Leto m. ▼ kdor zasleduje razvoj češke narodnosti in narodno kolska društva vrš« torej že v tem oziru vse gibanje na Češkem v zadnjih desetletjih, priznal hvalevredno nalogo s tem. da zbirajo pod svojo bode. da ima l«š sokoUtvo češko veliko zaslugo. \ zastavo ter vzgajajo svojem i narodu h-abre čete da so postali Čehi v narodnem in političnem i na telesu in duhu čilih, p-g umnih, u-it rajnih m-"ž oziru najzavednejši narod v naši monarhiji, da po geslu: v pesti sila! so postali nzor odtočnega, naprednega in istinito j Velevažen faktor so nadalje sokolska društva svobodomiselnega naroda: zakaj prapor sokolski j v našem društvenem in narodnem življenji Soje prapor napredka, svobode, slovanstva. j kolska društva dražijo in spajajo vse sloje in Vzviš ena ideja sokolska našla pa ni le v ' stanove naroda b ez razločka inteligence, nzor deželah krone češke, nego tudi .:»-d ostalim so pravega pobratimstvs lratske složnosti in avs-rijskim slovanstvom m<^en r*lmev. Tudi na | ljubezni: sokolska društva budč v narodu ija-slovanskem jugu vgnjezdil se je .Sokol* slovan- ! bežen do zatirane domovine, razširjajo prepo-ski. da bi z bistrim očesom čuval nae!i Ljubljani. Na zdar! —k. LISTEK. Šolska obiskava v Črni Gori Vršil jo in popisal Milan Kosti«, glavni nadaornlk .Dalje' .Hočeš li v šolo k nam ' Mi smo se tu zbrali, ker so nam povedali ljudje, ki so šli na Rjeko. na trg, da so slišali na Cetinju. da boš šel obiskovat šol. pa sem mislil, da spotoma kreneš tudi k nam;" reče učitelj .Bodem. sli kedar se vrnem nazaj. Sedaj le hitro idite v šolo; a jaz pojdem na Kjeko. potem pa prek Karaza, Dodoš. do v Crmnico." .Postoj no, malo rakije ižgaiyi'ei." reče podpoveljnik vojske. .Treba malo odpočiti. na t«h naših potih." — On izvleče malo steklenico kuminovice. katera je znana po vsej Črni Gori Tn so se malo pogovarjali, pa so šli vsak svojim potom. Pod selom je tnal han (krčma i Hiša je nizka in majhna. Pred njo je lesena kk>pica Tu s« navadno zaustavljajo potniki in počivajo si malo. kedar pridejo doli s Cetinja ali z Kjeke Na niže nastaje nekoliko ravnine za kake pol ure hoda. |>a se tu navadno vzjaše aa konja Pred hišo stoji Čmogoite in drži na roki dete. .Pomagaj Bog'" .Dobra ti sreča1 — Ali jedno rakijo-" .Hvala, sedaj smo pili; pa kedar se vrnemo." .Z Bogom" .Srečno, hodite z Bogom" Pot ta vodi nekaj med njivami, nekaj ob potoku, a tu in tam zopet po lepi ravnini. .Ali si se utrudil v" vpraša nadzornik fanta, kateri je šel poleg njega ali pred njim lahkim hodom kakor koza. .Ne jaz! — A sedaj sva še komaj odšla s Cetinja.* .Pa da vidiš, ni ravno ne sedaj." .Tebi se zdi: a jaz se ne bi utradil ni, ko bi hodil tri. štiri dni. Teško mi je hoditi po ravnem polju, a tukaj po hribih niti ne čutim, da grem." .A odkod si doma?" .Iz Lješanakega okrožja." .Kako pa. da te j "gostoma vidim aa Cetinju V" .E hud je moj pot aa Cetiaje. Kaka sreča da me ni zadelo to hudo in ta nesreča." .Kako to?" .Tn sem šesto leto v je«.* — ia tu vzdihne in pomrači se ma oko. .A zakaj ai v ječi V — Na koliko ai obsojen'-" .Ubil sem človeka in obsodil me je senat ns deset let ječe." .Kako se je to zgodilo'-" vpraša nadzornik ni malo ne ustrašivši se za to. da je med pe- činami in propadi čisto sam na potu s sprem, ljevalcem-jetnikom, ubijalcem. tlačanom na deset let! .E kako. Da ti povem kako. — Pasel sem. ne zameri, ovne. Imel sem jih kakih petnajst do dvajset njih. Bil je poleten dan. lepo. toplo. Premagal me je na nesrečo zaspanec, in jaz se stegnem pod velik kamen in zaspi m, kakor zaklan. Ni trajalo dolgo, kakor mi se je zdelo, ko se vzdrsmim iz spsnja na krik in psov. Pogledam. 1 a moji. ne zameri, ovni ušli so bili v sosednje žito, in dobil jih je sosed, pa tolče po njih s srpom. — Jaz ga lepo prosim, da posti nedolžno tival. da mu čem poravnati škodo, ker as bi zašli ovni. da me ni premotilo spanja Ali oo ne posluša nego bije jih kakor nor. Jaz molčim, ] dokler jih on ne izpodi s svoje njive; a tedaj ga I zopet prosim, da pusti čredo, temveč naj zahteva. | kar hoče z* škodo. A on še na neha. ampaa zmerja i ovne i mene. Jaz ga rotim sa Boga in I sv. Jovana in nazadnje ga poprosim še pri kapici. (To js .ultimatum" pri Črnogorcih, kedar soaoae 1 kapo in reče: .tako te prosim", sli .pri kapici ! te prosim!"). No on ss v U hip razsrdi le huje i in udrihi ~ : ' " ovnu. ne bi ga men-la odo te ohladili. — (Ušitsljsko druitvo in ee|j*kJ ia luški okraj) je zborovalo dne 18. rožnika 1.1, v Olju. Z veseljem smo pričnjoči učitelji pozdravili gospodično Melanijo Sittigovo, učiteljico v Trbovljah, J. l.opana nadučitelja v Celju, J. Košutmka, nad učitelja in R. Kokota. učitelja oba v Vojniku. ki so k druStvu na novo priatopili. Osobito nas je veselil pristop učiteljice Sittigove, katero smo vte pri lanskej uradnej učiteljskej konferenci imeli čnst x>znat i kot izvrstno govornico in poročevalko o pokončnej pisavi. Prepričani smo. da nas bode tudi pri društvenih zborovanjih presenetila večkrat s kakim poučnim predavanjem. Je sicer vte nekaj učiteljic pri društva a mnogo jih še pogrešamo v društvenem imeniku in ravno tako se tudi precej učiteljev obeh okrajev ne vdeletuje društvenih zborovanj; zato nas je pristop teh novih udov zelo razradostil z nado. da !>odo temu primeru tovarištva in stanovske zavesti sledili kmalu tudi druge učite/ce in učitelji. Nam učiteljem je poverjena mladina našega naroda v poduk in odgojo in potrebno je. da se večkrat snidemo k pogovoru o okolnostih. ki šolo ali podpirajo ali ovirajo, kako se ravnati, da se šola vzdrži v soglasju in v prijaznih razmerah z domačo hišo. Učiteljski stan je zelo težaven stan. V zborovanjih pa se drug drugega izpodbujamo k vestnemu delovanju (Konosrt) priredila l>ode v Celji tekom počitnic hrvatska operna pevka g^apodičina Josipina Jamnicky s pripomočjo naših vrlih akademikov. Gospodičina Jamnicky je na glasu kot izl»orna pevka in v prihodnjih številkah objavili bodemo nekoliko ocen Zagotovljeni smo. da bode naše občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo bratsko nain pevko. Spodnje-št&jerske novice. (Via čaat g. profesor dr. Jan. Pajek) imenovan je kanonikom v Mariboru. iPremembe pri i. duhovščini) Čast g M Škrbec, vikar na Iraškem, gre za provizorja na Planino. Premeščeni so č. gg. kaplani: k Skuherski iz Grit na Laško. J. Vurkelc iz Šoštanja v G rile in Fr. Lom iz Sv. Rnperta pri Laškem v Šoštanj. — Č. g. J. Satler je postal tupnik na Ptujski gori. Na njegovo mesto gre , za provizorja k sv. Kritu pri Mariboru č. g. J. K a p I e r. kaplan v šinartnu pri Slovenjemgradcu (Častnimi kanoniki i so imenovani |>reč gg. dekani in župniki: J. Ros i na v Kozjem. K. Gajšek na Dobrni, A. Hajšek v Slov. Bistrici in J. Meško pri sv. Lovrencu v Slov. gor. (Prva av. mašoi bodo darovali č. gg.: Al. čitek .40. julija v PilStsjnu, J. Gorišek 16. avg. v Zatlčini. H. Hrašovec 20. avg. pri sv. Juriju na Ščavnici. Al. Kokelj 20. avg. na Javorji. Iv. Kolnrič 6. avg. pri sv. Marjeti pri Ptičji. J. Košar 15. avg. v Negovi. J. Meško 20. avg. pri Velikinedelji, M. Meznarič fi. avg. v Ljutomeru. M. Osenjak H. avg. v Št Lovrencu na dravsk. polji, A. A. Postrutnik 80. jul. v Bre-žicah, A. Ravšl 20. avg. v Središči, M. Rošker 20. avg. pri sv. Benediktu v Slov. gor., Fr. Ša-loven 15. avg. v Velenji, M. T rt In e k (i. avg. v Remšniku. J. Vindiš 20. avg. v Leskovca v Halozah iRadeški m ost i pri Zidanem mostu se bode vendar postavil, čeravno lwde HOOOO gld. stal. ker je drtava (vojno ministerstvo; 30.000 gld. podp .re dovolila. Drugo boste plačali dežela in Kadeče. iTaiai je pobila precej v nekaterih krajih j okoli Slovenjgradca še hujše pa okoli Šoštanjs. (Ha Videni) pripeljali so se mil. knezoškcf 1 dr. M. Napotnik dne 20. t. m. blagoalovit temeljni kamen cerkvi, okoli tretje ure popoldne »prejeli so jih Vklemčani ob cesti blizu pošte pod slavolokom s slov. napisom. Prvi nagovoril je mil. knezoškofa. atotnik krške požarne brambe Drugi govoril je goep. poštar Novak v nemškem jeziku, tretje bil je pa gosp. Susteršič, odvetniški koncipijent v Krškem in posestnik na Vidmu Ta gosp. govoril je zelo ganljivo v slovenskem jeziku. Potem podala jim je belo oblečena deklica šopek cvetlic s primernim nagovorom. Zvečer zapeli so jim krški pevci |>odoknico in ognjegaaci napravili baklado. — Drugi dan blagoslovili so temeljni kamen koje slavnosti se je tudi namestnik okr. glavarstva g. Auralca iz Brežic vdeležil. Obiskali so tudi dobrotnico č. gospo Kočevar v Krškem. Te dni začnejo staro cerkev podirari (Tošn.i V sredo dne 21. junija padala je . zopet toča v okolici Brežic. K sreči bila je drobna in redka Dnevi so zelo soparni in oblaki vedno toče polni. Bog nas obvari hnde nevihte in toče! Tudi bolezen in sicer mrzlica in vročinska bolezen se v okolici vedno bolj širi. Bog se usmili kaj naSega ubogega kmetovalca vse ne doseže, posebno pa zdaj ko ima največ dela. (Ropar ujet.) Dne 26. junija t. 1. ob 1,3 zjutraj posrečilo se je žalskima orožnikoma gg Jerneju Košarju in Alojzij-u Fuhruiann-u dobit: v pest zelo nevarnega tolovaja Franca Bedijani-ja in sicer v hiši Piklčevi v Dragempolji pri Št. Celjske novice. (Žnpanom celjskim) bil je v včerajšnji seji izvoljen Gustav Stlger. Politično ni g. G. Stiger znana oseba, a mi ne pričakujemo nič dobrega od njega, ker je zagrizen In zaslepljen, kakor vsi posili-nemški Celjani (Okr. aaatop osljeki.) Ker je skupščina sklicana na dan 12. junija t. L deloma vsled odhoda nekterih udov okrajnega zastopa, deloma pa tudi vsled izostanja nekterih zastopnikov postala nesklepčna, tako. da se dnevni red te seje ni mogel skončati, vršila se je dne 2H. p. m. druga skupščina h kteri je prišlo 35 okrajnih zastopnikov in sicer 21 narodnih in 14 nasprotne stranke. Najvažnejša točka dnevnega reda bila je volitev peterih udov v okrajni šolski svet celjski. Dr. Stepischnegg je zopet zahteval volitev po skupinah, a ker se mu to ni dovolilo, je izjavil, da se on in njegova stranka ne vdeleži volitve ter jo popiha iz dvorane, za njim njegova stranka. Ker je ostalo še 21 okrajnih zastopnikov zamogla *e je volitev vršiti in so bili izvoljen1 gg. Lovro Rs5. c. kr. notar v Celji. Anton Rre-zovnik. učitelj v Vojniku. dr. I«av. Gregorec. kanonik pri Novicerkvi. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji in posestnik v celjski okolici in Franc Roblek veleposestnik v Žalci. — Na dnevnem redu bile so prošnje za sprejem več cestnih prog za okrajne ceste, ktere so se pa*morale začasno odložiti, ker ima okraj ravno sedaj več stroškov za železnice in za uravnavanje Savinje. i Volitev v okr. bolniino blagajno csljeko) ni ugodno izpadla za Slovence. Mnogim našim seje gabilo, da so nasprotniki, ta humanitarni zavod, ki bi imel služiti izključno le v korist bednega ljudstva, porabili za politično agitacijo proti Slovencem. in se vsled tega niso volitve vdeležili. — Zapazili smo tudi. da pravih pomočnikov ni bilo mnogo pri volitvi, več pa hlapcev, dekel. komijev in natakaric, kar ima tudi svoj značaj za tistega, ki pozna tukajšne razmere. — Za nas ta volitev nima posebnega pomena, pa vendar bi bilo dobro, da bi nekaj naših ljudi bilo malo manj brezbrižnih. — Veselje nasprotnikov je veliko radi te zmage že vsled tega. ker si s tem ohranijo nabolj divjega agitatorja svojega. (Učiteljsko društvo sa celjski in laški okraj) ima v četrtek, dne •>. julija 11. ob 11. uri dopoludne v celjski okoliški Soli svoj mesečni zbor. Dnevni red: a> Petje. !■> Zapisnik, r, Društvene zadeve, či Krastoča: učni poskm izvaja g. A. Brezovnik. <0 0 pozdravu in uljudnosti sploh, posebič v Slovencih, govori g. J. Stukelj. ') Nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Psrtsitagi bodo imeli naši .vznemerjini" spodnje-štajerski Nemci in nemškutaiji ». t m. v Celji. Kaj bode to? Našim malim politikom glavarju ter se naznanim, kaj sem storil; in tako se sedaj pokorim za neumno svojo glavo. Toda jaz sem kriv. da sem divjal; ali ostali so mi doma trije otročiči brez vsega in vsakega. Kar sem imel siroSčine. platil sem globo in preživljal sem se jedno. dve leti. A sedaj nima nikdo dati kaj ni otrokom, nego sam Bog. — Da bi milost-ljivi Bog podaril knjazu. reče on. privzdignivSi kapo in pogledavSi v nebo gori, moško dete, ko bi mi morebiti odpustil, kar Se imam odslužiti revež!* — In tu zopet vzdihne iz dna srca. Glejte takSen vam je Črnogorec ubijalec. Največ se dogajajo uboji tako iz razprtije in v srcu. Pa Črnogorec prenaša potrpežljivo svojo kazen. — Obsojence pa tudi ne zapirajo po dnevi, ampak se izprehajajo pred ječo: pošiljajo jih večkrat na delo v gozd, kjer jih je i po 30 mož s sekirami poleg dveh. treh spremljevalcev. In jako redko kateri Črnogorec pobegne. Saj njemu je ječn ves ostali svet razven Črne Gore! Tako je spremljal nekega obrata avstrijskega knezov adjutant, nekoliko petjanikov (telostraž-nikov) in zopet njih nekoliko jetnikov. .Veste li. kdo so to. ki grejo zraven vaših konj'-" vpraša adjutant obrata. .Kdov* .(■lejte oni črni s dolgimi brki in debelimi ..brvimi obsojen je na 15 let; ubil je človeku; a ta le drugi na 12 let zaradi istega.* .A, gospod." — reče splašeno in uznemirjeno obrat, poprimajoč za sabljo; — .kako morete dopustiti, da z nami gredo taki nevarni ljudje?' .Ne bojte se nič, goepod obrst. Vi ste varneji pri teh dveh ubijalcih, nego da vas spremlja vaših deset žandaijev. To so drugače pošteni ljudje. V srditosti plane Črnogorec, kakor ogeqj, dokler dlan ob dlan. pa js tudi smrt. Ali zato bode on zopet, kedar dovrši ječo, poštovan kakor preje.* Obrst je sicer verjel odjutantu, pn vendar se je vsak trenotek ozrl na njih, a posebno na onega brkašn, ter mu je povse odleglo, ko ga je videl, da gre naravnost pred njim Med tem je prispel glavni nadzornik do sadnega vrta in tu stopi s konju, ker se spušča pot prece, nazdol kake pol ura Tukaj zjaše navadno vsak jezdec, ker je nekaj težko i in konja i za jezdeca. Govorila ata tu dalje, pa sta šla naprej proti Rjeki. Spuščala sta se peš doli. Nadzornik se je opiral na pnlico; n spremljevalec njegov je šel kakor koza. rekel bi ne dotika mu se opanek kamena. Ko stn se spustila v dolino, očutita po zraku, da ni več tako čist kakor gori. Tu je povsesolnčno. Tn je že todi reka .Rijeka Črno-jevica.* Ona izvira četrt ure više odtod ravno poleg Obocn izpod Ceklinščaka. niže neke velike pečine, katera je odušek požiravniku na cetiqj-skem polju. (Blizu cetinjakega samostana je velika odprtina koder se zliva vsa voda s polja cetinjakega in teče skoz zemljo pod planinami in izteka skoz to pečino v Rjeko črnojevica Dokler ni bilo te krnice, moralo je cetinjsko po(je biti jezero, kakor se tudi pripoveduje, da je bilo nekdaj; ker povsod na okolo so visoke planine, a deževje je obilno in pogostno, pa ne bi lahko ona zemlja mogla popiti tolikih močnih vod). — Nn tej raki. katera iz početka ni drugo nego potok, je več potočnih mlinov, od katerih ao neki pripadali nekdaj samostanu cetu^ricemu. neki pn privatnim osebam. Vsi ti meljejo samo moko — Takoj ta blizu pota je tudi črnogorska orožna fabrika kjer ae prennrcjajo stare pnške po novem sistemu. V njej je delalo tudi več moških črnogonkih, katere je vlada črnogorska i velikim trudom pridobila da ee uče puščnrski obrt; kajti Črnogorci ne ljubijo rokodelstva Kovača imenujejo ..cigana Rokodelcev Črnogorcev ni baš niknkih. Tu sede nadzornik zopet nn konja in gre proti Rjeki. Z desne struni teče omenjena voda ' Rjeka Čmojevicn, a i leve vodi spored nje steza i ali kakor hočete da se imenuje — pot nn Rjeko. Oslje prihodnji* z luninimi očmi zrli krasoto joto« naše domovin«*, da bi m z lastnimi očmi prepričali o narodni naii borbi, a zajed no o nafti nenatrašenosti ter tem rajši nekdaj hodili z nami v dejanstveno bratski slogi Nad 60 akademikov odvsdel je brzovlak iz Gradca; dasi je zunaj neusmiljeno lik), v arcih akad. mladine se ni dala zatreti notranja radost, oeobRo je vsem zsplapolslo srce v domoljubnem navdušenji, ko ss je vlak dovozil do prvega .slovenskega mesta* Spielfelda Vedno vzbujeni gg Hrvati popraševali so, ali smo te na slovenski zemlji; d*, dA. glasilo ss je iz vseh grl. is nas nosi slovenska zemlja, za nami je tujstvo. pred nami domovina' Smo na domačih tleh! S tako vsnesenimi občutki došli smo v Maribor, kjer je izletnike pozdravilo lepo število mariborskih rodoljubov in nekaj ondi bivajočih vseučiliščnikov. Šaljivo-resni pogovori menjali so se z divnim petjem, ko smo nadaljsvali svojo vožnjo ter se ob polu 4 popoldan blitali Celju, tej glavni trdnjavi slovenskega St^arja Celjski kolodvor! Kako imposanten sprejem' V znani nam naklonjenosti svoji pričakovala je akademike deputacija vrle celjske slovenske inteligence, prišli so njib pozdravljat prvolioritelji naii. kakor ti poslsnci dr. J. Votajsk, Mihael Vošnjak, dr. Sernec. dr Dečko, dr Vrečko itd. Ali nekako dvomljiva čustva vzbujala je v vseh .uniformirana*, v velikem Itevilu došla gospoda, ki ima v Celju skrbeti za javni red. M ari ne vedri odločilni krogi cdjski, da je slovenski dijak miroljuben in se noče nikdar mrriti s predrznim izzivanjem aemftkih svojih tovarišev- Pokrepčavši ss v gostilni .pri le-letn volu" odšli smo skupno v srediiče slovenskega. celjskega življenja, v čitalnico k pevski vaji. Toda h> sedmo uro slišali smo biti v .Skalni kleti*, romantično ležeči gostilni izven Celja Ne 1 le da ee je tu seilo vseh tf» akademikov na pri | jetno zabavo, počastili so njih s svojo prisotnostjo j i prvi veljaki oeljsksga mesta. <14. bilo je celo v lepem Itevilu vmes vpletenih narodnih goepft in i dičnih gospic. Tamburaši slovenski ia hrvaški | tudi takrat niso pogrešali doetojoe in zaslužene hvale, saj so pa tudi z milimi glasovi, k ter« so | izvabljali tamburicam. budili v vseh ntcih neomejeno radost. Da je ta poetična notranja razpolo-ženost nafti a primernega odmeva v besedah, ss da misliti. O. dr. Sernec pozdravil je iskinike v imenu vaeh Celjanov, na kar se mu predsednik društva .Triglava' gosp cand. i uriš Peru* toplo zahvali. .Stol*, ki se je na to sestavil, vodil j* z veliko spretnostjo g. dr. Dečko. Kratkočssna zabava menjavala se js z napotnicami rasnih akademikov, osobito s govori gg. dr. Rostna, Drsg. Hribar ja, dr. Treo-ta, ki so se vsi v navdušenih besedah spominjali lepe sloge m uzajemnoeti med hrvaško in slovensko akad. mladino Hitro so nam potekle ure in prej nego smo pričakovali, bdo nam je oditi o polunoči na svoja stanovaliiča. ktera so nam velikodušno prepustile na razpolago alovensks celjske obitelji. In v nedeljo zarsn! Krasno jutro nas je pozdravljalo, ko smo se jeli v večjih in manjših skupinah sprehajati po mestu. Vsakdor. kije bil prvokrat v Celju, moral je dobiti utia da je Celje eminentno slovensko mesto in da mu izključno nemški pečat želi utisniti neka gospodstva vajena .klika*. Ob jednajsti uri zbrali smo se zopet vsi pri .Zamorci*, kjer so nas čakale kočije in krasno z zelenjem ovenčani vozovi. Komaj smo ee pridrdrali čez mestno okrožje in bili torej .varni*, le je za vihrala pred našimi očmi bogato nakinčana zastava Triglavanska in urno naprej proti Žalcu, zaželenemu svojemu cilju! Oči naše pasle so ss na pogledu krasne savinjske doline in živahno smo odzdravljali njenim vsim prebivalcem, ki so se kar v celih trumah nastavili ob cesti ter nam klicali: Živijo, dobro došli' Zlasti krepki savinjski fantje pokazali ao. da ss zanimajo za dijaške svoje tovariše. Med nepretrganimi vrstami ljudstva bližali so se vosovi Žalcu, kar zagrmi jo topiči, da se razlega daleč na okrog: zajedno se prikaže velika množica narodnih Žalčanov. ki nam je prišla nasproti med sviranjem godbe Ves občinski zastop. na čelu mu g. Sirca, vsprejel js akademike in g. Sirca je pozdravil dobro doftle v imenu celega trga D;vno je bilo alušati mil« besede, ktere je na to spregovorila gostom v pozdrav v imenu Žslčsnk gospodična Mirni Žužs. krasno gledati, kako je na to okiačsls z novim trakom društveno sestavo gospodična Sidonija Kukec. z lepim zelenim vencem pa goepodična A. Kukec Težko je našel primernih beaedij gosp cand inria Pero«, da se dostojno zahvali na tako veličastnem vsprejemu — godba je udarjala, in akademiki so prehajali skupno gostoljubni trg. kar se vsuje dež, — ne dež is nemilih oblakov, pač pa iz ljubeznjivih rok ličnih Žalčsnk. ki so ksr o beroč vsipavsls cvetlice na izletnike. Ob enih začel se je bsnkst pri gospodu Hausenbichlefju udeležilo se ga je okolu 100 oseh. Po pozdravu, kterega je govoril g predsednik .Triglava* imenoma navsjsjoč akad društva Hrvstsko. Ilirijo, zastopnike akad. društva .Slovenije* itd, dvigne se g drnd. med KraK.', da napije trgu žalskemu in njega nevtrudnemo županu g. Hausenbichlerju V svoji napitnici zlasti povdaija. da js trg Žalec stal vedno krepko na narodni podlagi od istega časa. kar se je vršil v njem .tabor*, do danes, lep vzgled ne le vsej savinjski dolini, ampak tndi celemu slovenskemu Stajarju. Največjih zaslug pa si je za trg in vso okolico — pravi govornik - v narodnem in gmotnem ozira stekel g Ilausenbichler. neumorno skrbeč za blaginjo svoje domovine. Da le ga miloetljivi Hog ohrani v lastno zadovoljnost in srečo vse savinjske doline, s to žsljo končuje svojo napitnico g. K ruši-v Žalibog, da ni bilo moža pri banketa navzočega, kteremn an veljale te povse utemeljene besede: nemili slučaj j« namreč hotel, da je ravno te dni zbolel g. Hausenbichler. Zato se odzove v njegovem imenu g. Sirca zahvaljujoč se na napitnico ter zajedno povdarjnjoč. da si trg Žale.- šteje obisk v čast in veselje in želi. nsj ostanejo ti dnevi v istem spominu akailemikom. kakor b-ide neizbrisljiv vsem po očarljivosti svojih besed izvabil i slušalcu solzo veselja. Skoraj ni potrebno omenjati. ker je itak ol. sebi razumno, da ss je vse divilo krepkemu blsgozvočnemu baritonu gosp. drnda med. Bel« Stubec, ki js na splošno željo moral večkrat ponoviti .Planinsko rožo*. Koncertu je sledil zabavni vsčer in ples V pondeljek. dne junija poleteli so akademiki k krasno leteči osrkvici lurlke matere božje .ns gradišču*, kjer je njim aa ljubo služI sveto mašo č. g kaplan Stuherski. 0. stud. phil. Jošt pridobil si je z vostvom pevskega zbora hresizjemno pri po znanje Po končani božji slubži in razgovorom s kmeti, ki so nas prišli v ogromnem številn pozdravljat, vrnili smo ss v Žalec kjer smo imeli priliko v svoji sredini imsti gosp. Ilausenbi"hlerja in ran izreči dostojno zahvalo. Toda prišla je četrta ura popoldan ia bilo nam je misliti na ločitev. Okinčaai s šopki, ktere so nan. podarile vrle ŽaKsnke. zapuščali smo žalostnim srcem torišče tolike gostoljubnosti in post režiji vosti. v svesti si. da vsaj za nas ta krasen izlet ni bil brez najugodnejih nasledkov — kajti vsi smo ss vračali s v tujini pre potrebnimi moralnimi močmi pridobljenimi med vnmi. rodoljubi celjsko-savinjski' Zobozdravnik A. Paichel is Ljubljane oniinirm metect julija r hotelu j>rl slonu" r Celji, r*ik ilitn m I .V I-J ure tbif*Jmlnr i$t ml i—.5 nrr isa 11 Starosta .Celjskega Sokola*, dr. Vrečko, govoril je v imenu .Sokolovem' ter zlasti omenjal. da je tndi .Celjski Sokol* razvil svoje peruti med bliskom bajon. tov. a vendar brez straha. Kakor divae rožic« zasejane med akademike ; bile so zastopnic« narodnega ženstva 0. cand. ; med. Pod lesnik ne bil bi mogel najti dostojaejih besed, da nazdravi nježnenra spolu, kakor njih je volil v resnici. Spominjal se je pred vsem velevažne naloge, ktera čaka narodna dekleta da namreč gojijo kdaj kot soproge in matere v svojih obiteljih ljubav do naroda, domačega jezika mile nam slovenske domovine. Očividno ginjena po v srce segajočih beasdsh vstala je na to gospodična Mimi Žuža toda radi nepretrganega ploskanja ia odobravanja ni dobila priložnosti, da se zahvali na napitnici v imenu svojega spola, ampak poda besedo g Drag Hribarja, ki je rešil svojo nalogo na kar najisvistneji način Ta js prikipelo navdušenje do vrba in ss jsvljalo tndi v besedah. Akad. društvu .Hrvatski* napil js g drnd. med Švsb; naglašajoč ne prijateljsko, ampak bratsko slogo .Hrvstsks* in .Triglava* dvigne čašo na procvit v tako obilnem številu došle .Hrvatske*. Jako laskavo napil je .Iliriji* g phil. Kunst in nato zastopnikom .Slovenije* g. phil. Iieiič povdsijajoč. kako krepko je Slovenija od svojega nastanka do zadnjih časov zastopala slovenski narod tam daleč v tujini, na Dunaji. Na te napitnice odgovarjali so gg. cand. med. Lochert. cand. med. Oregorič in dr. Fnrlaai. Konečno porabil je le g. stud. phil. Žmavc prijetno priliko, da napije navzočim gg. poslancem ki djanstveno obistinitujejo nafte želje m navdušenje. A zdajci se je približala četrta ura in čas. da nam privedejo vlaki Is več narodnih gostov iz Celja in gornje savinjske doline. V združenih vrstah podali smo ss vsi na kolodvor »sprejemat novodošlih Ob petih pa se je začel koncert v restavraciji gospoda Knkeca Gospod drnd. med. Švsb vodil js s svojo že znano nam spret-noetjo petje. Gospod drnd. med. Culumovič pa tambureški zbor. V prijetni menjavi delili so si vspored pevci in tamburaSi. Neka vzvišena čustva radosti in zadovoljnost i prevevala so nas vse. ko smo zroč po divni savinjski dolini, ktero so rszsvetljali ravno zadnji žarki zahajajočega solna, zdaj pazljivo slušali glasovom tamburic. a zopet se zavzemali nad milobo slovenskega petja Nedosegljivi čvsteroapev .Lepo. lepo je doros . .* je po ljubkosti svoje melodije, kakor Javna zahvala! 1'odplaani odbor bralnega druitva v 4t. Pavlu v Ka vinjaki dolini ai Meje v d-.ltn.-st. da tem potom isrete deielnemii |«-slanru g. »podu dr. Ivana DeCks sa ve likodii*ni «ta*<|evid aa »■•■ knjige, koje je druttvu delom* daroval, oeloma jH«<>dil. in g<«|fsln Draeotin Hribarju v Celji sa v»podl.udni «ov..r o priliki slavn--tiega <-tvor- ».Ine S». julija t I. javiK. «vo>. prisrčno tabvak ' tivi dmltvene dobrotnike' Bralne društvo v it Pavi« v Savinjski Mini dne S jnlija IMS. tajnik Ivaa Iril SpZiopnimoinsakifiri.^; i poroštveni aaklad unata tr* . tega. glavni aadet je na Dnnaji. koje je cesareko kraljevo privilegirano ter je p«! vrhovnim nadsoratvotn viaoke c kr. drtavae vlade ia čega-vseatranako pri mano l.lagonoKno delovanje ae raatata po vaeh pokrajinah naSe avatrijske domovina. pooblaMa v vsakej last po jednega ami|i mmka a na ogo. po-apetevati ve^je raaMrjenje taga podjetja v doMnian krajo Kaanaane. fislane in v d*aarstve«em otairu popolno aanpanje vtivajoče osebe. koje si Šalijo pridobiti vedno rastoči postranski aaalufc-k aa mnogo let. Mafo-voMjo ssj pod s ----------Sm — UpravnMtv« psasatva I K Jabolčrnilc S (Aepfel wein) «3 pe 8 gld. Hsktetttsr. KazpoUja ga od poeta je \Vildon s poštnim povzetjem IPrtporcKSfeflL Alojzij Moser. gostilničar, priporoča slavnemu potujočemu občinstvu izboraa domača štajerska in 'iolenjska vina in pivo — izvrstno kuhinjo — točna in '-ena postrežba — t odi nekoliko sob za tujce je vedno pripravljenih Pri dnevnih vlakih na postaji vos brezplačno na razpolago. Vss po najnižjih cenah. J-i Z odličnim spoštovanjem Alojzij Missr, gostilničar na Zidanem mostu (StetobrOck). Sicilijanska vina v literskih steklenicah po 34 kr. V, l.terskih steklenicah po 17 kr. V sodih po primernih cenah, priporoča J«nt» Milu v Celji. Kolodvorske ulice št .Vi prodajaln .ca Kukecovega piva) 4-4 (74) CAr* ** citre, gosli in kitom 4&tim/$U »MS. najfcoljSa^vrate ia tovarne ge*Ssst ss Snaail priporoma trgovina D. HRIBAR v CeljL Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, riža. Enega olja. jsaea sadji, miši srUjskt mat!, runa. Čaja. *iaa t bntiljkah. >r«m*k« slivovke, kranjskega brinovca. Banatska pieniina moka. Radajnska miner«lna -vodja it J. 35 25-1: frvnke do vsak« Seles- _ nttke postaje na Stajer- ■kttn poalan, ako a« narednik afctlče na ta časnik, stane pri meni en modroc na perenih (Fsder-matratae). Ti modrocl so solidno ia najbolj!« tva-rine narejeni, imajo po :*) dobro vesanih, močnih peres is najboljšega l>akrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim rvilhom Bblcčenl Ur pri najtstji rabi do 16 -M let ae-k psprsT ne sahtevajo. — Pri naroČilih s de-■sle nasnani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako s« torej dobi ss U gld, dober, franko doposlan, tapeciran modroc it namenu, imstl dobro posteljo ne »stresajo. AJTTON OBREZA, Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi alav. občinstvu najlolje priporočena sa nakupovanje Miata. — liaaklk gani-Sar, divaaov, rtritv, pceprsg, sagriajal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela Ceniki - podobami sastonj in franko. — Hitra -----— sirnejin naročnin. Otročji vozički a elegantni fini, ia močni dobivajo m pri meni skosi Isto in dsn in sicer v vseh bsrvah. kakor rudsče, modro, sivo in olivno po aM- IM a-, v-, a-, F-, w- m vitje po vsaki esnl do t5 gld. Pn BMi/1 H/MM/A .uja otročjih roMičkov. aH, «5-11 Zdravila za živino. Stilni ndilM ttspa a litino, aa konja, rogmio tivino, ovos in prailde Itd. Kabl ss skoro dO let s a^ksUUaa vsps- koa večinoma po n le vih. ako Uviato as- . more jasti. slabo pre-avlja; sboljluje ade-ko in nareja, dn krave daj«l več mleka. Zamotek s rabllnim | navodom vred velja le 50 kr. 5 samotkov z bilnim navodom ssmo 2 gld. Cvet za konje. , n Najboljše mašilo ca I 1 . 11/UP «a, oUkaaJm asa. klenic »amo 4 gld. '• Ta sdravila sa »ivino se dobijo v tokarni Traktesi-j* v Ljubljani sravan retovla in se vsak dan a polto raipoSiljajo. priporoča svojo največjo salogo navadnih do najfinejših trgovskih sladdic. Lepo, suho blago. Rasne druge v to stroko spadajoča isdslks kakor: prsdmetl aa okrs*«aJ« tort, etitle, roJ. vsake velikosti Ur lepih neškodljivih barvah. Sktifc« prtaffM u pnfcjttl po n)art k «*»«"> Za poletni čas zdrava In dobra pijača: saalinevec (Himbeersattl limonini sok (Llmonisaft) liter 80 kr.. pri večjem naročilu ceneje. Kooipet, vkshsno asdje, sadila, aalsea matfačni _ia isreUnl._("01 ft-5 Ikniflt nrksa «•», pnlnlta nittu. «0» ntmm _ps ods in dečke Velik iabor vsakortasga pe 1 ' in spodnje oblek«. Cetj«, G niti c«U, J i Franc ČJiaden (preje J os. Gebn) v Ljubljani Iadajatelj in urednik »miMi Mkar. - Tisk Društvene tiskarn« H Hribar v Celji. Priloga »Domovini* St. tO., dne 5. julija 1893. .Inrtyi ob Taboru. Tolovaj ta j« že :» tedne prebivalce po Savinjski dolini vznemirjal. Kakor ae govori, oropal je tudi v Ljubljani nekega hlapca Pri aretiranji zlezel je pod posteljo in ae Ae hotel • samokresom braniti, pa mu je spodletelo Vsa čast to raj vrlima orožnikoma' iC. kr. okrajni sdravaikl g. dr. A. Seshun je premeščen ir. Ljutomera v Slovenjigradec. od koder gre dr. K. Sch-naner v Nemški Lands-perk V Ljutomer pride pa dr. K. Frledricb iz Upnice. (Ali zna slovenski?) (Dmrl j*) dne 27. junija v Novicerkvl pri Celji tamkajinji trgovec g. Fr. Te v* v 41 letu svoje starosti za srčno vodenico. Kanjki, rojen v Staremtrgu pri Slovenjgradci. nakupil si je pred nekaj leti tn v Novicerk vi, kjer ga j« zavoljo njegove poštenosti, prijaznosti in prave slovanske gostoljubnosti vse spoštovalo, kar se je posebno pokazalo pri njegovem veličastnem |>ogrebu O. Tevž bil je tudi vsikdar zvest in nnet narodnjak ter ud vojniške .Edinosti". Počivaj mirno blaga duša! (Bralao drattvo v Št Pavla v Savinjski dolini) obhajalo je v dan sv. Petra in Pavla 29. junija t 1. svoj prvi občni zbor, združen z ustanovno veselico. Točno ob pol 4. uri zbrali so se v šoli kmetje, gotovo nad petdeset po števila katerim je delavni učitelj g. Srečko Pečar podrobno razkladal o cepljenji trte na zeleno in poučeval o sadjereji. Po tem praktičnem predavanji vršila se je veselica na krasno odičenem vrtu g. Šribarja, pri kateri nam je posebno ugajal domači pevski zbor. Veselico počastili so gostje iz Žalca. Griž, Celja itd., med katerimi sta bila todi dež poslanec dr. Iv. Dečko in Drag. Hribar, koja sta s svojimi govori navduševala člane mladega društva k vztrajnosti in resnemu delovanji. Bilo je tudi mnogo napitnic tako cenjenemu nad-učitelju g. J. Vidic-u, not kand. Otonu Vidic u, gostom, spoštovani rodbini g. Zanier-a, narod-nemu ženstvu. itd. — Prva veselica bila je dokaz, kako lepo polje ima bralno društvo in upati je, da delavni odbor ne bode opešal in priredil Se mnogo enakih zabav ljudstvu v poduk in razve-seljevanje sebi pa v čast — Na videnje! (Ia St Pavla v Sav. dvlinii se nam poroča: Pri današnji (1. julija 11.) občinski volitvi izvolili smo si zopet našega vrlega za ohčino skrbnega očeta, gospoda Norbert Zanier ja za župana. — Živeli! Volilni odbor. :Vodka aserešai pripetila se je v nedeljo dne 26. jnnija t. I. v Mozirji v Savinjski dolini. Ko so se vračali romarji is Vranskega, morali so nekateri če« Savinjo, med drugimi tudi mladenič Jože Slapnik in mladenka Marija Rnčigaj. Savinja je bila radi obilega dežja zelo narastla brv pa je bila slaba Nekako v sredi brvi zvrti se mladenki v glavi in pade v Savinjo, mladenič jo hoče rešiti in se spusti za njo v vodo. A imel je oblečene visoke škornje, kateri ao se napolnili z. vodo, in ga potegnili k dnu. — Mrtveca pokopali so jednega v Mozirji. drugega pa v Braslovčah. — Pri iskanju trupel ponašali so se Mozir-čani prav junaško. (PoMtfilataa v Šoštanji) imela je 90. junija t I. ob 2. uri popoludne v svojih prostorih iz-vanredni občni zbor. Potrdila se je kupna po godba zadevajoča nakup posestva del Negrovih dedičev za posojilnico. iPoaarsjaka deaarja) prijeli so v Lnbnem na Štajerskem. Ptiček je star 2« let, je italijanski begun, imenuje se Franceaeo della Rosa ter je doma v Siciliji. Našli so pri njem I* ponarejenih srebrnih goldinarjev. Klatari se že leto dni po avstrijskih deželah ter se peča raj še s |*>na-rejanjem avstrijskih srebrnjakov, mesto da bi slutil slavno domačo vojsko (V marenberikam okraji) j" letina prav slabo kazala pa se je vendar nekoliko na boljše obrnilo, zlasti pri žitu. iV Hrastovem pri Zavrta) lepo napreduje ondotni poskusni vinograd amerikanskih trt. .Ha mariborski viaorojski šali* je izpraznjenih več dijaških mest Oglaaiti se je treba za nje do I .V avgusta. iPreaaeaba pri attteljatvm i Gospica J. Wui t. imenovana za učiteljic, pri sv l^nartu v Slov. gor. G. J. Majer. učitelj v Pernkah, je stopil v pokoj. Umrl je g. J. Zidar. vp.-kojem učitelj v Bučah I (Učiteljska sborovanjai Imdo v četrtek, ti. t. m. v Celji, I tuji in Šmarji. 'Vabiloi k ustanovitvi .bralnega društva' pri sv. Marku niže Ptuja katera s« bode vršila dn<> 16 julija t 1 ob .1 uri popoldne v šolskih prostorih s prav obširnim in zbranim vsporedom. Ptujska podrmžaica sv. Cirila la Metoda) morala je toraj za 2."». junija nameravan shod pri »v. Marjeti niže Ptuja radi neugodnega vremena preložiti. Vršil se bode v nedeljo. 9. julija ravno tamo, in sicer ob vsakoršnem vremenu K obilni udeležbi vabi načelstvo (Ha Krapji pri l^at—srni so otvoriti v pospeh slavne konjereje na murskem polji skupni pašnik, dirkališče in hlev za žrebeta Kdor želi izvedeti pogoje za sprejem kflnj v to vzgojnico, naj se oglasi pri podjetniku g. J. Mursiju na Krapji. (V »Marijao Celje"i pelje prvi štajerski posebni vlak po jako znižani ceni in pripravnem sestavku, meseca avgusta 1.1. Znižana cena hode tndi za one udeležence, kateri hočejo iti na Dunaj Več o tem pove potovalni odbor v Ljubljani, Marijin trg št I. l*po je. da se todi na Štajerce ozira, in ponudi tako lepa prilika katero bodo gotovo vedeli ceniti s prav obilo udeležbo. Drage slovenske novice. i Dražbi sv. Cirila ia Matada) so darovali: Slavno uredništvo vrtčevo 45 raznovrstnih knjig in časnikov, g. dež poslanec Feliks Stegnar 30 raznih napevov in g. Oregorjevič Podgorski iz Slovenjegraške okolice zavitek knjig Prve krone ao poslali: Mladi narodnjaki ob bistri Soči 200 kron; slavno uredništvo .Slov. Naroda" prvo zbirko v znesku 171 kron. nabranih od 17 do 27. maja 1. I. Darovali .-o krone čaat. domcljnlkinje ia domoljubi iz vseh slovenskih pokrajin. Navedel bo vsa njihova čast imena naš družbeni .Vest nik", VII. zvezek. .Narod" pa jih je zmuaoval od 112—1») številke. V črnomlji gospa Hermina Kaisersberger in g. dr. Kaisersberger po o kr.; gg.: Fr. Ravnikar, Fr. Stina, Fr. Štefančič, Janko Puhek, F. Xoladzyn. L. Perko. A Kabijan. I Schweiger, T. Schweiger, I. Bučar. Pogačnik. Haika K Maller. F. Kopitar, F. Jerman. M. Mi»-nerič, J. Fugina, J. Schueiger, Dovjak. Dragotin 1003 po 1 krono. Družbi so nadalje naklonili: Slovenski dijaki na Dunaju po g. Ant Furlanu 2*1 kr. 52 bel.; dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah. mej tamošnjimi rodoljubi nabranih 21 kron. prva zbirka šentjakobsko podružnice v Ljubljani 20 kron; darovali so: gospici A. Kadivec in M. Zalaznik po 2 kroni, gospe A. Kadivec. J. Outnik. G. Jebačin. M. Podrekar, M. Tavčar, H. Tomec. H. Bajec. M. Malot. I. H.. Prežel, N. Knez po 1 krono. — gospice R. Šterk. Antonija V., Ivanka T.. M. Lavrič. g Joa Knez. Neimenovanec po 1 krono; mestni župnik, č. g. Vrhovnik 20 kr.; č. g. Janez Zablatnik, župnik v Št. llji na Dravi 20 kr. v zlatu; g. J. Sirca v Žalci nabral 15 kr.. darovali so: gosp. S. Kukec, A. Kukec. Mimica Žuža. E Kukec. A Goršek. J. Sirca. R Senica. J. Žigan, J. Senica E Sirca Neimenovanka, I. Kač, J. Widmajer, V. Naprudnik. F. Slavinec po I krono; g. dr. Alojzij H»man 10 kron; iz slovenjegraške okolice gosp. Gregoijevič Podgorski 7 kr., Jakobovič Selški I kr , Srabotkovič J.»i pina 1 kr. Vovkovič Ana I kr. -- v vsem 10 kr.; g. mag. farmac. J. Hočevar 8 kr.. nabranih v kranjskem okraji. — darovali so gosp. Franjica Kepic in g Hočevar po 2 kroni. č. g. Krek in Pavli, kapelana v Cerkljah, g. Petovec, g Gar Sperlin po 1 krono; g Fr. Domioelj 6 kr M bel. nabranih v Zagorji na Pivki; neiraeoovaaa na rodnjakinja iz škofjeloške okohce 5 kr., pri shodu graskih Slovencev so darovali prvo srebrno krono gospa Razlag, g. K. Ljubeč, dr. Klasinc, Fr. Žo-liar, vesela družba v Idriji po g. Filipu Vidici 3 kr. 2« bel, mestni odbornik Žagar 3 kr.; č. g Anton Žlogar 2 kr, gospa Boluvzarjeva g J. Šibanc iz Konjiške vasi. g Dav Fraačič v Črnomlji. g. Fr. Fmžgar. učitelj v Či notici v Istri, Ivana Bončar. Vida pL Bleiwsi»Trsteniška učenka. Boris Zarnik. učenec IV. razreda, gospa Marija , I rubergar. gosja Helena Bevk. goopi.-a Mici Um- ' beigar po 1 krono. — Vam darovateljem prvih j kron narod no ho odrekel tistega venca, ki pri- | stoje glavi v»a<-ega onega rodoljuba ki ima I jod stvu vselej odprto roko in srce Vodstvo družite sv. (Irila in Metoda < JtaviM^ v Ljubljani najstarejši slovenski list praznuje danes petdesetletnico; 5. jal. 1843 so bile namreč začele izhajati po dvakrat na mesec pod uredništvom dr. Bleiweisa očeta Slovencev Ta ftOlotnica je listu in Slovencem na čast. znižala na jeden gld.. v stvari sami pa ra/sodl>o Mac Nevin a potrdila, rekoč, da se v postopanju župana k"!man«vaškega sicer ne more najti prestopek navedene cesarske naredi--, da pa zadržuje to. da se je uka/. okrajnega glavarja, dan v smislu S 50. obč. reda. pre/iial. nahaja kršenje dolžnosti v poslih izročenega področja, kar so mora |k> s 5»5. občinskega reda ka/niti. Ta slučaj vzbudil je izredno senzacijo lahko se reče v celi Avstriji, ter dal povod interpelaciji : v državnem zboru, katero so stavili slovenski poslanci na ministra notranjih zadev. Županstvo v Kotmari vasi vložilo je pa ob jednem po g. dr. Ivanu I»ečku zoper ta način jezikovnega nasilstvu izredno pritožbo na ministerstvo notranjih zadev, in to je vsled razglasa od 1. junija t. 1 5t. 1207 ol»e razsodbi - ono okrajnega glavarja in deželne vlade celovške uničilo. iPoBlanec Vekoslav Spinčiči je govoril v občnem zbotu društva .Edinost" v Trstu izvrsten govor o svojem neprecenljivem delovanji kot deželni in državni poslanec isterskih Slovencev in Hrvatov. (Železnica z Gorice na Vipavo i se bode v kratkem začela staviti: te dni je bil dotični ogled. i V Gorici) imajo hudo vročino. Dne 30. ju nija pred poldne imeli so v senci 25". K. da so nekatere šole že ob 11. končale pouk. (Krivi petdesetaki. — Nekje na Laškem nahajate se kar dve delavnici za ponarejanje avstrijskih petdeset »kov; izdelujejo ae v velikem številu V Čedadu jih je nekdo 4;» položil pred vrata karabinjer»v i laških orožnikovi; vrše se 11 rog.- pr* iskave Take sleparije gode se skoro izključno 1.- v Italiji! 1'ozor torej pred petdese-taki' Kdor kakega sprejme, je najliolje. da »i zapomni im- prejšnjega lastnika ter zapiše serijo in številko na petdesetaku. Druge avstrijske novice. : V Dunajskem Novemmestui so postavili te dn1. predlansko leto ondi umrlemu slovenskemu domoljubu R Pozniku profesorji Stritar, dr. < -lestin in sorodniki ranjkega lep spominek s slovenskim napis--m. Zbrali so se tudi ob gomili ranjkega v nedeljo 25. junija dunajtki Slovenci in se primernu spominjali vrlin tega blagega pokojnika. ■ Notranji položaji v Avstriji je še vedno nejasen Ugiblje se. ali bi se liberalnim Nem.-ein na Češkem v zadevi sod.šč vstreglo ali ne. Naša vlada pač zmirom ugiblje in ukrepa, ugane in ukrene pač nič ne. Seveda, z liberalnimi Nemci potegniti se jej zdi vendar le prenevarno: Slovanom biti pravična, si pa tudi ne upa >100 kron za dasta varno nabiralnico ponuja .šulverein". Čudn<-' Kaj so Nemci in nemčurji morda kradli, kar se je dajalo te nepotrebne politične miloščine v te pušice?! Slovani so gotov« na miru pustili Judeževe groše Sicer bi dejali, da se .šulverein" zastonj trudi, če bode imel še tako trdne nabiralniiv, v njih za poneinčevanje. za to prazno delo nikoli 'ne liode dosta tega krivičnega denarja, ki itak nima teka, kakor nobeno krivično Itlago. i Na Tirolskem) imajo deželno razstavo, za katero se |ut ondotni Lahi na jugu nič ne zmenijo. Sploh so kaj natakneni zo|>er svoje nemške rojake. Deželno razstavo bodo imeli tuili v Lincu, in aicer od 1». avg. do 10. septembra. (Na Češkem) postaja narod vedno nezado voljnejši; tudi Češki veleposestniki st? s svojimi zastopniki več ne vjemajo. Ljudski glas smatra pač razdelitev češke dežele v take administra tivne koae, kakor jih Nemci žele. škodljivo za Češko in državo aamo Pač res' Zakaj se pa tirolskem Italijanom in Slovencem enaka administrativna razdelitev tudi ne privoli, čeravno bi pri Slovencih potrebna in pravična bila! IV Pragi) je sklenil mestni zbor. napraviti po ulicah saiuo češke napise; Vendar z izvršitvijo tega skle|>a se bede še počakalo, da se rešijo v tej zadevi pritožbe raznih mest (Ljubljana. Celje. Brro), ali so v tej reči mesta samoupravna ali ne. (V K rakovem) je bil te dni veliki katoliški shod. (V Zagreba) je umrl dne 23. junija 1.1. vrli narodnjak in telovadni učitelj zagrebškega ,Sokola" brat Franjo llochmann. Porojen je bil v Brandisu na Češkem, a sedaj že bival mnogo let meti brati Hrvati. Naj bode vrlemu možu žemljica lahka! (V Zagrebu i se bod- zidalo godbeni dom za več kakor »50.000 gld •H Gunduličevi alavnoati) je potovalo veliko Hrvatov. Srbov in nekaj Slovencev Iz Ljubljane sta Sla podžupan Petričič in »Ir. J. Tavčar. Slavnost je bila velikanska Govorilo se je osobito v smislu hrvatskega državnega prava. Gundulič je bil hrvatski pesnik v Dubrovniku pred kacimi 300 leti. Ogled po širokem svetu. iNa Nemškem i tožijo o pomanjkanji živinske krme. — Volitve za državni zbor niso ugodno izpale za vlado. Socijalisti pridobili so mnogi, sedežev. To kaže. da je ljudstvo nezadovoljno s sedr.njo vlado. — 1'ižavni zbor se j.i otvoril dne 4. julija. Prisoten je bil tudi vladar. i Na Virtenberškemi liode letos, kakor pri nas veliko sadja, v Švici pa no. tukaj je mraz škodoval. (Na Španskem i ima vlada z anarhisti ali prekuoiihi veliko opraviti. Dati se je. da je za njimi skrita nevarna republikanska stranka, ki je že enkrat na španskem na krmilu bila a le kratek čas (Pri londonskih trgovcih) so imeli nekateri avstrijski izv^ževalci zgubo. Generalni konzul avstrijski na Angleškem svetuje radi tega našim trgovcem, naj dobro poizvedujejo, predno londonskim firmam blago zaupajo. (Na Angleškem) se možato poteguj- prijateljska stranka Ircev, da se prej postava njim na korist dožene. (Na Grškem) »o prekopali korintsko ožino; novi kanal bodo sredi tega meseca z veliko slovesnostjo otvorili. i Velikanska angleška vojna ladija ..Viktorija" se je pri vajah | otopila. Veliko pomorščakov s poveljnikom (admiralom i vred je našlo nesrečno smrt v morskih valovih, škoda je velikanska. nesreča Se večja. i Čehov je v praski Sileciji' okolo 70000. Pri letošnjih volitvah za državni zbor v Ratib .ru so bili celo svojega kandidata postavili, nekega vp 'kojen* g i učitelja. • V Rusiji> se bode ustanovilo tudi poljedelsko ministerstvo. katerega do zdaj še ni bilo. enem urednik Vin SI .j* kup I v jeseni poslopje, katero je služilo pr.-.l par leti za iiH-stno šolo Isto s*, j.- nahajalo na II severni c.-s'i. vsled lega je dal preč. g Buli hiš., preb- ijati karih liOO črevljuv od prejšnjega prostori, tako. da se nahaja sedaj v drugem kotu |>oleg cerkve ter je obrnjena proti III. severni cesti. Poslopje je 50 črevljev dolgo, 2« široko in je v dve nadstropji, sploh po|*>lno za Solo ust varjeno. IliSo prepeljali so Štirje Francozje nepoškodovano na mesto in sicer v štirih tetinih. Seveda to so bili začetniki; pravi prevaževalci hiš bi jo prepeljali v dveh tednih. (V Indiji) v Aziji so odpravili srebrno denarno veljavo; vsled tega je srebrni denar veliko svoje veljave zgubil. To je velika Skoda za rudnike na srebro. Dopisi. PtT\J. Dne 21. jun. 18H3 (Slovensko pevsko društvo). Bliža se (i. avgust 1803, kateri ima biti zopet sijajen dokaz, da se Se slovensko petje goji a tisto gorečnostjo in marljivostjo, katera jamči, da napredujemo v kulturnem obziru. Naši uspehi v političnem življenji so tako nedostatni. da ne rečemo žalostni, da je dolžnost vsakega vnetega rodoljuba tim večja, povzdigniti se v aoc jalneui in kulturnem pogledu in k temu dovede nas najluglje zbrano umetno petje v domačem jeziku. Naš nepozabni dr. Razlag stavil je svoji pesmarici na čelo zlate besede: .lielsj. moli hčerka moja. Tu.li |M.j viselo vmes. Da rosi le sreča tvoja I K.m--vini čast z nebes". Sveta dolžnost vsakega slovenskega rodo ljuba hodi toraj v prospeh in povzdigo petja, storiti ne samo to. kar mu veleva stan. ampak storiti vse. kar je v njegovih močeh. Posebno moramo tukaj omeniti, da je bila pred kratkim v Ptuju pevska slavnost naših nasprotnikov. Naša dolžnost je svetu pokazati. tla tudi naSe .Slovensko pevsko društvo" sme tekmovati s svojim nasprotnikom Slovensko pevsko društvo ima posebno mnogo simpatij med slovensko inteligenco. Vsaka slavnost spričuje to bolj in bolj. Letošnji* slavnost mora biti še na višji stopinji sijaja in bleska nego so bile njene prednice. To se more in mora doseči, kajti če bi v tem obziru nazadovali, delali bi si sami sebi sramoto, našim nasprotnikom pa bi bilo to v veliko veselje in pomnožilo njihovo zaničevanje našega življa. Obračamo se toraj do vseh narodnih pevkinj in pevcev, da se pridno vežbajo za letošnjo slavnost. Pripomnimo, da je gospod Pavlin že naročil posebni vlak. ki se bode peljal iz Ljubljane v Maribor; pripomnimo nadalje, da je tudi že pevsko društvo .Slavec" v Ljubljani obljubilo korporativno udeležbo; pripomnimo nadalje, da h- je nadejati, da se vsa slovenska društva posebno tudi dijaška društva prav v obilnem številu udeleže te prepomembne slavnost i I'osebno kar se tiče mešanega zliora, ki je bil cvet vsake naše dosedajne pevske slavnost i opozarjamo naSe rodoljubne dame na to, da nam ostanejo tudi letos zveste, da se prav pridno urijo v petju. Kmalo bodo tudi izišli plakati in sploh program slavnosti o katerem bodemo še posebej govorili. Vsem rodoljuls.m in osobito gosp. poverje nikoin polagamo na srce. delovati v prospeh in raze vi t našega drušva v gmotnem in duševnem obziru. Orndao. (Izlet akad društva .Triglav" v Žaleči Da si oddahne nekaj časa od tiudapolnega dela. da vsaj za nekaj dnij zabi na obilico težav, ki so mu naložene v tujem mestu, zateka se rad slovenski dijak v naročje svoje domovine. Da se akad mladež okrepi telesno in razv.-dri duševno, priredilo je i letos, kakor že več let, slovensko akad. društvo .Triglav" izlet na slovensko štajersko in si«vr takrat v jednega naj-lepSih delov štajerske zemlje, v divno Savinjsko dolino, v narodni trg Žalec Toda nemilo nebo! Že t.-den dnij pred ."I junijem, ki je bil odločen za izlet, pretilo ai nain z deževno svojo neprijaznostjo in isti dan. ko se je akad mladina pripravljala tukaj na odhod, hotelo si kar izburkati svoje jeze valove' Ali veselje. lir.-p.-ii.-njo bilo je močneje ml vseh nezgod, od najhujšega dežja, in zato se je lepo število slovenskih in hrvatskih akademikov zbralo na graškem kolodvoru. Ako bi ne bilo deževak). pridiužili bi s• bili tudi Čehi in Poljaki, da bi