar se jih prireja v Ljub« ljani. Večer ie namenjen članstvu in vsem prijateljem Ilirije. Prireditev se bo pričela ob 8. z Miklavževim nastopom; po njego« tem odhodu bo ples, ki bo trajal do 2. ejutraj. 2201 u_ Miklavžev večer pri Sokolu na Ta- boru bo v sredo 5. decembra. Za mladino popoldne ob 4. z lepim sporedom. Darila »prejema društvena pisarna v sredo od 9. do 15. proti odškodnini 1 Din; vstopnice se dobijo pri oddaji daril; vstopnina z- se* dež 5 Din, za stojišče 3 Din. — Za odra* »le v sredo zvečer ob 8. s plesom. Darila •prejema društvena pisarna v sredo od 9. do 19. proti odškodnini 1 Din. Vstopnina 10 Din. u— Miklavž bo nastopil med plesnimi vajami državnih računskih in blagajniških uradnikov v torek. 4. decembra na verandi hotela Smer ve ra n brzina o CO •o -t« Padavine i* aj v m. in sek -O - O Vr.ta mu ■n. /f22 630 6/3 7 02 14 10 20 01 90 SW 1 i NNW 1 W 1 I«i Ki 10 del in sneg dež 0M 1 0 0*6 7609 lu » mirno 8 • 7594 50 80 NE 5 9 Ljal>:,š zapazil, trdi ako hodiš tukaj okoli tri dni in tri noči! To ti je nova elektrika! In lahko vprašaš kogar hočeš, zakaj smo dobili novo elektriko, živ krst ti teza ne more raztolmačiti. Ljudje, Pa tudi specija-listi, vedo samo to. da gori ravno tako. kakor je gorela prejšnja, samo da včasi malo »pomežika«. kakor praviio. Pa je nismo dobili iz Fale, ampak iz Rogatca od tovarne stekla Motiš se pa salamensko. ako misliš, da je nova elektrika stala kakih sto tisoč dinariev. Lahko še prideneš par stotisočakov. Da še ne bo dosti. Pa pustimo elektriko da nam ne usasne. ko že jedva razsvetljuje slatinske ceste, ki so tako blatne, da mora Krumpak često snažiti svojo hišo. ki mu Jo švigajoči avtomobili ponesnažijo s cestnim blatom. Kljub temu smo še vedno najlepše in najmodernejše zdravilišče v kraljevini SHS. Povrnimo se spet nazaj k stavbam! Zakaj ne zidajo novega hotela, ko vendar primanjkuje sob v sezoni? Zakaj si Je premislil oblastni odbor? Temu ie zonet težak odgovor Eni oravijo. da ni d.narja. češ. da se Je za Slatino že dovolj milijo- Georges Pourcel: Pozno prebujenje Odette Regis je stopila v delovno sobo svojega moža. Pogledala je še enkrat v ogledalu nad kaminom ter se zadovoljivo nasmehnila. — Marcel! Ali ti je všeč ta obleka? Pisatelj je privzdignil glavo in se površno ozrl proti njej. — Čudovito! , . ... — Kako mlačna je hoja, beseda! Mislim, da tako umetniško delo zasluži nekaj več kakor pa samo površno pohva-io. Sicer pa se je niti nisi ogledal... Marcel Regis je odgovoril le z lahnim, nekoliko bolestnim nasmeškom. Odettine ustnice so se rahlo dotaknile njegovega čela. — Na svidenje! Okoli polnoči! Gotovo te bom našla še pri delu. Vem, ti se ne dolgočasiš. Osebe tvojih romanov t-i. delajo družbo . . . Kako srečen si, ker se moreš navduševati za take lutke! Marcel je bil sam. Odložil je pero in si zvil cigareto. Štiri desetletja življenja so mu nekoliko posivila njegova senca, zmanjšala živahnost njegovega pogleda ta mu zarisala gubice okoli oči. Pridobil si je dobro ime, čeprav se ni moglo govor-iti o velikih uspehih Njegovi romanj niso iskal vsakdanjih ljudi. Ko »1 i« prižgal cigareto, jn bil v so- nov razmetalo. To bi deloma držalo, ker se je za tistih par — baš ne nujno potrebnih — novotar.j. ki sem jih prej omenil, razmetalo par milijonov. Za najbolj potrebne stvari, kakor so hoteli kopališča, lepe snažne ceste itd. pa ui več denarja. Drugi zopet trdijo, da se ne rentira, yidati novega hotela, ker je sezona prekratka! Zato se torej ne splača zidati! Mi Da vprašamo dotične modrijane, ali se rentira zidati bolnice, šole in ceste!? Ako bomo zidali samo to, kar se »rentira«. ootem je jasne, da mora zdravilišče v par letih začeti prooadati, kajti tujec nam bo obrnil hrbet, ako se mora vsako leto boriti za svojo sobico. Pa makar že gremo iz stališča »rentiranja«. lahko takoi dokažemo. da se zdravilišču rentira zidati in samo zdravilišču, ne privatniku, ker privatnik ne pobira zdraviliške takse, ampak zdravilišče. V dobrih 10. letih je hotel plačan, pa naj modrijani govore kar hočejo Vsakoletno izgubi zdravilišče 1500—2000 zostov samo zaradi pomanjkanja sob. Seda? pa si je lahko izračunati, koliko denarja tri ti gostje pustili tukaj in koliko bi si že na taksi zaslužilo zdravilišče, dnevno od vsakega gosta po 7—9 Din. Zato pa še enkrat povzdignemo svoj zlas: zidajte in ne mencajte. toda zidajte na pravem mestu, ne pa tam. kjer ste mislili, namreč na nai-bol' nezdraveo erlu. Občudovania vredna ie bila kremova torta v obliki lične košare, naoolniena z raznim želiranim sadiem srčkane in poželiive razne sladkorne cvetke vseh oblik in vseh barv. Impozantne po velikosti in očarliivs po obliki in okraskih so bile tudi razne ie-di od diviačine. kakor zaiec a la Hainisch, glaziran srnin hrbet v škrlatno rdeči češ-njevi hladetini pastetne bombe z naifanta-stičnimi oblikami in okraski. Izredno krasno aranžirane so bile tudi stranske sobe. v kater h so razni prvoklasnj hotelirji razstavili svoie šoeciialitete kakor: Venerin tempel iz beleza vlečeneza sladkorja. »Grof Zeppelin< iz marcipana, poldrugi meter visoka »Svatbena torta« iz belega keksa itd. itd. Novost na kuharskem polhi so bile razne slikarije in portreti s črnimi gomoljkanti v aspiku. Dopolnilo vsem mnozobromim kuharskim umotvorom ie bila razstava raznih mesnih vrst prima kvalitete, kakršne še nisem videla. Tu ie bilo volovsko stezno neverjetnega obseza. roastbeefi in bržole nezaslišane debelosti, rdeče - roza - belo meli-rane taiko živo. kakor bi iih imel slikar V roki. Divjačina in perutnina, pitane zosi in purani, naloženi v celih zoTah. obdani od najlepše zeleniave in prvovrstneza sadia. Poseben oddelek ie bil določen bolniški hrani, ki je bila razdeliena v porciiah na posamezne obede in za razne bolezni, kakor tudi za razne kure, tako n. dt. za sladkorno. želodčno, jetrno, vranično za shuiša-nje. za odebelenie itd. Pa kdo bi mozel našteti vse posebnosti in zanimivosti te redke razstave ki ie privabila take mase občudovalcev in oboževalcev kulinarične umetnosti Predsednik Hainisch ie pri otvoritvi razstave izrekel važno resnico: »Dobra kuhinia ie najmočnejša privlačna sila tujcev v našo državo.«! Jaz pa sem imela eno samo želio. da bi mogla pokusiti na licu mesta in se prepričati. ako jedila kvalitativno harmoniTaio z očarljivo zunanjostjo... Jerica Zemljanova. bi še vedno Odettin nežni parfum. Njegove misli so sledile modrikastim spiralam dima. V duhu je zagledal pred seboj svojo ženo — jasne./io nego se je videda sama. Njeno, še ve#dno lepo postavo, ljubki obraz, ki ga je skušala obvarovati pred prvimi napadi časa. »Njene poteze se ne bodo tako hitro postarale kakor moje,« si je mislil, »njena dečja glava ne pozna skrbi in ne trpi pod težo misli. Njena površnost je neozdravljiva.« To pa ga je bolelo kakor tajna rana. Odette ni bila inteligentna, tenkočutna družica, kakršne si je želel. V strasti mlade ljubezni je dolgo pričakoval, žal, popolnoma nemogoče spojitve... Njuni duši sta si ostali strašno oddailjeni. Odette vobče ni imela duše! Še vedno ne! Čeprav je včasi skušala postati sama . . . Kot mlada žena se je pritoževala, da nima mož obzira do nje: saj je vendar črtal v njeni prisotnosti časnike! Pozneje so ji ukradle knjige najtajnejše Marpelove misli. Izmišljene ljubeče ženske njegovih romanov so postale njene tekmovalke, ki jih je zaničevala. To stanje je trajalo tako dolgo, dokler se ni zmanjšala njena zaljubljenost vani in dokler ni pričela morda tudi praktično misliti. Udata se ie in ni učitala več Marcelu njegovega dogega bivaja v delovni <*ybi. Saj so spremenili njegovi O Tiki, novele in romani v klobuke, obleke in lepotičje... Toda ljubiti delo svojega moža in se ogrevati za ludke — to ne, tega ji ni dovolil njen smisel Trpel je. Kadar je v svoji navdušenosti želel, da bi nje* gova dela vplivala tudi na družico njegovega življenja — tedaj se je ona vedno le nasmehnila in izrekla prazno besedo priznanja. Razočaran in iztrez-njem se je vrnil pesnik v svojo samoto* ki so jo oživljale le bitja njegove domišljije. Njegovo ustvarjanje tnu je prineslo aškordino: pisale so mu ženske in mu opisale občutke, ki jih je vzbudil v njih. Predal v njegovi pisalni mizi je shranjeval več takih pisem, ki so močno delovala nanj! Omamila so ga s sa-mozaupanjem in s pogumom ter so ga naučila,, da je kljuboval ravnodušno-sti. Posebno je vplivalo nanj pismo neke zanešenke Stelie Muriel. Kdo je ona? Mlado romantično dekle? Razočarana ženica? Grešen angel? Brezdvommo lepa, bogata na duhu in čustvih... Njej so bili posvečeni njegovi sni. Bila je njegov ideal. Nadaljevala je v njegovi notranjosti kakor boginja v svetišču. V urah samote se je približa! svoji čisti Madonni... Posebno ta večer je čutil v sebi, da jo mora prositi za njeno pomoč. Zapustila ga je inspiracija in njegove misl» so tavale no ledenih pustinjah. Pero je počivalo. Njegova domišljija je ofaromelar Pr KI. Šport Zimskosportni program v sezoni 1928-29. SMUSKE TEKME 83. oz. 25. XIL 1928. Propagandna medkluh« ska smuška tekma po ljubljanskih uli« cah na progi ca 6 km. Priredi SK M« rija, Ljubljana. 16. XII. 1928 Stafetni smuški tek y naj bližji okolici Ljubljane na progi ca. 6 km. Priredi Smuški klub Ljubljana. fr L 1929. Mladinska smuška tekma v oko« lici Ljubljane. Priredi JZSS, in sicer a) za mladino od 12. do 15. leta na progi 3 km; b) za mladino od 15. do 18. leta na progi 6 km. 6. L 1929. Medklubska propagandna sm29 Mojstrana: od 11. IL — 17. II. 1929. Kranjska gora: od 17. IL 1929. naprej. Jesenice; od 6 n. 1929. Nedeljski špeoijalni tečaji na skakalni« cah, kjer se vrši redni tečaj. C. ZačetniSki in nadaljevalni tečaji Kranjska gora: od 4. I, _ 13. I. 1929. Pohorje: od 25. XII. 1928. — 1. L 1929. Bohinj: od 24. XIL 1928. — 1. L 1929. Staničeva koča od 28. III. — 10. IV. 1929. Ta program izide v posebnem tujsko« prometnem prospektu. Klubi, ki žele še ka« k« spremembe, ev. uvrstitev svojih prire« ditev, morajo javiti iste Savezu najkasneje do 10. XII. 1928. JZSS. Motokolesarski klub «THtiJa» v Ljub' IJani, ustanovljen leta 1913., praznuje le« tos svojo 15 letnico. Ob tej priliki se vrši v nedeljo dne 9. t. m. ob 9.30 »slavnostna seja* v kavarni »Emona*, L nadstropje. — Predsedstva sportskih organizacij in klu« bov se vljudno vabijo, da se te seje udele« že osebno, oziroma po njih delegatih. — Upravni odbor Motokolesarske «Ilirije». ASK Primorje (tajništvo). Seja cen« tralnega odbora danes ob 20.30 v tajništvu. Zaradi važnosti dnevnega reda se prosi polnoštevilna udeležba. — Tajnik I. TKD Atena. (Hazena odsek), Razpo« red treningov za tekoči teden je naslednji: V sredo ob 15. II. skupina, v petek ob 18. L skupina. Vsi treningi se vrše v Ko« laze j ski dvorani Navzočnost vseh igralk pri treningih je nujno potrebna. — Načeb niča. SK Ilirija. (Iz tajništva.) Naslednji g«, se naprošajo, da se zglase nocoj ob 19.30 v posebni sobi kavarne Evropa: Pleničar, Skružny, Seunig, Kramaršič, Poschl, De« kleva, Pevalek M., Pipenbacher. Zaradi važnosti »e prosi za točnost ASK Primorje. Danes ob 18.30 seja tajništva, katere naj se udeležijo naslednji gg.: Kerestury, Windiš Rudi, Svetic, Jan« čigaj, Sancin G., Wallner, Juntes, Vonči« na, Vidic. SK Reka. Drevi ob 20. seja upravnega odbora. Prosim polnoštevilnost in točnost. Tajnik. KoturaSki Savez SHS poziva vodstva Pododborov na ozemlju Slovenije, naj skli* čejo glasom pravil še tekom decembra t. 1. občne zbore ter naj zaključijo predloge za redno glav. skupščino Saveza, ki se do vrši« la prve dni januarja p. 1. Zapisniki občnih zborov se morajo obenem s predlogi za glavno skupščino predložiti tajništvu Kot. Saveza SHS. — Predsednik pokrajinskega odbora Slovenije. TK Skale Člane, ki še nrso vposlali kontrolnih pol za novemberski termin, t. j. za letno sezono, nujno pozivamo, da to ta« koj store. Formularji kontrolnih pol se bo« do v bodoče dostavljali članom po pošti. Odbor. Oosoodarstvo Slaba obramba Obrtne banke SHS V beograjskih listih se uprava Obrtne banke kr. SHS brani očitka, da pred vsem skrbi za Srbijo. Povdarja, da ni državen, temveč da je zaseben zavod z zakonskimi privilegiji. Privilegiji so tako veliki, udeležba države na glavnic/1 je tolika (40 odstotna) hi kredit Narodne banke tako znaten, da je pač zelo prisiljeno postavljati se na čisto »zasebno« stališče. Treba pa je tudi upoštevati, da se je država obrtnikom na korist odpovedala vsaki dividendi na svoje delnice. Če bo Obrtna banka šla za plot privatnega zavoda, bo zadela na huda nasprotja, ki se bodo seveda pojavljala v parlamentu, dokler ne bodo vsi deli države pravično zadovoljeni. Obrtna banka se sklicuje na to, da je Srbija vplačala največ delnic, toreij ji gre največ kredita. To po črki zakona izgleda pravilno, vendar se je predpostavljalo. da bodo vsi kraji enakomerno pristopili kot delničarji. Ako niso, je temu vzrok obče politično in ekonomsko nezaupanje, ki pa se bo zaostrilo, ako se bo denar iz državnih delnic in Narodne banke delil po slučajnem izidu prve su'bskripoije. Ako bi povsod in takoj nastopile podružnice in bi se dalo časa za podpis oz. za naknadno subskiripcijo, bi se sedanje nezdravo razmerje v par letih izravnalo. Kdor hoče zavodu dobro in ga noče izpostavljate večnemu nezadovoljstvu in očitkom, bo moral voditi tako politiko, da bodo vsi kraji sčasoma po delnicah sorazmerno zastopani, kar se more doseči le z otvarjaniem podružnic in s pridobivanjem zaupanja. Kar iz trte pa je izvit izgovor uprave Obrtne banke glede Slovenije, kjer mora priznati, da so krediti celo daleč izpod delniške udeležbe. V Sloveniji obstoja baje izobilje novca, kakor izjavlja Obrtna banka. Odkod ima banka to? Kdo ji daje take informacije? Ni res, da je tu izobilje novca, najmanj pa takega, ki bi bil v zadostni meri na razpolago za obrtniški kredit. Obrtnik ne more iti ne v hranilnico, ne v banko, kmetijski kredit ni zanj organiziran. Baš za njegove potrebe prirejen kredi-t zahteva specializacije in ta se je pričakovala od Obrtne banke. V Sloveniji ni izobilja denarja, res je le, da ga ne drže ljudje doma in z njim ne odirajo kakor mnogi privatniki v Srbiji. 5 do 10 milijonov kredita bi naša srednja in rokodelska obrt mogla takoj uporabiti, da dvigne svoje produktivnost. Vprašanje obrestne mere centralnih instituoii je poglavje zase. Pa celo na podlagi 10% obrestne mere bo prav lahko mogoče podružnici Obrtne banke v Ljubljani plasirati gori omenjeni znesek. Centralna Obrtna bamka se postav- Vse FOTO APARATE iti potrebščine HT dobile po solidnih cenah pri ""ffig JAKKO POGAČNIK, fotoraaterijal Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. 15 2\ Sledeče srečke drž. razredne loterije Kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 28. novembra 1928 izžrebane Din 4.000.— 7.638. Din 2.000.— 5.795, 34786, 58.205, 108.236. Din 500— 5.712, 5.722, 5.800, 7.504, 7.552, 7.5«), 7.562, 7,585, 7594, 7.693, 7.694, 10.810. 10.812 10.886, 10.909. 10.915, 10.920, 10.925, 10.927, 10.959, 10.982, 10.999, 20.039, 20.099. 20.152 20.153, 20.175, 30.939, 34 604, 34.625, 34.648. 34.709, 34.777, 34.790, 34.793, 34.800. 40.566, 46.023. 46.030, 46.042, 46.079, 58.287, 58.327, 58.351, 66.679, 70.219, 70.232 70.350, 70.359. 70.361, 84.511, 84. 554. 84.591, 84.642 84.652, 91.755, 97.326, 97.380, 97.421, 99.788, 99.832, 99.857, 99.860, 103.118, 103.131, 103.144, 108.120, 108.151, 108.210, 108.241, 108.250, 109.715, 109.721, 109.846, 109.878, 115.605, 115.626, 115.688, 120.180, 120.235, 120.287, 120.290, 123.819, 123.821, 123.874, 123.898, 123.913, 123.975, 123.980. Izžrebane srečke na dobitke Din 500 sprejemamo v zameno za neizžrebane XVTL kola. Kdor želi igrati v novem kolu naj nam pošlje takoj izžrebano srečko, da mu poš« ljemo novo, ki bo z izžrebanim zneskom plačana že za vseh 5 razredov. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. lja na komodno stališče. Najprej krediti vsaj do 3 milijonov, potem podružnica. Krediti pa se brez podružnice ne morejo zdravo in brez težkih zastojev dajati To stališče Obrtne banke je pravi circulus vitiosus. Obrtna banka je po zakonu dolžina otvoriti podružnico v Ljubljani. Ali je to taka grozna stvar, ako bi v prvem poslovnem letu bilo nekaj izgube pri režrjf? Taki tako rekoč ustanovni tro-ški se morajo riskirati in se potem v par letih zlahka prinesejo zopet v blagajno. Obrambi Obrtne banke ne moremo priznati opravičenosti. Uprava Obrtne bamke bo prav storila, ako opusti ovinke in gre ravno pot, z?to naj nemudoma ustanovi v LJubljani svojo podružnico. __ = Osnovanje Industrije umetne svile t Bosni. Naše informacije o ustanovitvi industrije umetne svile v Bosni se potrjujejo. Kakor poročajo iz Zagreba ie tozadevna transakcija med Prvo hrvatsko štedionico in neko angleško finančno skupino že perfekt-na. Prva hrvatska šte*tionica ie prodala Angležem delnice DestilaHie drva d d. CTes-lič, Bosna) in tako mobilizirala svoj kapital, ki je bil investiran v tem podjetju. To tvrvnieo za umetno svilo. Na želfo angleške finančne skupine, bo Prva hrvatska štedionica ostala dalje v upravi novega podjetja, pri katerem bo tudi soudeležena Zagorska tkaonica i predionica d. d. Milan Prpič. = Spor zaradi izročitve pri Slavenskl banki deponiranih delnic Trboveljske premosio-kopne družbe, ki je velikega načelnega pomena, Se ni povsem rešen. Upniški odbor je sicer sklenil, da se te delnice izročijo komitentom, toda ta sklep je bil izvršen le z večino glasov. V imenu nekih večjih upnikov je zagrebški odvetnik dr. Hinko Horvntič nato stavil konkurznemu sodišču predlog, da se izvršitev tega sklepa odgodi, ker bi bila izročitev delnic v protislovju z veljavnimi zakoni. Sodišče o tem vprašanju še ni sklepalo. = Stanje Narodne banke od 22. novembra. (Vse v milijonih Din, v oklepajih razlike napram stanju od 15. novembra.) Aktiva: kovinska podlaga 872.5 (+ 6.8). posojila na menice 1384.5 (— 44.2), lombard 248 (_ 3.1), saldo raznih računov 615.1 )— 69.2); p a s i v a2 obtok bankovcev 5487.6 (— 163.5), žirovne obveznosti napram državi 418.1 (+ 142.7), ostlae žirovne obveznosti 412.5 (— 37-9), razne obveznosti 206.2 (_ 50.8). Devizni zaklad Narodne banke »e je zmanjšal, čeprav se je kovinska podlaga nominelno povečala, kajti postavka saldo raznih računov, ki vsebuia tečajne diference deviz, je precej nazadovala. == Mednarodna konferenca m gospodarsko statistiko. Kakor smo že poročali, se je pred dnevi pričela v Ženevi mednarodna konferenca za gospodarsko statistiko, ki je po svetovno - gospodarski konferenci gotovo največja mednarodna gospodarska konferenca. V generalni debati, ki je bila v četrtek zaključena, je ameriški delovat Puran povdarja! veliko važnost statistike, na kateri "Ioni moderno proučevanje gospodarskih konjunktur in na podlagi katere ie mogoče sestavljati prognoze za bodoči razvoj konjunkture. Opozoril je na dejstvo, da znajo dane« ameriški gospodarski krogi že prav koristno uporabljati gospodarsko - statistična oodatke za svoje trgovske in organizatorične dispozicije. To pa ne velja samo za veleindustrij-ce in veletrgovce, tudi obrtniki in farmarji si znajo iz statistik pridobiti koristne nasvete. Nemški delegat prof. Wagemann je zlasti povdarjal napredek, ki bi se dal doseči z izenačenjem gospodarsko - statističnih metod, da se ustvari možnost primerjave. V Specljalnl debati se bo razpravljalo o predloženem načrtu mednarodne konvencije za statistiko, predvsem za statistiko zunanje trgovine in produkcijsko statistiko = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema do 11. decembra ponudbe za dobavo rnimijovih obročkov in knvčukovih cevi; gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema ponudbe za dobavo žičnikov; direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 18. decembra ponudbe za dobavo mazalnih puš, verig, spojk, pločevine, m.v zalic in raznih ključev; direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do t8. decembra ponudbe za dobavo dveh centrifugalnih sesalk z elektromotorjem. Pri glavnem sanitetskem skladišču v Žemunu se bo vr*ila dne 18. decembre oWta!na licitacija glede dobave čiste vate. gutaperha - papirja in obliža. Predmetni oglasi so na vpogled ▼ pisarni Zbornice za TOI t Ljubljani Borze S. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Največje je bilo povpraševanje po devizah na London, Curih in Berlin. Tečaji deviz so ostali skoro povsem nespremenjeni Razen malenkostne potrebe v devizi na Newyork je vso potrebo krila Narodna banka. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 125. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ponovno nekoliko popustila. Pri slabem prometu je promptna notirala 433 do 434.5, trgovala pa se je kasa po 438 in za december po 439. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 920, v Ljubljanski kreditni po 125 in v Ze-maljski Sarajevo po 130. Med industrijskimi papirji je Gutmann popustil na 195 _ 200, zaključki pa so bili v Še de rani po 465 in v Tvornici vagonov po 305. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 2285, Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 0—7 9112, Budimepšta 0—9.9221, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.985-^8.015 (8.—0), London 275.54—276.34 (275.94), Newyork 56.78 — 56.98 (56.88), Pariz 221.36 — 223.36 (222.36), Praga 168.25—169.05 (168.65), Trst 0—298.02. Zagreb. Amsterdam 22.82 _ 22.88, Dunaj 7.985 — 8.015, Berlin 13.545 — 13.575, Budimpešta 9.906 — 9.936, Milan 296.971 do 98.971, London 275.54 — 276.34. Newyork 56.774 — 56.974, Pariz 221.36 — 223.36. Praga 168.25 — 169.05, Curih 1094.1 _ 1097.1. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.2925. London 25.17875. Newyork 519.05, Milan 27.1925. Praga 15.3825, Dunaj 73 Pvdimoešta 90-53-Berlin 123.73, Bruselj 72.175, Amsterdam 208.525. Varšava 58, Bukarešta 312, Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.48 — 12.52, Berlin 169.24 — 169.74. London 84.44375—54.54375, Milan 37.18 — 37.2a Nexvyork 709.75—712.25 Praga 21.03 — 21.11. Curih 136.73 — 137.23; dinarji 12.40 — 12.46. Efekti. Ljubljana. Celjska 159 — 0, Ljubljanska kreditna 125 zaklj., Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 260 —280, Stavbna 56^), šešir 106—0. '. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 433 — 434.5, kasa 433 — 4345, za december 435 — 437, za februar ex 414.5 — 416. investicijsko 85.5 — 86, agrarne 53.5—53.75: baečne vrednote: Union (Hipo) 57.5 — 59, Poljo, stara emisija 17.5 — 18 nova emisija 15 — 15.5. Praštediona 920 — 922.5, Srpska 152 — 153, Ljubljanska kr?diina 125—126. Zemaljska Sarajevo 138 — 140, Narodna 6975 do 7100; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Našička 1600 — 1750, Gutmann 195 — 200, Slaveks 100 — 106; Slavonija 6 _ 6.75, Drava 0 — 510, Šečerana 460 do 465, Tvornica vagonov 303 — 307.5, Vevče 114 — 0, Trbovlje 470 — 480, Dubrovačka 490 — 500. Beograd. Vojna škoda 434 5 — 436, Investicijsko 86 — 86.5, agrarne 53 — 54. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskih tržiščih. Nazadovanje cen na žateškem hmeljskem trgu se je pretekli teden ustavilo. Pri čvrstejši tendenci se ie pojavilo večje povpraševanje od strani nemških izvoznih tvrdk kakor tudi domačih trgovcev in komisijonarjev. Koncem ledna se je plačevalo (za 50 kg): za žateški prvovrstni hmelj 1600 — 1750. za dobri srednji 1500 _ 1600, za srednji 1400 — 1500 in za slabše blago 1300 — 1400. Ponujanje blaga od strani producentov je popustilo ter se zahtevajo že višje cene. V tranzitnem hmelju je bilo malo prometa. _ Na niirnber- škem hmliskem trgu je bilo pretekli tederj prodanih 220 bal. Razpoloženje je bilo mirno, cene pa so ponovno za malenkost oslabele. Za prvovrstni hallertauski in wtirtem-berški hmelj se je plačevalo 160 — 180 mark, za srednji 120 — 150, w slabi 80 do 110, za tržni hmelj pa 60 — 140 mark. Na carinarnici je bilo prodano nekaj manjših partij tranzitnega hmelja (predvsem baške-ga) po 60 — 90 mark za 50 kg (16.30 do 24.40 Dib za kg). Ljubljanska blagovna borza (3. t m:) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vagonov hlodov (smreka, jelka). — Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 kg, promptna po 290 — 292.5: baška, uzančno blago, za december po 292.5 — 295; za januar 300 do 302.5; t u r š č i c a: ameriška : fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430—435. Novo^adska blagovna borza (3. L m.) Tndenca nespremenjena. Promet: 72 zagonov pšenice, 9 vag. moke, 49 vagonov turšči-ce in IM vagona ovsa. Pšenica: baška, baška potijska in sremska 242.5 _ 245; za april - maj 262.5 — 267.5; banaška pariteta Vršac 236 _ 238. Ječmen: baški. sremski in banaški 255 — 260; baški, pomladni 285 do 290. Oves: baški, sremski in banaški 242.5 — 247-5. T u r š č i c a: baška in sremska 237.5 — 240; za december - januar 237.5 do 242.5; za marc - april 277.5 — 282.5; za april - maj 282.5 — 287.5. Moka: baška <0g» in «0gg» 347.5 — 3575; <2> 327,5 do 337.5; <5» 307.5 — 317.5; c6> 270 — 280. Otrobi: baški v jutastih vrečah 180—185; banaški 175 — 180. Krompir: slovenski 105 _ 110. popusta za Miklavža >» Božič pri Gričar & MsJaC M se nahaja samo v Šeler.bursovi uL 3. Čaj „Dva Lengera" v orfrinalnih omotih sloveče ruata firme OUBKIN- KUZNECOV, Osnov. 1843 v Moskvi Potrjeno z uradno analizo Je bre« primesi barve. Dobiva te v vsaki večS koloniialni treovinL Generalno zastopstvo: »Slovenska Uzaiamnost« Beograd. Pranfcopanova 24 — Fab. 136. Cenik pošiljamo na zahtevo te trzovcem Centrala: 13675a The Aslatfc Tradine Coroor. London Za pranje lica tam največ koristi olagt Litlfino milo s sliko opatlce. Dobi se povsod Jlavsc ikiatfUt«! PartumertJa Uran Ljubljana Mestn trp 1 ? Zastopnika riasfce stroke za vso Slovenijo IŠČE rcoo-tniraoa vinska veletrgovina, v poštev prid« le &a$x>Uša moč s prkna referencami in oiznaCbo dosedanjega službovanja. Nastop s 1. januarjem 1929. Ceaj. ponudbe z zahtevkom plače naj se pošljejo na Aloma Com-pany pod »V5oo«. f -.; . Zahtevajte ^ , zoamko V Jriif ^ ga?c ie m i snežne čevlie. nimajo tekmeca g Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Jutiu" Opr. štev. E 373/26. Dražbeni oklic. 15.312 Najboljše, najtrajnejše, zato >3 najcenejše! Dae 18„ 19, 20. m 21. decembra 1928 ob pol 9. url prodado se na gradu v Gornji Radgoni po javni dražbi sledeči PTedmeti in sicer: 2500 komadov, predvsem pohištvo za več soban različnih slogov, preproge, slike, deloma rumetniške vrednosti, zgodovinski portreti, knjižnica, razna posoda, avtomobil 11 d. K draženju se bo začelo pozivati Šele pol ure po zgoraj navedem uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okr. sodišče v Gornji Radgoni, odd III., dne 29. novembra 1928. MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za **-dustrijo Im 4 Din v* v* večja množina tia razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. 1H Oče na smrtni postelji, sin na potovanju Bolezen angleškega kralja Jurija se je poslabšala tako, da zdravniki ne izključujejo katastrofe. — Princ Edvard se VTača v domovino, — Kraljevo življenje so zavarovali trgovci, re-stavraterji in gledališki ravnatelji Malo ljudi je na svetu, ki bi na njih življenje in zdravje pazili tako natanč« no kakor na življenje in zdravje an« jgleškega kralja. To je tudi povsem naravno. Britanski imperij je največji n a svetu in v kronani glavi, ki mu sto« ji na čelu, vidi Anglija, vidijo domini« joni in kolonije simbol svoje moči in 6lave. Ko se je razvedelo, da se je angleški kralj na proslavi za desetletnico pre« hladil in resno zbolel, je pustil britan« Prestolonaslednik Edvard ski svet vse druge senzacije v nemar in je izpraševal samo po njegovem zdravju. To zanimanje je še posebno povzdignilo dejstvo, da je prestolona« slednik, princ Edvard Waleški že dol« o odsoten. Angleški predpisi pa so aš glede njegove osebe ob vladarjevi smrti zelo natančni. Zato so ga zadnja dva tedna z vsemi mogočimi sredstvi iskali po svetu, koder hodi. Princ je zvedel za bolezen očeta« kralja v Dodomi. Odpeljal se je takoj v 483 km oddaljeni Dar es Saalam, am« pak vožnja je bila zelo počasna. Na tej progi namreč kurijo železniške vlake z drvi, kar povzroča, da se mora vlak ustaviti skoraj vsako uro in se nanovo preskrbeti z gorivom za nadaljnjo vožnjo. Zdaj se je princ sicer že vkrcal na ladjo, ki ga ponese preko vzhodne Afrike skozi Sueški prekop, mimo Aleksandrije, Napolija in Marseillea v London, ampak kljub temu, da vozi ladja, ki ga nosi na krovu, z največjo brzino, se bo potovanje zavleklo in bo trajalo vsaj do 10. ali 13., če ne celo do 15. decembra. Prestolonaslednik je bil obveščen o težki bolezni svojega očeta s šifrirano brzojavko, katere pa v Dodomi, kamor je bila poslana, niso mogli razčleniti, ker niso imeli potrebnega ključa. Uso« da je tudi hotela, da je bil za t'isti ve« čer napovedan velik ples, katerega so hoteli seveda odpovedati, toda za pri« reditev se je zavzel sam princ, tako da se ni program niti skrajšal, niti spre« menil. Medtem pa se zbirajo ob bolniški po« stelji kralja Jurija sloveče zdravniške kapacitete. Pritegnitev prof Humphre« ya Rollestona ki predava notranjo m^« d'icino na univerzi v Cambridgeu, se zelo komentira. Pravijo sicer, da se hočeta kraljeva telesna zdravnika za njegovim hrbtom zavarovati pred ooz« nejš;mi očitki, da so vzbujali prvi bul« letini o kraljevi bolezni prevelike na« de na skorajšnje ozdravljenje. Nje« gov poziv k bolniški postelji pa v se« kakor znači, da je nastopil zelo opasen čas krize, kateri slede lahko vsak hip komplikacije. Angleški kralj Jurij je zavarovan 7 . izredno visoko vsoto, ki gre v milijo« ne funtov šterlingov. Zavarovalnina na ne bo za slučaj smrti prinesla nobene« ga dobička njegovim neposrednim co« rodnikom. Kakor se čudno sliši, je ven« dar res, da imajo njegove zavarovalne police v rokah trgovci, industrijci, gle« dališki ravnatelji, restavraterji, lastni« ki kabaretov itd. itd. Samo oni bodo v primeru smrfi angleškega kralja poteg* nili zavarovalnino, banke, ki so zavaro« vanje podpisale, pa se lahko tolažijo, dr so vnovčile pri teh interesentih že visoke premije. O zdravstvenem stanju angleškega kralja )e poročal neštevilni pred buckinghamsko palačo zbrani množici bulletin, ki so sa v rednih intervalih nalepljall na vrtno ograjo. žene in otroci - talci italijanskega fašizma Razkritja di Modugna, morilca italijanskega konzula Nardinija, pred pariško poroto Poročali smo že, da je pariška poro« ta obsodila delavca di Modugna, ki je lani ustrelil fašističnega konzula Nar« dinija v Parizu, na dve leti ječe in na 200 frankcv denarne globe. Italijanski fašizem se čuti zaradi te sodbe priza« detega in rohni proti Franciji. Zato je čisto pravilno, da se pogleda tej stva« ri kolikor mogoče do dna. Di Modugno je razgalil pred porot« niki zgodovino svojega življenja v sla« bi francoščini in iz njegovih izpovedi si je lahko vsak poslušalec napravil ^li« ko, da je mož čisto nedolžna žrtev ita« lijanskega fašizma. Di Modugno ni nI« kak političen zločinec, niti anarhist, niti propagandist prekucuških nazorov. Umaknil se je v Francijo, da bi se ubranil pred persekucijamj črnega re« žima in je hotel spraViti k sebi tudi ženo in otroka. Toda fašisti so ma odtegnili potni list in so ju obdržali ko* talca za primer, da bi mož in oče v Franciji rovaril proti fašističnemu si« stemu. Di Modugno je živel žalostno življenje samotarja brez doma in je usodnega dne, ko je ustrelil Nardinl« ja, prišel na konzulat tretjič prosit, naj vendar izdado njegovi ženi in otroku potni list. Ker ga je konzul zavrnil, je streljal nanj, dokler se ni zvrnil na tla mrtev. Branitelj Torres je v svojem obramb« nem govoru obrazložil, kakšno ie bilo čtivo obupanega delavca. Dan za dnem je listal po mednarodnem /oz« nem redu ter iskal najkrajše proge in pajhitrejšega vlaka ki bi pripeljal k n, mu ljubljeno ženo in otroka. Poslal je že denar v Italijo, nakar je zopet sledilo novo razočaranje. V domnevi, da bo moral ostati sam in zapuščen morda do konca življenja, medtem ko bodo fašistične oblasti ravnale z ženo in z otrokom po znanih fašističnih metodah, je segel po morilnem orožju in končal življenje možu, ki ni samo uradnik, ampak tudi političen ekspo« nent vladajoč" stranke ter je meril dru« ge po sebi. Potres v Južni Ameriki Iz Santiaga v Čile poročajo, da so imeli v noči od 30. novembra na 1. de« cember močan potres, ki je napravil mnogo škode in je zahteval tudi člo« vr^ke žrtve. V mestu in okolici se je zrušilo več poslopij. Prebivalstva se je polotil velik strah. Ljudje so bežali iz hiš sr »li noči in se niso vrnili v sta« novanja do jutra. Mrličev so aašteli najprej samo 17, oozneje, ko so prišla poročila o potres* nih sunkih tudi , Santa Cruzu in dru« god, e je njih število znatno poveča« lo. V S Cruzu se je zrušila vladna t* lača, v nekem drugem mestu pa po« slo ije Narodne banke. Vlada, ki je poučena iz praktičnih izkušenj ob času katastrof o plenitvah. je poslala v nri« zadete kraje vojaštvo, da pomaga vzdržati red in mir, ki sta v potresnem ozemlju ogrožena. -F. . f »M Vučitrn, ki Je med sodno razpravo v Pragi usmrtil atentatorja albanskega poslanika Cena bega Algl-blada Bebo. Avstrijski generali na praških ulicah Sličice iz volilnega boja v Češko* slovaški V nedeljo so se vršile v ČSR volitve v deželne zbore in okrajne zastope. Agitacija je bila silno živahna. Vse je bilo postavljeno v službo volilne agita« cije: radio, kino in vse moderne poro« čevalske institucije. Reklama in agita« cija se je polastila to pot tudi praške ulice. Povsod svetlobna reklama, vozo« vi električne železnice, ki jih je uprava določila za oglase trgovskih podjetij, so slu: ili zdaj za volilno reklar.io kot gibljivi nosilci ogromnih agitacijskih napisov in so bili popolnoma preleplje« ni z lepaki. Zadnji teden pred volitvami so se na praških ulicah pojavili trije generali v brezhibnih c. in kr. uniformah, s perjanicami na generalskih klobukih, s sabljami in portepeji, kakor smo jih bili vajeni pred desetimi leti. Trojica je biL za tak visoki čin nekoliko mla« da, pa je vendar budila splošno po« zornost, ko se je sprehajala po najbolj prometnih praških ulicah. Vse je drlo za «generali», ki so publiki razdajali ne« kake letake in veselost se je le še po« večala, ko je množica čitala te hekto« grafirane liste. To so bile poslanice, pisane v Švej« kovem slogu in v njih priporoča n. pr Franz von Krzompatschek, ehem. Ar« till^riegeneral etc. vsem svojim «Kriegs« kameradom», da naj volijo samo stran« ke vladm koalicije, ki jim je zvišala pokojnino na 72.000 Kč letno, in da naj z- božjo voljo ne volijo socijali« stov, ki so «kruti sovražniki c. in kr. avstrijskih vojaških oseb.» Originalna reklamK Is 1 nt pol leta. Ponudb« * navedbo honorarja Aa ogl. odd. Jntra pod lifro »B 450«. 43326 Kontoristinjo ■ več.rtno prakso, popolnoma samostojno, t znanjem dvostrokega knjigovodstva ter vežčo srbohrv. in nemščina, išSem ta takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Samostojna »o« 300». 48194 Natakarico Ba deželo, boljšo sprejmem takoj v restavracijo. Pogoj: 1.500 Din kavcije Ponudbe ns ogl. odd. J. pod ♦restavracija« 43138 Kuharica B let, zdrava, ki opravlja prav vsa hišna dela, nastopi takoj sluiho pri mali družini ali samcu. Dopise prosim pod »Gospodinja« ra ogl. odd. »Jntra«. — 43105 2 strojna ključavničarja izvežbana in i nekoliko let prakse, sprejmemo. — Prednost imajo taki, ki go že nekaj let delali v rudniških delavnicah. Re-flek-tanti naj se javijo do 15. decombra 1938. Plača po sposobnosti Eudnici Uglja u Alekeineu, B. D. 43250 2 mizarska pomočnika sprejme Franc Svajger Stanežiče, poŠta 8t. Vid, 43356 Lesnega praktikant; pridnega, sina poštenih kmetskih staršev, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico «Jutra* v Celju pod •Lesna industrija*. 43370 Mesar, pomočnika dobrega, u izdelavo rat-Bih klobas, sprejmem Ljubljani Naslov v ogl odd. »Jutra«. 43069 Gdč. negovalko ki ima prakso pri otrokih ter vestno in pošteno, želi dobra hiša k dveletni deklici. Nastop službe tako; ali kasneje — Ponudbe »ahtevo plaže na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Na Štajerskem*. 43017 Tvornica vagonov t Srem. Mitrovici sprejme ključavničarje, ličarja, mizarje in dva strugarja. — 42926 Komornika (Herrschaftsdiener) po možnosti Slovenca, ver-ziranega v postrežbi gospoda, sprejmem. Ponudbe pod šifro »Sluga« na ogl. odd. »Jntra«. 42794 Šoferja sposobnega vseh popravil na avtomobilu takoj sprejmem Reflektiram le aa dobre, neoženjene. Ponndbe navedbo referenc in plače je poslati na ogl odd »Ju ira« pod »Trezen šofer« 42759 Učenca II dobrimi spričevali, ne lod 15 let starega, sprejme takoj Marko Rosenberger, Ljutomer, veletrgovina 6 jlpecerijo in deželnimi pridelki. 43251 i- Zagarja Poštenega in zanesljivega, vajenega v rezanju buko-vine, sprejmemo k beneškemu jareraniku Lahko je tudi poroden. Plača po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «2agar 333». 43248 Trg. učenca !te nad 15 let starega — me onega in pridnega sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe »a oglasni oddelek «Jutra* pod »Poštenost št. 570». 432G9 Prodajalko Iti Ima že nekoliko dohodkov. starejšo, pošteno in zanesljive, i 2000 Din kav-eije. sprejmem v trafiko. — Predstaviti se je pri: Frank. Celovška cesta 34. Eed 14. n 15. uro. 43285 Snažilca pribora Irrepkega fanta sprejme hotel Štrukelj. 43330 Mizarskega pomočnika •prejmem v Sodarski ul. 2 43355 Cirkularista ki sna odpadke lesa dobro izkoristiti — sprejmem za Ljubljano. Hrana in stanovanje v hiši. Konj vajeni imajo prednost. Ponudbe pod «Pošttn in marljiv« na oglasni oddelek »Jutra*. 43382 Fino Kuharico ki bi opravljali tudi vsa druga hišn» dela, lepega obnakmja in zdravo »prejme takoj majhna družina. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra», 43344 Dekle srednjih let, dobro odgo-jeno, dostojno in mirnega značaja, sprejme gospa za družabnico. Hrana in plača po dogovoru — Predložiti mora nravstveno spričevalo Javi naj se v hotelu Union — sob» 10. 43270 Prodajalko dobro izvežbano, sprejmem v mešano trgovino s 1. januarjem 1929. — Popolna zmožnost v manufakturi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značko »Res dobra moč». 43372 Potnika alkoholne branže, dobro vpeJjanega, agilnega. takoj sprejmem sa Dolenjsko Le sposobne prvovrstne moči naj javijo svoj naslov t zahtevki in referencami na 1 odd »Jutra« pod »8t&Ina službo 58«. 42753 Otvoritev novih tečajev lrancoščine, j italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije dne 4. decembra. — Vsak j profesor poučnje Izključno samo svoj matern! jezik. Šola za jezike po metodi | Berlitz: Kralja Petru trg št. 8/1. 42964| Gospodična potisje nemščino, vse I ljudsko in meščanskošolske predmete ter klavir. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 43151 Podružnica JUTRA v Ceffu Sprejema Kocenova ulica 2 male oglase, mserate ter vse druge objave v priotčitev; naročnino! Specerij. 9 inventarjem takoj oddam ogl. odd. J. trgovino in zalogo Naslov v 43133 * | TELEFON št. 190 U«lfe !l«l$eOVe in druge informacije tičoCih se malih oglasov. Prepisovanje Nemščino angleščino, francoščino, ita- I lijanščino in klavir poučuje na »troj, v vseh jezikih dipL učiteljica v Kolodvor- prevzame gospodilna, ki ski nlici 11 — pritličje. ima lastni stroj. Ponudbe 43237 | oglasni oddelek »Jutra pod »Irurjena*. 43308 Italijanka poučuje in daje konverza- BHaflCiSt olje. Ponudbe na oglasni I popolnoma samostojen, per-oddelek »Jutra* pod šifro fokten korespondent za slo-»Italijanščina». 4330© | venščino, nemščino in ita- lijanščino, z večletno banč-m, . ...... , no in trgovsko prakso, teli Krojno ucihsče Mužbe Ponudbe na ogla«. (zasebno) Ljubljana, Stari I oddelek «Jutra» pod šifro trg 19 sporoča cenj. pletil-1 »Strokovnjak*. 4331T nim industrijam in pletiljam. da je dobil z Dunaja, „ .„ najnovejše modele Priče- KOt hišna tek pouka 10. decembra, grem za brano in stanova-Krojenje za pletilne gar-1 nje. Opravljam vs»ko delo derobe, jopice, poloverj, J Pismeno na ogla«, oddelek obleks in plašče. Specijalen «Jutra» pod »Pridna 236» pouk krojačem o civilnih 43236 oblekah, uniformah. Šiviljam. nešiviljam nainovejši modeli, tudi sa perilo Rev-1 čeviiar oomočnik nejšim ugodni Sačilni po- P«motniK goji. Brezplačna r.komit Zu T,^ bUeg* dacija služb. Izdelava kro- «Lf.b®: ~, f jev. - F. Potočnik, vodja »?* " 7?, '^fi1* tečajev, izprašan in diolrJ ' * ^ *Zb,t° Novost! Novost! Proč s pivniki Ako uporabljate nalivno pero znamke Everdy, s ta koj eušeoim črnilom. — Cena samo 130 Din in dveletno jamstvo. Pri Merno u Miklavža in Bo žlČ. Dopisnica zadostuje na zastopnik* O. Benedik — Bled. Pošlje po povzetju 42770 Kaktuse krasne alo- ln agave pro dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43155 miran v inozemstva. 433631 43249 Pošteno dekle Islužbo kot pomoč I gospodinjstvu ia dragih hišnih delih, do 16. t. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod Bnačko «81». 43360 Dober zaslužek lahko zaslužite g prodajo državnih loterijskih vred nostnih papirjev na male mesečne obroke. Posebno ugodno za kupce, vrlo ugodni pogoji, plača in procenti. Pišite na poštni predal 339, Beograd. 42928 Šivilja želi dolo na dom, ali pa grev tovarno perila. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43-291 Šivilja s« priporoča na dom — ia sprejema na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 43379 šoferska šola oblastveno konce3ijoniraJia Camernik. Ljubljana. Du aajsks 36 Telefon 2236 — Permanentni tečaji u vse. 254 Učitelja (co) za španščino (maternj jezik) želim za takoj. Ponudbe t natančnimi podatki pod Šifro «Seftor» na oglasni oddelak »Jutra». 43289 O. Th. Rotman: Janko in Stanko Postal .ie hlapec pri kovaču, kf ^a ni mogel prebvaliti; zakaj Janko je bil vrl dečko :in je opravil vsako delo kar najbolje. Le ite-icemn se jje silno čudil: vrata v ozadju kovao-ttiee so bila zmerom skrivnostno zaklenjena! Tako rad bi bil vedel, kaj je za njimi, toda •dprla se niso nikoli. In ko je nekoč vprašal kovača, je ta dejal: onndbe na oglas, oddelek o, , . i «Jutra* pod šifro »Nastop flacilna natakarica tak°3 377». 43377 z večletno prakso, i* bolj-1 Se hiše, želi službe v restavraciji ali boljši gostilni v kakem mestu Slovenije. Načtopi lahko takoj Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Plačilna takoj*. 43232 Trgovski sotrudnik špecerij. stroke, želi službe Vešč je slovenščine in srbohrvaščine — tudi nekaj nemščine in italijanščine. Vešč strojepisja. Voj, prost. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Priden 212» 43300 Koks suh, po 60 Ud 100 k« -vedno v aaiogi v vestni plinarni «1 Pozor! Volno is bombal najceneje pri tvrdki Kari if ■ i t'felog, Ljubljana, Stari tre Vojaščine it_ 18" 'Mnkl ai,„ 4 kipite šofer trezen in pošten, vajen tudi drugega dela, žedi službe. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra*. 48313 Prvovrsten brusač ki je obenem vešč vseh žagarskih po-slov in kubič nega računstva, želi pre-menitj službo. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Dobramoč» 43245-a Absolvent trg. šole 27 let star, soliden in marljiv. žt-Ii službo prak-tikanta ali trg. pomočnika Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* poa značko »Prak tikant 42» 43257 Prodajalka «eli službo v kakršnikoli trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe na o"-las oddelek «Jutra» pod šifro «1. januar 215». 43215 Knjigovodja bilancist (tudi za špedicije) vešč srbohrv. in nemškega žeIi »P^lenja ta popoldne. _ Pismen© ponudbe na cjlasni oddelek «Jutra» pod značko s-obnost 364». «Spo-43364 Kot kuharica najraje na deželi, pri kak-drtt«nl želi služb« pošteno in pridno Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 43353 Delovodja za električni pogon, v oko-lici Ljubljan" zamenja ta-*oj službo — Ista j« pri-kladna tudi za I. strojnika, ki pa mora biti vešč vseh elektriSnlh naprav. — Ponudbe na ortasnl oddelek Jtitra» pod »Zamena* 43299 Perje kokošje, ourje ta fosje, naravno id • strojem čišče no dobavlja v rsaki množim B Vajda Oakovee Medli morje. Telefon 59. & &i. , 229 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. BrozovK, Zagreb lllea 82 kemična Si^tilnica perja 189 Za Miklavža Se nov fnigalni konj in otroška mizica poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 43297 Žago polnojannenleu « krožno žago. » najboljš-m stanju še »koro nova. se vsled bolezni ugodno proda Z* lo orometen kraj v v»nož ja bogatil gozdov! vodna moč okroe 60 konj=kih «il I .as k laf t«- lahko »plava po vodi. istotako od plavi rezan le« 00 rodi. ili pa po železnici Poleg *igt oddam tndi t»n dnev ni eem večjo množino okroglega lesa. da te lah ko takoj prične z obrttom Ponndbe ns o;la* oddel • ,!ntr»» ood tt%ga* 45740 Za Miklavža Ilollander vot za dečka — kot nov prodam. N»*lcv v oglasnem oddelku «Ju?ra>. 4S188 Drva bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SeagnetM. LHiMja-njt, »a gorenjskim kolodvorom. S8 Gugalnega konja in otroško pofteljieo prodam v Knailjevi ulici — gledališka baraka. 43376 Omara z« obleko, naprodaj v Groharjevi ulici št. 15. 43358 Za Miklavža Vlak s postajo in predorom ter telovadne čevlje št. 88 ugodno prodani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43869 Miklavževa darila lepa, dobite najceneje pri M. Podržaj. deltkatesa in slaščičarna, Dunajska o. 5 43387 ženski piašč rujavo blago, mtr. j>o 890 Din, ta 400 Din naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 8/1, vrata 4. 43378 Poceni naprodaj! 1 Ford avto, novejše tipe, skoro nov, malo rabljen, za 16.000 Din; 1 parizerski vot za 2000 Din; 1 Bani ta 500 Din; 1 mij3 ta trgovino, s predali, ca. 3 m dolga, za 800 Din; 1 etelaža s predali za pekovsko ®brt sa 600 Din; 1 stelata s predali, za moko, za 800 Din; 10 velikih obljanih zabojev, praznih, 00 50 Din; i velika železna pe£ za 150 Din. Vprašati pri g. Vin-ceneu Tam. Ptuj, Spodnm Dravska ulica. 43227 Pogorelega avtomobila Peugeot ostanki so eeno naprodaj. Motor popolnoma in takten. Lastnik Ivan Savnjk, Kranj. 42755 Avtomobile FORD 6sedežni, odprti, dobro ohranjen, nova streha !td Din 7500.—. PEUGEOT, 2eedelnl, takse prost, poltovorni, nove gume. Din 19.000.—. PE1JGE01 35 HP. r it-vrstne m.-tanju, 12.000 km Din a"i.imo.—. OITR0EN telo dobro ohranjen 11 000 km. no ve enme Din 28 000 FIAT 801 8PORT, gene-ravnl pregledan. najzad-njega flpa. povo DUCO lakiran. 4*edečm. Din 85 O00 PONHAC. model 1928. 6cilindrski, 5f ed-žnl. odprti, vožen 3000 km, še s tovarniško garancijo. Din 64 tisoč prodam. Na ogled in preizkušnjo pri V. * M Bareiič « C«.. Dunajska cesta 12, Ljubljana. Telefon 22—»2. 42980 Tehtnico decimalno, malo rabljeno, dobro ohranjeno kupimo Ponudbe a navedbo najnižje cene na: Tcvarna motvozi, Grosuplje. 43126 Otroško posteljico z žarnico, dobro ohranja-no kupi Viktor Vrenjak Rožna dolina, cesta VI/20. 4833» Ia bukova drva ^nha ln poleuha, kupim roako množino. F»kgae ponudbe na naslov: 8. Praznik, Zagreb, Kanal. 43361 JU fltf .Tftu Conz-ov elektromotor najpopolnejši nemški pro i »vod, brei konkurenca, ta industrijo, obrt. gospodarstvo td — Zahtevajte po nudbe. Glavno zastopstvo Inž Guzelj. Ljubljan, VII Jernejeva 6. Telefon 8252 41720 Motor (RobOlmotor), 13 P. s., je takoi na prodaj. V obratu iri Viktorju Jareu v Mari-boru-Lajtersberg. 43020 Vodno turbino ž« rabljeno, od 1—3 konjskih sil kupi Merlah Andrej, žiberie - Logatec 43254 Voziček za punčke in igračno trgovino, dobro ohranjeno, prodam na Blet-weisovi cesti 6/III, desno od stopnic. 43276 Smoking kompleten, skoraj nov, za srednjeveliko osebo, naprodaj za 800 Din v Gradišču št. 17, pritličje, levo 43353 Moderno spalnico s p-iho in ogledalom naprodaj pri tapetniku v Gosposki ulici 4. 43357 Poceni naprodaj! I Ford avto, nov tip. malo rabljen kompleten 21 000 — Din; J parizerski voz 2 000 Din; 1 «ani 500 Din; 1 miza za trgovino s predali, ca 3 m dolga 800 Din; 1 ste 'aža t predali pekovtko obrt 600 D:n; 1 stelaža e predal; za moko 800 Din; 10 velikih ob!;anih zabojev praznih 50 Din; 1 veliks železna peč 150 Din Vprašati pri g Vincencn Tam Ptuj, Spodnja Dravka ali ca. 4S227 in Avtomobile Fiat» šestsedcžni. izvrstno ohranjen, za 28 000 Din; Fiat» 501, štirisedežen. za 26 000 Din; Ford». mod^-1 1927, v brez hibnem stanju, z novo pnevmatiko 16 000 Din; «Pencreot», mali tovorni — Taprt 5000 km vožen in Renault« mali. štirisedežen, pripraven za potnike. ta 28.000 Din proda l.ampret in dmrj. d. 1 o z. v Ljubljani. DanajeAa r 22 g®^ Pisalni stroj rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod znaSko »Pisalni stroj* na podružneo »Jutra* r Olju 48871 Pisalno mizo amerikansko. 1 rolo in do išO dobro ohranien;h gostilniških stolov kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42978 30.000 Din posojila in nekaj najemnine plačam za stanovanje 2 sob ia kuhinje. Vknjižba na prvo mesto. Vselitev takoj aH februarja. Ponudbe na ogL oddelek »Jutrai pod šifro »Posojilo*. 43184 Z 100.000 Din bi pristopil kot družabnik v kakšno podjetje. — Ponudbe pod šifro »Podjetje 316» na oglasni oddelek »Jutra*. 43316 Velik lokal primeren ta vsako obrt, oddam s 1. januarjem 1929 v najem. Naslov r ogl. od-dalku »Jutra«. 43032 Pekarno In trgovino dam v najem, oziroma tudi prodam Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dolenjsko 44». 42859 Veliko skladišče lepo in suho, z električno razsvetljavo oddam s 1. februarjem v bližini glavne poŠte in glavnega kolodvora. Poleg ie pisarniška goba t vpeljanim telo. fonom takoj na razpolaeo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 48298 Stanovanje obstoječe ta sobe, kuhinje ia pritiklin, v prvem nadstropja oddam tistemu, ki plača 10.000 Din naprej. Center meeta Ljubljane. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 48321 Delavnico t t prostoroma in elektr. razsvetljavo ter sobo z 2 posteljama oddam na Celovški cesti It. 41. 43210 Šaljivi soloprizorl in dueti s pr';em, ta zabavne vefere i iašll. Zahtevajte seznam. — Pavel Rasberger. Maribor, Aškerčeva ulica. 48246 Slovar slovensko-nemški Wolf-Ple-teršnikov. cca 2000 strani, poceni naprodaj. Cenjene ponudb« na smot: Franjo Erharti«, Zagreb, Petrin j-ska it. 15 — dvor. levo. 43256 Pekarno najmoderneje urejeno ._ 1 prostim stanovanjem in prodajnim lokalom, v prometni ulici oddam v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jut«* pod »Pekarna 24*. 43324 Opremljeno sobo zračno, mirno in solnčno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, takoj oddam Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 43050 Lepo sobo t dvema posteljama želim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Bližina». 43314 2 gospoda ali gdč. spreimem v sredini mesta na hrano ln stanovanje. — Soba je separiran*, parke-tirana in z elektr. razsvetljavo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43354 Sobo s štedilnikom oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 48362 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 4387C Na dobro hrano Mrejmem abonente. — Naslov pove oglaaoi oddelek »Jutra*. 48329 Opremljeno sobo oddam 2 osebama v Prm-žakovi ulici 10/IU — desno 43863 Prazno sobo želi mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »34*. 438» 3000—5000 Din želim. Nudim viaoke obresti aH pol leta zastonj prvovrstno hrano. Ponudbe pod »Centrum* na oglasni Avstro-ogrske nemške, romunske, iuiijaa-ske in vse druge vrednostne papirje, rent«, prioritete, obligacije, posojila, delnice, srečk6 itd. vseh vrst kupuje in pro laja Banka Peh.ini & Ko., Ljubljana. Tavčarjeva 10. 43361 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Černe — juvelir LJubljana, Wolfova ollea J 88 Zahtevajte brezpla čen cenik ur Na odplačilo in za gotovino Odplačilo K D 11 Kra Ija Petra 64, Beograd 41624 Starinsko uro s tremi pere#; na alaba sterskih stebričkih prodam najvišjemu ponudniku. In teresentje naj javijo naslov na oglasr.' oddelek »Jutra* pod »Ljubitelji starin* 4S293 Orehe orehova jaderca nudi najugodneje M. Geršak & Co. Ljubljana, Prečna nliea 4 42818 43232 Motor konjskih «11, rabljen, v dobrem stanja kupim takoj. Ponudbe na naslov: Anton Hren, mizo*. Gradišče, p. Toplic«, Dolenjsko 43373 la trapist sir nudim po 20 Din za kg in sicer pošiljke nad 20 kg postavljeno na kupčevo postajo, s plačano vozari Ivan Bakanji, pošta via Donja Podrarina 48127 Motocik! malo rabljen, po ugodn! c«' ni kupim Ponudbe na naslov: Svetielav Perič — Liuboceija, Srbija 43258 Šivilja vajena moškega krojaltva-t večletno prakso, želi slufbo pri krojaču. Marija Pefimk. CelovSka outa 84. 4981& Za venecijan. žago rnrodam takof kompletno nnpravn z vso pripadalo*© ^eleznino. vozom, valčki itd Vse je v naHepšem reda In le malo časa v obrata Proda lam radi na-ns?titve polno,jaremnika. — Va ogled in pojasnila daje Franc Knn»tler, nama laga in misarstv* ▼ Litiji. Motorno kolo B50 ccm. malo rabljeno — ugodno naprodaj. Natančnejša pojasnila daje J. Gnstinčič. Maribor, Tatten-baohova 14. 48247 Motorno kolo znamke «AIba», v brezhibnem stanju prodam ali zamenjam sa večjega. — Ponudbe na oelas. oddeflek «Jutra* pod lifro «F. 0.» 400 kg medu garantVane pristnega, domačega. cvetličnega |n ho-jevega. kakor tudi polhove kože Ima v zaloeri Aloizii Grlms, Stara Cerkev pri Kočevju 43267 Finega sena ve!!Jo množino prodam t>o L50 Din. — Ponu.ib* pod »Senn 30.000* na og!a«ni oddelek »Jutra*. 4834S uišjau*} Kožuhovinasto vrečo ta noge (Fuasaek), dobro ohranjeno, kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni odd. *Jutra« pod »Vreča ta noge«. — Gostilno in trgovino kupim aH vzamem v najem kj« ▼ Industrijsko« ali prometnem kraju Slovenije. — Cenjene ponudb« pod »Agflen 315* na oglas, oddelek »Jutra*. 43815 Gostilno iščem v najem v mestu, ozir. predmestju. Prevzem po dogovora. Cenjene po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Brežic« 42*. 43335 fan&imtja 6 parcel po oa 1000 kv. m po ceni Din 6.— za kv. m traven kolodvora Novomesto na prodaj. Lega krasna — nakup bret posredovalca. Kaslov: M. Košir, Novo mesto, Ločenska 313. 48129 Prodaja posestva Dne 16 decembta 1928 ob 14. uri bo 10 prodana na prostovoljni dražbi na licu mesta v Verdu, oddaljenem 16 m cd Vrhnike — hiši št 88 in 8, ter k temu spadajoče njive in travni-k. — Hiši sta na prometnem kraju v Verdu in se ilvrluje v hiši št 8 že dolgo lat gostil niča rska obrt in trgovina Druga enonadstropna hiša Je Jako pripravna za vsako obrt. — Natančnejša po. jasnih daje Josip Verbič, Vrhnika št. 28. 43124 Enodružinsko hišo želim na periferiji. Ponudbe ped »Hiša t vrtom* na Oglasni oddelek »Jutra* 43084 Stavbno parcelo 80<>—1000 m« k a p i m Ponndbe r>od »Parcela v bii žinl mesta* na ogla=n; od delek »Jutra*. 43083 Novo hišo 4 stanovanj; prodam. — Knnnina 100.000 Din takoi, oetalo po dornvoru Naslov oglas, oddelku »Jutra*. 43381 Posestvo 4 orali «em1:», hlevom. nodom. kozolcem, sadnim ia »elenjadnim vrtom, 1—2 soM, Icihirja. dam v na-em. Oddaljeno je pol are »d glavne poŠte v Liulv ljani — ob glavni cesti. Ponudbe ns o~'a«. oddelek «Jutra* pod značko »Lepa ega 230*. 45230 Novo hISo enonadetropno ugodno prodam v Sn. ši*VI. Karlov ▼ oglasnem oddelku »Jvtrn*. 48912 Stanovanje ?obe ia kuhinje želi mlad zakonski par ta 16. dec Ponudbe pod šifro »monter« na ogl. odd. J. 43244 V Celja ali najbližji okolici Želim s 1. januarjem ali pozneje stanovanje 8 sob s priti-klirami, 6« mogo8* t vrtom, najraje pa vzamrat v najem eefo manjšo hišo ali rilo Plačam tndi aa ielj 6as» naprej, dam posojilo ali event kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Januar 1929 43025 Gospoda sprejmem kot sostanovalca n« stanovanje, eventuelno s hrano, na Taboru. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 43367 Opremljeno sobo separirano, s postrežbo oddam t osebama v bližini tehnike. Naelov t oglas, oddelku »Jutra*. 43290 Gospodično polteno, sprejmem tako. kot soetanovalko t zajtrkom ali tudi z vso oskrbo Križevniška al. 9, vrata 6 43318 Elegantno sobo g posebnim vhodom oddam takoj boljšemu jospodu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 43281 Opremljeno sobo oddam s 15. decembrom v Levstikovi ulici št. 19/m, desno. 43274 Sobo prazno, event. malenkostna opremljeno, s separiranim vhodom želim v bližini kolodvora. — Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod •Za 1. janaar*. 43273 Opremljeno sobico s posebnim vhodom ta eleb triko takoj oddam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 43271 Opremljeno sobo oddati gospodu, event. trn di gospodični. Naslov t og!a«»m oddelka »Jutra*. 43946 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddan enemu, event dvema g> apodoma m Starem tr°Ti St- 17/in. 4329! 1—2 opremljeni sobi želi samostojen gospod ta stalno. Pogoj č«dnost po možnosti blizu hotela »Union*. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro «Z. b.» 43386 Prazno sobo a posebnim vhodom (event dve) oddam takoj le boljši stranki. Elektrika in plin. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43884 Sobo oddfcljeno 6 minut od kavam« »Evropa* žeton ca takoj. Dopi«e na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Soha 346» 43346 Stanovanje in skladišče lelim as februar v novi ali gtarj hiši. Plačam do 1900 Din mesečno. Za skfa-dišče primerna tudi svetla in prortor«t klet. — Roje,' Šiška, Jernejeva 13. 43259 Kletno stanovanje ob« in kuhinj« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jut-ra». . 49261 Stanovanje sob«, kuhinje ia shramb« oddam stranki, ki bi odkupita pohištvo. Naslov ▼ oglasnem oddelku .Jutra* 43311 Preprosto stanovanje sobe ln kuhinje, v mestu oddam dvem» ženskama. — Na-lov v oglasnem oddelku Jutra*. 48045 Gospodično prejme m kot sostanovalko v parketirano sobo z električno razsvetljavo. Naslov pove oglu«, oddelek Jutra 43349 Opremljeno sobo oddam s 16. decembrom 1 ali 3 osebama na Blei-wei«ovi oesti 16/111, desno 43275 Sobo v lepi solnčni legi, p0 mogočnosti t vrtom, v sredini mestg želi starejši zakonski par, ki dobro plača Ta k o »nje ponudbe n» hotel Union, soba 10. 43380 Solnčno sobo parketirano bi s posebnim vhodom oddam takoj solidnemu gospoda Mizu centra. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 43268 Enodružinsko h«o ob Tr*ašk1 eestl. pol ure nd LJubljane, uro-'sm po dogovom. — Vprašanja na o. ozir. 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 48301 Stanovanje takoj r vili. t—8 »ob. kuhinje. v-r«id« vrta pralnice iB vijihtt,, parket eMttrika ter vodovod oddam brez- •ilsčno strinki za primerno fvojUo Naslov v del nddelica «.Tnt—1» tonska št. 3062. alt tele 43365 Prazno sobico s štedilnikom ali dimnikom želim s IS. decembrom, za ?ta'no Cenjene ponudbe a navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod ' šifro •Frankovekj*. 43277 Prazno sobo v katero lahko poetavite Štedilnik, takoj odtam -! Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 43302 Kot sostanovalka grem k boljši go«podični, v bližini Gosposke ulice. Naslov: Ana Dretnik, Ljub-ijana, Gosposka ulica Sflt 4329« Sobo prazno ali opremljeno, t elektriko in posebnim vho. dom oddsm v Zeleni jam) št. 230, levo. 43034 3 gospode sprejmem na hrano in st» novanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 433:| Sobo veliko in zračno, parketfc rano, s elektriko, po po. trebi tudi s kuhinjo takoj oddam v Rožni dolini — cesta V/24. 43S2J Boljša dama želi čedno opremljeno t» bico. Cenjene ponudbe ni oglas, oddelek »Jutra* pod »Središče m«ta». 4332} 2 prazni sobi zelo lepi, v sredini meeta takoj oddam. Naslov pov«, oglasni oddelek »Jutra*. 43304 Lepo sobo strogo separirano, oddam v centru mesta. Naslov pova oglasnj oddelek »Jutra., Opremljeno sobo lepo, takoj oddam boljša mu gospodu ali gospodični Naslov pove oglas, oddelek Jutra*. 43335 Sobo prazno ali opremljeno, a elektriko in posebnim vhodom ter prostor za drva oddam v Zeleni jami 230, levo. 43341 Lepo sobo oddam boljšemu in solidnemu gospodi- v bližini bolnice in Tabora. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 43&7 Sobo s štedilnikom in posebnim vhodom takoj oddam 1 ali 2 osebama — proti daljšemu predplačilu. Gospodinja: Rožna dolina, cesta VII/4. 43336 Gospoda ali dijaka .sprejmem kot sostanovalca na Rimski cest'" 24, pritličje 2. vrata desno. 43199 Sobo v centru mesta oddam takoj gospodični. Naslov Oglasnem oddelku »Jutru*. 4127J Stavbno parcelo kupim ob Dunajski ceeti ali ta Bežigradom. Cenjea« ponudbe na opla*. eddelefc »Jutra* pod • Parcel t 182*. Stanovanje 2 sob. kuhinje In pritiklin, 1 elel-trično razsvetliavo. 43519 j v novi h'W takoj oddam ' Naslov V ogia^sm oddelku »Jutra*. 43347 Za pomfflo dam brezplačno *ttnovanje Vidi rubriko »Stanovanje* Sobo solnčno lt». ara6no. s posebnim vhodom In elektr. ravvotljsro oddam i Mlšičevl ceeti štev 23 iritll^je levo. noleg K-aTta Tetra vojašnice. 43870 OprsmfJeno sobo z električno razsvetljavo 'akoj cdlam. Poizve «e v (>?l*«nem oddelku «Jutra». 43284 Onremlieno sobo s poaefcmm ^fioflCB hi elek* trfito Mniit nsnu toMyv du ali takonean« ▼ Mostah A__ Dva dijaka nižješolca sprejme učiteljska rodbina v dobro oskrbo In strogo nadzorstvo. Pomoi pri učenju. Naslov pove ogla« oddelek Jutra. 43221 Dijake eprejmem na stanovanje. — Na«lov v oglasnem oddelku •Jutra*. 43243 Dijake ali gdč. spreimem takoj na stanovanje. Na«!ov v oglasnem oddelku .Jutra* 43283 Kateri starši bi menjali z novim letom stanovanje ta dijaka nižješolca? Nadzorstvo, frvtruk-HJe, zračno stanovanje. —. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* ped »finalno 28*. »T' ________. 43305 Gramofon dobro ohranjen, po nizki eeni naprodaj na Kodelje-rem It. 850. 43350 ala sa deinike, predstavite k pečem, posode xa premog, kurilne garniture, dimne cevi io dimna kolena, tele* se pe3 ie Itedi laiki najceneje pri Fr. Stopica, železnima, Ljubljana, Gosposvetska cesta I. Izjava in opomin izjavljam, da ni*«m plačnik sa dolgove, bodici v denarja ali blago, katere bi naredil u moj račun moj »in Ludvik Skrinjar. Obenem nima isti pravice na moj naslov sprejemati nobenega denarja Ladislav Skrinjar, pok, Javornik na Gorenjtkem 43S34 Kuhano maslo na velSco in .mak), rozine, moko in vso špecerijo za Božič kupiš najbolje pri tvrdki Iv. Kralj, Ljubljana Stan trg 30/ Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje fotograf Hugo Hibier Ljubljana -8v Petra ee*ta «1* Šivilja Mi pomoči družine ali gospoda. da ji malo pomaga, da prične svojo obrt Po-andbe n* oglasni oddelek »Jutra* pod »Šivilja 32» 43303 Dopisi Ali Jo ogl** »Upanje* odgovor na četrtkovega' Selim! Pokloni 43278 «Verjanko» Dobil pismo? Težko čakam odgovora. — RoSlin 43256 Duša mojal C« i«m Tvoja, pridi 9 ob • — določeno! 48265 Miro! pvignite pismo v ogltsnem Oddelku »Jutra*. 43306 Vdova •redajih let, • 100.000 Din ogled med uradnimi urami v obč. pisarni obč. Dev. Mar. v Polju. ŽUPANSTVO DEV. MAR. V POLJU, 1. decembra 1928. Zahvala. Za premnoge iziraze sočutja povodom prerane izgube naše nenadomestljive, blagopokojne mame, stare mame, sestre, tete, tašče iti svakinje, gospe Antonije jjevc roj. {regorič vdove po vodji zemlSSke knjige za poklonjeno krasno cvetje in za čaSčeče spremstvo na njeni poslednji po . - Konfekcijska industrija 13721 Ne zamudite ugodne prilike! Josip Ivanei£ Dunajska cesta štev. 7 Dame! L. B. O. nogavice iz fine izbrane sviie. Svetovna znamka. Din 80"- do 120-- Samo pri nas! Rad! preračunane prožnosti, najlepša oblika nog, dalje Michel in Schvvadron svilene nogavice, ki so na trpežnosti neprekos-ljive. T. EGER, Sv. Petra cesta 2 Ljubljana« pl&siad' čezčfot/ Originalno ugobanar~patenr~moko proizvajajo j edino - t ZJEDINJENI PAROM LIN I D. D. BJELOVAk VARUJTE SE JMENUSL1ČNHH POTVORB / Snežne čevlje in galoše sprejme o popravilo, tvrdka Matija Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6 13679 Zahvala. Povodom smrti naSeca nepozabnega očeta, gospoda Blaža Heda se najftoplet&e zahvaljujemo S. g. župnika, g. dr. Goriška, g. Flaknsu ki vsem sočustvujočim prifateHem, znao-oera in darovalcem cvetja, ki so ga spremljali k večnemu počitka. 15311a Ruše • Laftersberg, 1. dec. 1928. 15311 Rodbina Hecl. Vsemogočni je poklical v boljše življenje našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta ie svaka, gospoda Mavrilij Mayr-ja veleposestnika itd« dne 3. t m. ob 1. url zjirtraj L s. v 78. leta starosti, prevfdetnega s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4. decembra 1.1. ob 3. url popoldne na domače pokopališče. Sv. maše zadnšnice se bodo darovale y župni cerkvi v Kranju. Vse, ki so blagega pokojnika poznali prosimo, da ga ohranijo v najlepšem spominu. V KRANJU, dne 3. decembra 1922. ANA MAYR, roj. ILK, soproga. RIC! MAYR, ste; ANICA PERNUŠ, JELCA HOLCHACKER in IRMA HLADNIK, hčere; ZORA, ANKA, FRANCI, JOŽA tn DAMJAN, vnuki Dr. GUSTAV MAYR, AMALIJA MAYR, ELIZABETA KREUZBERGER in GABRIJELA ŽUŽEK, brat in sestre. FRANC PERNUŠ, svetnik stok sed-morice; FRANC HOLCHACKER, dentist; ini. STANKO HLADNIK, »etje in vri ostati sorodniki. .. i' , . w ' ft - : Vse, kar morete želeti in zahteva le od modernega vozil Normalni typ: Roadster Phaeton Tudor Sedan (z 2 vratmi Coupe Šport Coupe Fordor Coupe (s 4 vratmi) Vam nudi za najnižjo ceno novi Ford. Elegantna linija, lepota barve, udobnost raznih tip karoserij, hitrost, ki presega IOO km na uro, dovršenost v strojnem in estetskem pogledu dvigajo novi Ford do vozila brez primere v preteklosti in mu f I ne dajo tekmeca na automobilskem trgu. Njegovi najizrazitejši in občudovanja vredni karakteristični znaki pa leže v njegovi bliskoviti akceleraciji, katera omogoča stopnjevanje njegove hitrosti od 8 na ČO km na uro v razdalji 150 m, v njegovi izvan-redni hitrosti pri premagovanju strmin ter njegovi varčnosti pri uporabi gorilnih snovi (ca lo litrov za IOO km). Enostaven poskus Vam more dokazati čudovito gibčnost novega Forda v mestnem prometu, pa tudi na odprtih cestah. Njegova moč in sigurnost pri vzpenjanju na « najvišja alpska sedla, kakor tudi na povrat-ku v dolino po strmih in nevarnih cestah. Vam nudijo nepričakovana preseoe čenja. Sila in elasticiteta motorja, učinek in izenačenje zavor povzdigujejo novi Ford v najidealnejše vozilo za gorski promet Pred nekaj leti bi bilo še nemogoče izdelati vozilo tako visoke kakovosti za tako nizko ceno. Sedaj pa se je to, na podlagi grandijozne Fordove industrijske organizacije, ki je zgrajena na popolnoma novih in neprekosljivih metodah, katerih zadnjo ustvaritev predstavlja novi Ford, vendar uresničilo. Ko spoznate ugodnosti, ki Vam jih nudi upravljanje novega Forda, kakor tudi njegove prednosti v najtežavnejših okoliščinah, bodete prepričani, da to vozilo, ki pomeni več kot novi automobil, predstavlja izraz čisto nove in popolnoma izvirne ideje, kar se tiče problema hitrega in ekonomskega prevažanja. FORD MOTOR COMPANY, TRIESTE Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij cjutra* Adoii Ribniku. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarn arja Franc Jezer&ek. Za inseratni del je odgovoren Alojzi] Novak, Vsi f Ljubljani,