Ustanovni zbor slovenskega ,,delavskega bralnega in pevskega društva" v Mariboru. Ze dolgo nismo nobenega članka s toliko navdušenostjo pisali, kakor pred tednom na temmestu: nPozdrav slovenskemu delavskemu bralnemu in pevskemu društvu«. Kje pa naj zdaj najdemo primernih besedij, ko nam je opisovati ustanovni zbor istega hvalevrednega društva? Saj vemo, da teh vrstic ne bodo samo z radostjo čitali naši vrli delavci, ampak marsikateri kmečki, zlasti pa gosposki bralec bode jih hlastno prebiral ter z nami klical: »Hvala Bogu! Slovenec gre povsod na dan». V nedeljo dne 1. julija večer se je velika spodnja dvorana v hotelu »Nadvojvoda Ivan« napolnila naših čvrstih delavcev, rokodelcev, zlasti pa mnogo posvetnih gospodov in več častitih gospodov duhovnikov. Začasni predsednik. O. SkrbinSplr nrarlrsvi ^hrsiTio (tncnnrla in i da smo se zbrali. Da se smemo zbirati in društva ustanavljati moramo se zahvaliti Nj. veličanstvu presvetlemu cesarju Francu Jožefu. Bog živi našega premilega vladarja! Večkrat ponavljajoči se živio-kliei so sledili temu pozdravu in stojč se je zapela cesarska pesem. Na to stopi na govorniški oder gospod D. Hribar iz Celja. Vsi ga z burnim ploskanjem pozdravijo. Zal, da niti vseh glavnih mislij njegovega govora ne moremo navesti. Rekel je, da ga še nikoli nobeno povabilo ni tako razveselilo, kakor povabilo začasnega odbora »delavskega bralnega in pevskega društva«. Prvotno je Stvarnik hotel, naj bi vsi ljudje bili popolnoma enaki; ali prišlo je drugače. Različni so stanovi, pa vsak pošten stan je častitljiv, tudi delavčev, ki si z žuljevimi rokami mora služiti svoj borni kruh. Pa tudi slovenski delavec je časti vreden, ne sme biti zavržen; saj je Bog pri Babilonu hotel, da so različni jeziki. Slovenski delavec naj ne pozabi svojega materinega jezika. Naj se varuje socijalnih demokratov in anarhistov. Da se bode jezik negoval in da bode slovenska pesem dramila mariborske slovenske delavce, zato se danes ustanovlja to sila potrebno društvo. Bog živi to društvo! Večkratno ploskanje je pričalo, da je g. govornik pri nekaterih stavkih delavcem prav iz srca govoril. Ko je ta slavnostni, čez eno uro trajajoči govor nehal, oglasil se je k besedi častiti gospod profesor J. Zidanšek. V kratkem in mirnem govoru je označil stališee častite dohovščine do te nove družbe blizo tako-le: BAko bode delavska družba delovala na podlagi sv. vere, t. j. ako se ne bode nikdar kaj pelo ali govorilo ali bralo, s čemur bi se žalilo kerščansko versko mišljenje, bodo tudi duhovniki to družbo podpirali in sicer gmotno in duševno. Družbino geslo naj bo: >Vse za vero, dom, cesarja«, vera in narodnost sta naši najdraži svetinji; pa na prvem mestu je vera, brez katere bi bila narodnost prazna puhlica, poganska boginja ali žena brez glave. Zbrani delavci naj krepki »živio« zakličejo sv. očetu, Leonu XIII., ki so tudi oče delavcev." Krepki živio-klici so glasno razodevali, da je častiti gospod govornik zadel prave strune. Kakor prej, tako tudi zdaj delavski in drugi vrli pevci par lepih pesmij zapojo. Ko oddonijo miljeni domači glasovi, stopi zala deklica na govorniški oder. Kaj bodeš ti Ijubko dete povedalo? Mislil sije vsakdo. Govorila je v prelepi slovenščini gladko in krepko, da so se nam solze udirale po licih. Dobesedno je govorila: ,,Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stannješ, rnoj ljubček srca? Po hribih, dolinah za teboj bitim, Te videti hočem, objeti želim! Tako peli so nepozabljivi nam Slomšek, vladika. Zares! Cloveško srce veseliti se hoče; ve&eli se rad otrok v zibelki svoji; veseli se rad starček ob palici svoji; veseli se rada mladina, veselijo se radi oče in mati; veseli se rad vsak, ki služi si s težkim delom svoj kruh, posebno- takrat, kadar grenka solza oko mu zaliva, kadar prostega časa ura zlata mu bije. Pa kje naj išče človek preljubo veselje, in kje ga bo našel? Našel ga bode v Bogu, našeL v pobožni molitvi, našel v cerkvi, pri mizi Gospodovi, našel v nedolžnem življenju ; pa našel ga bode tudi pri bratih svojih, Ijubih in drugih, kadar bodo zapeli mu pesem, pesem domačo, pesem sladko in milodonečo; kedar bode slišal iz njihovih ust besedo materino mirii in tolažbe ; kedar bode bral v njihovi sredi knjigo opominov potrebnih, knjigo dobrih naukov polno. 0 zato pa pozdravljam iz dna svojega nedolžnega dekliškega srca prelepo to društvo, ki praznuje danes tukaj rojstni svoj dan. In želim prav iskreno, goreče: množili vedno veselo udje njegovi; da bi udom ponujalo ono vedno nedolžno veselje; da bi v njem razlegalo vedno premilo domačo se petje; da bi brale v njem vedno prelepe za življenje podučljive se knjige; da bi sušile v njem v bratovski ljubezni bridke se solze ; da bi iolažilo in blažilo v njem prijateljski vedno se srce! Kličem torej glasno, veselo in krepko, kakor zamorem: Vse za vero, dom, cesarja! Bog naj živi, Bog naj vodi, brani in ohrani v cvetju do konca dnij to prelepo, to koristno, to veselo društvo! Bog ga živi! Bog pa živi tudi Vas, dragi zbrani udje, Bog Vas živi!« Potem zopet povzame besedo g. Skrbinšek. Obžaluje, da še precej slovenskih delavcev manjka. Mnoge nekateri šuntajo, rekoe, bodite zadovoljni, da nemški znate. G. začasni predsednik je spretno pobil to jalovo trditev ter rekel, da on nikakor ne sovraži ne Nemcev, ne nemškega jezika. Ako ga pride Nemec česa prosit, rad mu pomaga, češ, saj nisem samo Slovenec, ampak tudi kristjan. Na to se je vršilo zapisovanje rednih udov, ki plačujejo na mesee 30 ali 20 kr. in podpornikov, ki plačajo na leto 3 gld. Pri volitvi odbora so bili voljeni gg.: za predsednika Štefan Skrbinšek, za I. podpredsednika Karol Tratnik, za II. podpredsednika Ivan Fabijan, za tajnika M. Spitzer, za blagajnika Davorin Zahrl, potem 10 odbornikov, 5 namestnikov in 2 revizorja. Omeniti še se mora, da so se prebrali trije telegrami, novo društvo je v iskrenih besedali pozdravljal iz Slov. Bistrice g. Pintar in neka deklica je navdušeno prednašala pesein : >Slovenka sem«. Marsikateremu gospodu in delaveu so solze polnile oči, ko je deklica tako pogumno končala: ^Slovenka sem. Od zibeli do groba Ne gane moja se zvestoba, Da vsikdar reči smem: Slovenka sem!1' Bog živi novo »slovensko delavsko bralno in pevsko društvo!« Tako kliče k sklepu tega poročila tudi »Slov. Gospodar« in vse njegovi čislani bralci.