Oxf.: 903.1 Stik gozdaJstva z javnostjo na primeru gozdnega rezervata Crni kal Bojan POČKAR* NAMESTO UVODA Časi, ko so gozdarji zadovoljevali le po- trebe po lesu, so dokončno minili. Prav tako so minili tudi časi, ko so bili z gozdom sami in se v njihov ceh ni smel nihče vtikati. Živimo na določeni stopnji človeškega raz- voja, ko se ne smemo več ukvarjati samo s kubičnim metrom kot proizvodom iz go- zda, ampak moramo upoštevati tudi druž- beni vidik. Skupaj z nami mora tudi družba odločati, kaj hočemo od gozda v prihodno- sti. RAZŠIRJENE POTREBE Gozd danes ne sme zadovoljevati samo proizvodne vloge, ampak tudi varovalno, hidrološke, estetsko in ostale okoljetvorne in kulturno pogojene vloge. Družba danes zahteva čisto, zdravo okolje, pitno vodo, rekreacijo v gozdu, zanima jo tudi, kaj se dogaja z gozdom in v njem. Naša naloga pa je, da gospodarimo z gozdom resnično večnamensko in to tako, da širša družba lahko spremlja naše delo, to pa seveda zahteva mnogo več znanja in izpopolnjeva- nja na različnih mejnih področjih gozdar- stva. Ena izmed dejavnosti, na katero smo do sedaj preveč pozabljali, je vsekakor stik z javnostjo. Pokazati in povedati ljudem, kako raste gozd, zakaj je tako pester in različen, prav gotovo ni lahka naloga. STIK Z JAVNOSTJO Obveščanje in dialog z javnostjo sta na- logi, ki nas gozdarje še čakata. Stik z javnostjo lahko pojmuj emo zelo široko, prav tako je tudi pristop k temu lahko zelo * B. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU različen. Glavna naloga pa je osvetliti in izobraziti ljudi o delovanju gozdnega ekosi- stema, pa naj jih vadimo po gozdnih učnih poteh, seznanjamo z rastjo gozda v zao- strenih razmerah, pokažemo ostanke pra- gozdov, posebnosti v gozdu ali pa posku- šamo posnemati delovanje gozda z gozd- nimi učnimi ali posterskimi predstavitvami. NAMEN DIALOGA Z JAVNOST JO Ta je prav gotovo predstaviti svoje delo, se znebiti cehovskih spon, kajti le tako bo naše delo kakovostnejše in družba ga bo znala ceniti. NAŠl GOZDNI REZERVATI Eden izmed načinov stika z javnostjo je tudi predstavitev gozdnih rezervatov, še posebej tistih, ki so blizu javnemu dogajanju in v katerih se občasno ali pogosto zadržu- jejo ljudje. Nove gozdne rezervata (prej so to že bili ostanki pragozdov) so v Sloveniji začeli snovati leta 1973. Izločena gozdne rezer- vata so načrtno prepustili nemotenemu na- ravnemu razvoju -tako naj bi sukcesijsko prešli v pragozdno stanje. Danes imamo v Sloveniji sistematično mrežo gozdnih rezer- vatov, ki predstavljajo njeno rastiščno in podnebne pestrost. 167 rezervatov s po- vršino 9040 ha ima predvsem znanstveno- raziskovalni in hkrati tudi splošno kulturni pomen. V rezervatih so prepovedane vse gospo- darske, rekreacijske, raziskovalne in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spreminjale na- ravno stanje in vp.livale na nemoten naravni razvoj. Gozdni rezervat osnovno opremi, upravlja in vzdržuje gozdnogospodarska organizacija s tega območja. Zaradi razi- skovalne in pedagoške vloge pa pri varova- nju rezervatov sodelujeta Biotehniška fakul- G. V. 2/89 77 teta in Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo. PRIMER GOZDNEGA REZERVATA ČRNI KAL Gozdni rezervat Črni kal je eden izmed štirinajstih gozdnih rezervatov kraškega gozdnega območja. Leži prav pod robom črnokalske prelomnice, na prehodu med kraškim apnencem in istrskim flišem. Na- menjen je preučevanju sukcesijskega raz- voja na rastišču Querco pubescentis - Carpinetum orientalis in zavarovanju neka- terih rastlinskih vrst (Quercus ilex, Phillyrea latifolija - zelenika). Meri 7 ha, nadmorska višina je 300 do 500 m, lega je jugozahod- na, nagib pobočja je okoli 30 stopinj. Zaradi meje med apnencem in flišem so talne razmere v rezervatu zelo pestre, prav tako pestro je tudi rastje, po sestavi in razvoju. Spodnjo polovico rezervata, predvsem na flišu, pokriva odrasel gozd črnega bora, ki se tudi bujno pomlajuje. Zgornji del rezer- vata porašča avtohtono rastje, in sicer hrast puhavec, črni gaber in mali jesen, ki uspe- vajo na skromnih, plitvih tleh na apnencu. Na robovih rezervata najdemo tudi robinijo in manjše melišče, kjer rastejo črni in kraški gaber ter mali jesen. Črničevje (Q. ilex), {__ Gozdni rezervat Črni kai 14109 Črni kal Legenda: ~ stena r.\ votlina D razvalina pot steza meja rezervata 78 G. V. 2189 ..... _f"'o_ območje gnezdenja ptic \ .... , \ .. , ' ... , ' ....... ', ', ~\. ', \ \ ' \ \ \ \ " železnica Koper-Kozina plezališče vpliv vaščanov (sečnja, sm~ti,. hoja) 100 m katerega zaščiti je rezervat tudi namenjen, pa raste raztreseno po razpokah v steni, torej zunaj meje rezervata. Črnokalska pre~ lomni ca omogoča preživetje mnogim ptič jim vrstam, ki zavzemajo vrh prehranjevalne verige (navadna postavka, krokar, na šir- šem območju tudi velika uharica in planinski orel). Nekatere izmed teh ptic tudi gnezdijo tu, so redke ter zelo občutljive na človekove vplive. Rekreacijska raba V steni črnokalskega preloma se je v zadnjih letih razvilo eno izmed najbolj obi- skanih športnih plezališč v Sloveniji. Začetki segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko so obalni plezalci )>odkrili« to steno in začeli po njej plezati. Z razvojem prostega pleza- nja je postajal Črni kal vse bolj priljubljeno mesto za trening vseh slovenskih alpini- stov. Danes, ko je prosto plezanje zelo priljubljeno, je tudi Črni kal vse bolj obiskan. Tu plezajo vse leto, razen v poletnih treh mesecih, ko je prevroče. Spomladi in jeseni se ob lepem vremenu zbere pisana mno- žica plezalcev in njihovih spremljevalcev, dostikrat jih je več kot sto. V hladnih zimskih mesecih pa tam trenirajo samo najbo.ljši, vseeno pa ni nobena redkost, če hladno januarsko nedeljo tam srečamo dvajset ple- zalcev. Problematika Prisotnost plezalcev je občutna tudi v gozdnem rezervatu. Čeprav je stena tudi njegova meja, pa je zaradi plezalcev »ogro- žena« tretjina rezervata (2,5 ha). Negativni vplivi so predvsem: množična hoja po se- vernem in severozahodnem delu rezervata, človeški iztrebki, posekana drevje tik ob plezališču, bori s poškodovanim lubjem od vrvi in deloma tudi smeti (teh zadnji čas, po zaslugi plezalcev samih skorajda ni). Drugi problem je, da skoraj nobeden izmed plezalcev ne ve za gozdni rezervat zaradi izredno slabe označbe - edina tabla je že nekaj let polornljena. Od plezalcev, ki nimajo nič skupnega z gozdarstvom, pa ni stvarno pričakovati, da bodo vedeli, kaj pomenijo modre črte na drevju, še posebej, če so te zelo redke. Majhno območje rezer- vata pa sploh ni označeno. Vloga gozdarstva Kje je zdaj vloga gozdarstva oziroma kaj storiti? Pustiti stvari takšne, kot so- pustiti ljudi, ki tja zahajajo, popolnoma neobve- ščene še naprej, čeprav ogrožajo del rezer- vata in avtohtono živalstvo? Ali pa se dinamično prilagoditi razmeram, torej stopiti v akcijo, dopolniti namen rezervata, z ustreznimi ukrepi pa obvestiti obiskovalce in tako: zaščititi rezervat oziroma ohraniti njegov osnovni namen ter uporabiti rezer- vat kot objekt za seznanjanje širših množic z gozdnim ekosistemom? Vsekakor bi bilo· to edina sprejemljiva poteza, saj bi uresničili poučno vlogo gozda in hkrati propagirati gozdarstvo kot stroko, ki gospodari sana- ravno z živim in dinamičnim gozdnim eko- sistemom. Praktična rešitev Prvotno določene namene rezervata (proučevanje sukcesijskega razvoja, varo- vanje nekaterih rastlinskih vrst) je treba dopolniti z rekreacijskimi cilji, proučevanjem človekovega vpliva na ekosistem in varova- njem nekaterih živalskih vrst. Zaradi veli- kega obiska plezališča (ta bo zaradi vse večje priljubljenosti prostega plezanja ver- jetno še večji), bi bilo treba območje rezer- vata razdeliti na območje rekreacijske rabe, območje varovanja ptičjih gnezdišč in ob- močje ohranjanja naravnega razvoja go- zda. Vsako območje bi imelo poseben re- žim. Rezervat je treba dodatno opremiti, in sicer z bo.ljšim označenjem mej rezervata, označenjem mejnega območja, predstavit- vami s tablami, na najbolj vidno mesto pa je treba postaviti »poučnocc tablo, ki bo predstavljala rezervat kot celoto, njegov namen, diferenciran režim, rastlinstvo in živalstvo. Ta tabla bi imela obvestilni in poučni namen. K dodatni opremi rezervata bi prav tako sodila tudi ureditev osnovne infrastrukture, predvsem v rekreacijskem delu rezervata (steze, poljsko stranišče, prometni dostop, parkirišče). Več namenskost Taka rešitev bi bila optimalna za vse vloge, ki naj bi jih v prihodnosti zadovoljeval rezervat Črni kal. Vse to bi prav gotovo G. V. 2189 79 pomenilo učinkovito popularizacijo gozdar- stva in dela, ki ga gozdarji opravljajo: Tal< pristop k urejanju rezervata pa bi pomenil nel