~->i 127 i-s- Sosedov Pavelček. Spisal Simon Palček T",a.Š sosed ima troje otrok: dva dečka in eno deklico. Josko je naj-starejši. Dorastel je že vsakdanji šoli in je sedaj v prodajalnici, da sc izuri za trgovca. Minka hodi v Četrti razred, in vse kaže, da bo kdaj pametna gospodinja. A najmlajši je Pavelček. Na sv. Pavla dan je dovršil tretje leto, ali junak vam je, da ga je veselje videti. Ko bi vam ga mogel opisati! Pa začnimo na vrhu! Laske ima svetle, dokaj gostc in kodraste. Ličece mu je nežno, pri-kupno. Oko mu gori kot zvezdica in te gleda tako prijazno in vdano, da moraš imeti rad tega Ijubkega junačka! A!i takrat, ko se nabero rdeče ustnice v tisti nepopisno presrčni nasmeh, ko se izdolbeta v mehkih, rdeče nadali-njenih ličecih oni jamici in ko se zabliŠČe prvi PavelČkovi zobki, ki so ga stali toliko solza in bolečin, takrat bi človek kar pozobal to srčkano otroče! Ha, da je iz cukra! Pa da nima mamice! Joj, to bi mi dali z loparjem, čc bi jim vzel Pavclčka. Saj ga imajo vendar tako radil Toda dalje! Podbradek mu je lepo zalit, a v telescu je krepak, Čvrst, zdrav. Kaj bi ne bil, saj se mu godi tako dobrol MJeka ima in v njem ukuhanega riža in sladke kase, kolikor si poželi njegov IaČni želodček. Ej, pa ga časih nabaše, da je kaj! No, in takrat je treba nekoliko na izprehod. Ali Pavelček stopa prav počasi in široko ter se guglje na levo in desno. Kadar mu je hoje dosti, kar počene sredi sobe. Ha, hal Mamica že vedo, kaj to pomcni! SpanČkal bi rad Pavelček. In mamica ga lepo razpravijo, da mu ostane sama srajčka in da si ne pomečka obleke, ter ga polože v zibel. Pavelček kmalu prav sladko zaspančka . . . In ko bi videli, kako mu časih v spanju zaigra okolo usten oni Ijubcz-nivi, sreČni nasmeh! Kdo ve, če ne gleda v zlatih sanjah angelčke, če ne ob-jcma mamice, če se ne ziblje na očetovem kolenu, ali če se ne igra z JoŠkom in Minko. Aha! Glejte ga! Zdaj-le je zategnil ustnice, kakor da bi kaj srebal. No, alt se mu laliko ne sanja, da pije mleko? Tako je! Dognana stvar je, da je sosedov PavelČek prav srečen in za-dovoljen. A otrok je otrok! In tako je tudi Pavelček časih siten, da Bog pomagaj! Veste, ko bi ne bil Še tako majhen, pa bi vzeli mamica brezovko. Ali kaj hočemo! Pavelček je še otrok, in neusmiljeno zajoka, če mu le prst pokažeš. K, pa to je tudi res, da so Pavelčkova mamica predobri. In Pavelček je sitenl Kar \z Čistega miru, pa je siten kot muha. Mati vprašajo: »Pavelček, boŠ jedel?« -> 128 hš~ A Pavelčck zapoje: »Be-be-be!« Mati vprašajo: »Pavelček, greŠ spančkat?« -' ' ' ~ ' " ' ¦ A Pavclček zapoje; »Be-be-beW Mati vprašajo: »Pavelček, kaj pa hočeš?< ^ 129 *Mama, aja, ajaU Mamica ga lepo razpravijo in poloŽe v zibel. Ali niso sc še dobro obrniii od njega, že zavpije Pavelček: »Mama, dol, dol!« In dobra inamica ga dvignejo v naročje in posade na tla. Sosedovi pa imajo tudi muco. Lepa je in prebrisana. Zna srcbati mleko, jcsti klobase in loviti miši. In gledala je \z kota sitnega Pavelčka in si je nemara dejala: >Če neČeš lcžati ti, bom pa jaz!« In kakor bi trenil — skok! — pa je lcžala prav zložno in zadovoljno navihana muca na mehki pernici v Pavelčkovi zibclki. »Hohol« si misli Pavelček, »tako se pa nisva zmenila!« Zravna se po-konci, priraca do zibelke in zavpije-. >Muca, sc, sc!» AU muca leži trdovratno. »Muca, plavim, sc, sc!« ukazujc Pavelček. Ali muca lcži in leži. In Pavelček pravi: »Muca, scl Vlnu, vlnu!« In upre se z vso si!o v zi-belko, da bi jo prevrnil. Pa kaj bo sirota! Napenjal se je in napenjal, a zi-bclke ni prevrnil, in muca je lepo leŽala in gledala nekako zasmchljivo ubo-gega Pavelčka. Mati pa so stali na pragu in so se prav srčno smejali. In Pavelček se je začel neusmiljeno jokati: »Mama, oj, dlaga mamal — Muca, sc, scl . . .* Končno se je usmilil mamici. Zapodili so muco z ležišča tcv položili nanje Pavelčka, ki je kmalu zaspal . . . In v spanju je iztezal ročice in nožice. Nemara sc mu je sanjalo o muci, kako jo preganja iz tople zibelke. Da, da, tak je naŠega soseda prijaznonagajivi Pavclček!