Največji aiu i wlri dnemik
I -c v ZmIiaMi diiavali v
I Velja za mleto... $3.50 Za pol leta......$2.00
TZIXT0N: 1876 CORTULNDT.	XnWr«* u Seoond.Clan M--itar, September SI, ltO* at Hm Port OflwH Haw Torte, H. T, udu tU Act of OMgi— of Hank S, 1919.	~	TOJETON: - 4487 COETLAKDf,
■»—————<— 11--- - - - - i ~
NO. 9ft. — fiTEV. 95	NEW YORK, TUESDAY, APRIL 23, 1918. — TOREK, 23. APRILA, 1918.	VOLUME XXVL »- LETNIK XXVI
The largest Slovenian daily	»I
< is the United States^	J
Issued every day except Snndayt	j
«ad Lepi Holidays,	■ S0,000 Readers
GLAS NARODA
last slovenskih delmer v Ameriki.
ilOficjelna poročila____
-ooo-
VELIKO NEMŠKIH NAPADOV SE JE IZJALOVILO. — ANGLEŽI SO POGNALI NEMCE V BLIŽINI HAMELA V BEG. — OSEMINŠESTDESET JETNIKOV. — NA ANGLEŠKI FRONTI SE VRŠE POMEM BNI ARTILERIJSKI SPOPADI. — PRI NOYONU JE V SPLOŠNEM MIRNO. — NEMCI POROČAJO O IN-
FANTERIJSKIH SPOPADIH.
-000--
Trne translation filed with the poatron^tor at Now Tor k. X. Y on April 23,' 1918. an required by the Act of October 6, 1917.
Angleško poročilo:
London, 22. aprila. — Nocojšnje poročilo feldmaršala H aiga iz glavnega stana v I^ranciji se glasi:
—	Južno od Somine v bližini Hamela in južno od La Basse so je vršilo več sovražnih napadov, katere so nam jo pa posrečijo popolnoma odhiti.
Noeoj je hilo sporočeno, da se jo sovražniku posrečilo severozapadno od Festubona pod kritjem artilerije zavzeti v ospredju neko pozicijo, ki je tekom vročega boja že večkrat menjala gospodarja.
Manjše operacijo smo uspešno izvedli v Robooq sektorju. Na^o črto smo pomaknili nekoliko naprej ter vjeli 08 nemških vojakov.
Naša arrilerija jo obstreljevala skupine sovražne in-fante rije, ki so operirale v tej bližini.
Neko prejšnjo angleško poročilo pravi:
—	V bližini Mesnila, severno od Alberta jo sovražnik vprizOril močan lokalni napad na našo pozicijo. Napad jo spr?mljalo mogočno obstreljevanje.
Po kratkem boju, tekom katerega se je sovražniku posrečilo zavzeti neko našo pozicijo, je bil napad odbit, i Severno in južno od Lensa smo vprizorili na raznili točkah več napadov. Pri tej priliki smo vjeli več nemških vojakov ter zaplenili nekaj strojnih pušk. ; Na raznih točkah angleške fronte so se vršili vroči artilerijski boji. Sovražnik je v glavnem obstreljeval naše pozicije ob Somrne in Ancre, v T.ens sektorju blizu Fe-siuberta in gozda pri Nieppe. Francosko poročilo:
Pariz, 22. aprila. — Poročilo vojnega urada so glasi:
—	Danes ni poročati ničesar novega, razen to, da so so vršili artilerijski spopadi pri Montdidieru in Noyonu.
j Naši zrakoplovci so 20: in 21. aprila izstrelili štiri nemške zrakoplove in dva balona. Petega je uničil infan-terijski ogenj.
I Pri spopadih v zraku je padlo Šestnajst nemških zrakoplovov za nemško črto. Vsi so več ali manj poškodovanji.	~ j V istem času so naši zrakoplovci vprizorili več napadov. Devetinštirideset tisoč kilogramov bomb je bilo vrženih na železniške postaje, barake in sovražne aerodrome v okolici St. Qucntina, Jussy, Chaubies, Rove, Ham, Ciuscard in Asfeld.
Na postajah v Chaulnes in Asfeld je izbruhnil požar. Vzhodno od Gouiscarda je razneslo neko zalogo municije.
Neko prejšnje poročilo pravi:
—	Napad, M so ga vprizorili Neinri sinoči vzhodno od A vre, je bil odbit. Vjeli smo več m-mških vojakov.
. Tudi nek drngi napad vzhodno od T?heimsa ni bil bolj uspešen.
Na raznih točkah fronte se vrše vroči artilerijski spo- I padi.	v	*
Nemško poročilo:
i Berlin, aprila. — Ofiejolno poročilo iz nemškega j glavnega statia naznanja:
—	Na vseh bojiščih se vrše lokalne infanterijsko operacije. Sovražnik je poskušal napredovati preko La Basse prekopa severozapadno od Bethnne, pa se je moral pred našim artilerijskim ognjem umakniti.
j Severno od Alberta smo vjeli 88 angleških vojakov, vštovši dva častnika, ter zaplenili 22 metalcev min in par •strojnih pušk.
Artilerijski boji se vrše samo na nekaterih sektorjih. Na ostali fronti je artilerijsko delovanje omejenr,. t ^_
Richthofen ubit j
\
- !
Najboljši nemški avij&tik baron
pl. Richthofen je bil v boju ubit.
Padel je v angleško črto ob Som- !
mi. — Dosegel je 80 zmag v zraku.
.True translation filfd with the post ' master at New York, X. Y. on April 23. 1
•	191S. as required by the Act \jt October
6, 1017.	j
I London, Anglija, 22. aprila. —! Stotnik baron pi. Ric-hthofen, ki jo bii včeraj na sommskem bojišču ubit. je bil najboljši avij&tik, kar , jih jo šo videl svet. Ž njim sem so često bojeval in imam dovolj povoda trditi, da ni bil samo dober (borile«.-, tomvo.- da je bil tudi naj-' boljši športnik na nemški stran! JXjemu *o daje priznanje, da ni ni-kojrar u>uinil, kadar ga jo napra « vil neškodljivega.	'
I/ vojaškega .^iali.V-u, tth- veseli da je j>a.iel, t0.U1 bil je dober športnik. Kadar j«1 spravil svojega I nasprotnika na tla, so jf pogosta .spustil kraj njega na zemljo, mu je [»omagal iz razbitega aeroplana in je glodal, <la je bilo zanj vse n- j dobno preskrbljeno.	!
Riehthofenovo streljanje ni bilo tako dobro, kakor bi kdo priča, koval od človeka njego<ve slave — saj jaz Kr-m se prepričal, da njegovo streljanje ni bilo zelo f*obro — toda, kar mu je manjkalo v stre-: 1 j an ju, je dosegel v premišljeno-j sti. Njegova razsodnost jo bila kaj . posebnega.	j
Richthofen je bil tako velik moz da bo njegova suirt povzročila velikansko premembo v nemškem 'zračnem bojevanju. Bil je visoke i nad drugimi nemškimi I-etalei, ka tere je navduševal in jih držal skupaj. Zdaj, ko je on šel, se badr morali držati malo boij nazaj.
' Po mojem mnenju, ko je enkrat. ubit Richthofen, ni preveč rečeni, j ako pravim, da je odstranjena naj | večja zapreka zavezniške nad via de v zraku.	j
Ottawa, Canada, 22. aprila. —' Kakor pravi neko kabl-sko poročilo, katero je posla! nocoj Rent or je v i»oročevalec iz angleškega ^ ( glavnega stana v Franciji, je danes popoldne bil pogreb barona pl. Riehthofena, katerega je sinoči iz . strelil nek angleški avijatik.
4'Pogreb je nudil zelo ganljiv prizor*', pravi poročilo. "Avijatik je bil pokopan na kopopališeu ,ne daleč od kraja, kjer je pade na zemljo. Pogrebu so prisostvovali vsi člani zračne službe." ' Z angleško armado v Franciji 22. aprila. — Slavni nemški avijatik baron Manfried pl. Richtho-, fen je bil sinoči izstreljen in ubit ,za angleška črto ob somski fron- ( ti. Podrobnih poročil o avijatikovi smrti ni, toda, kakor je mnenje angleških častnikov, se lahko reče da je poročevalec slišal, da je hiia Richthofenova iskrena želja, raje ' biti ubit v zračnem boju z vrednimi nasprotnikom, kot pa biti izstre-' Ijen s protizračnim topom.	!
[ London, Anglija, 22. aprila, —' ) 1'radno poročilo, katero je bilo si-' noči v Berlinu izdano o zračnih o-peraeijah, se glasi:	'
"Baron Richthofen je na čelu. . svojega zvestega zasledovalnega . škadrona v soboto dosege! 79. in £0. zmago."
Stotnik pl. Richthofen je obrnil' nase pozornost voditelj *4 letečega ■ cirkusa", to je škadrona pisano poslikanih letal, ki lete v boju v ; , krogu, in kadar je bil eden letalec j v boju, je drugi letalec prijel nasprotnika od zadej.	•
Prvi tak cirkus je sestavil atot-j nik Boelke, ki je bil eden najbolj ! , ših nemških letalcev. Boelke je zbral nekaj najbolj izbranih pilotov, med temi Riehthofena, poročnika Vossa in Schaeferja, od katerih sta zadnja bila že pred da»r-
•	nim časom ubita. Boelke pa je bfl I ubit 1916 in Richthofen je napredoval do stotnika in je prevxel. kar je ostalo od Boelkejevega Škadrona. Dodelil je še nekaj izbornih pilotov in s tem napravil* prvi
•	Richthofenov cirkus.	4
Dobršen del zgodovine tega cir-kusa se najde v Richthofenovi knjigi "Letalec rdeče vojne'T. V. cirkusovih operacijah so s© letalci 1 dvignili *>k> visoko nad. mfaaterij-' »ko črto in so tam čakali, da seje prikazalo kako ffenčorfco afi-1
RHEIMS V RAZVALINAH
PO ZADNJEM OBSTRELJEVANJU MESTA EHEZK3 JE KOMAJ OSTALA V CELEM MESTU ENA HI*A NEPOŠKODOVANA. — MEfi NA KIPU DEVICE ORLEANSKE JE ZLOMLJEN. — CILJ NEMCEV JE PIL TERORIZIRATI FRANCOZE.
Trne translation file«] with the postmaster at New York. N.Y. on April 22. master at New York. N. Y. on April 10, fi. IU17.
Pri francoskih armadah v Pran- ga zadnjega Izbruha vandaKzma,
si upam le uganati. da se jru je, namenoma vprL^urilo, nalik obstreljevanja Paiivi iz velike da-j
Ijave. kot ter«»ristiwio spreriL^tvo IIi!ide.n]»urct»ve ofenzive. Mogo'o se jo domnev«il«». bodo povesti prilWidkov jioka^ale demot-alizi-raii Pari?: in obralo deželo. Tako malo je namreč Nemec po treh J strašnih letih vojne Izvedel o na-roiln, katerega je hotel zasuž/iji--1 i si.
No, katedrala sv. Lndovlka šo ne pmla. Čudovito jo bilo delo if>h frotskih sta-vl>euikov. Omajalo | r.a s.- je ^tevHnc prit-ikJme in de/., ki p.ula pros'o skozi \eliko luk-( njo v st.-ehi. je povzročil po£k<«l-izza mojega Zii lnjega c.!»isk:i v Rlie:nisn.
Francoski čas4iiiki v ie-m ku sri zrli dolgo časa na to, kar imenujejo časopisi muče.ništvo Rhcimsa, s hladnnKrvnosijo in j eden njih mi je rekel danes, <la so se po nj*-<rovem inii^nju sovra^t' lartileristl skivšati ob tej priliki iz-: ogniti katedrali sami, do«*im so prav posebno morili nn bogati J mestni del. ki .se je razTezal krog katedrale. Pa naj bo to tako ali tako, tLafedraia jo brla zopet za-deta. Dvitfujcn meč spomenikii j Device Orleanske pred katedralo je bii odrezan na polovico. Če bi bilo to vse, bi imeli po vojni vsaj ; en vreden spomin, da ga '.apu«*t'-[ mo potomstvu.
j Reklo se .je, da bi stalo najmanj j en miljon a^ijjrleških funtov, če bi ; so hotelo popraviti najlepšo ^oti-ško .stavbo v Franciji, t'pam, da se ne bo ničesar sličnega posKu-! sile ničesar drugega kot pojiravo j strehe, vrat. oken. pohištva, kajti
(Nadaljevanje na 3. strani.)
ciji, _«aj»rHa. — \ *-iiki požar v mestu llheims je skoro pop«"4uoma dourjrei. Potem ko so vrgli tekom 1^dna 50.000 Izstrelkov ter nezTiatio .število po/i<*alnih in plinskih izstrelkov, <o nemški topni-čarji prenehali tako nenadno in nepojasenljivo kot pričeli in ko sem stopil danes zjutraj v ine>t/>, jc «"'epel nad njim molk smrti.
r'sjuin Keseda u- preslaba, da h" se moglo opisati prizor, a ko. pišejo mo/je. ki ljubijo lojni in' staro, p»d sve'.rti'., presenetijivim' utisom, ali j*' poU-nt čudno re jim uide kak uenni.-n staveV ?
.Inz iw.'.nam zelo dobro razvaline Rheim.sn i i prvega ohstrelje-vajvja, tekom katerega so je raz-r,L:jln krai»' -»kulp-tuTe iLri severnem Molpn ler pr«M*eije katenlrtde pT\il trenji leti in	liil s<-m v
stanu opazovati, kako se je nesreča širila, okruto korak za kora-| kom, najnrvo z normalnim anple-j šk!m oboijanjoni, »L-j se prizna [nasilno ali neumljivo dejanje. \"i i glavnem s-e je skušalo najti, če j [morda Vendar ni obstajala kaka | vojaška potreba.
Stropo s>em . izpraševal vsakega, i o katerem sem domneval, da je
Ikaj vedel o tej stvari. Kipih temu ,pa nisem mogel zaslediti niti naj-j j manjie samce opravičila.
Preoslajala ni vsled tega niče-| sar drasr^jra. kot zabeležiti si od; časa do časa napredovanje zloči-J T»k<r namenoma vprtzorjenegal kot je bil katerikoli v analah voj-| ne ter tako okrutega in škodlji-' kot bi si pa ni mof»el izmisliti nob^a indijanski glavar ali kanibal ob Konpu v vsej svoji pe-j klenaki rJohnosti. Če je kljub temu se redno najti kakega racijo-j na3i*ta, ki hoče poznati vzroke te-
Amerikanci v ognju
PE&8HIMO JE SPOEOČIL AMERIŠKEMU VOJNE MU TAJNIKU BAKERJU, DA AMERIKANCI ZMA OUJEJO. — URADNIKI ČAKAJO PODROBNOSTI GLEDE POROČILA. — NEMCI SO IZGUBILI V SPO PADU Z AMERIKANCI OD 300 DO 400 M02. — V0J l NI TAJNIK BAKER BO POVEDAL VOJAŠKEMU ODBORU, KAJ JE D02IVEL V FRANCIJI.
Trn# translation flled with the po«tu.a<ter at New York. N Y. on April IMS, &m ivquired by the Act of October 1017.
Washington, I). CM 22. aprila. — Prvo porodilo generala I'ershinpa o nemškem napadu na ameriške in francoske hile, ki so jc izvršil v soboto na sektorju pri Touhi, naznanja, <la j«* ]>adlr» ver kot 200 Amerikaneev. Iz tega jc tudi razvidno, da so izgubili Nemci :*00 ali 400 mož.
XfX'oj se j«- dognalo, da je to porodilo <io6j>elo, i oda uradniki vojnega dcpartinenta ga še niso objavili in ga ne komentirajo.
Vojni tajnik Baker čaka podrobnosti glede tega po-r«n"ila, pmliio bo nasi<»]»il pred vojaškim odborom, kate-rentu |K>v<*<lal stoje doživljaje onstran oceana.
Z ameriško armado v Franciji, 22. aprila. — Poveljnik je jvtslal anv riškemu glavnemu stanu poročilo, v katerem hvali izbornost in moč Amerikaneev v boju proti 1,2*10 Nemcem pri Scicheprey v s*-ktorju severozapadno od Toula.
Poročilo se glasi:
—	Nase čete je napadla sovražniška premo*', toda bo-! j c vale so se do konca.
Podrobnejša poročila pravijo, fin so Nemci spuščali] na ameriške sklenjene formacije tekoči ogenj. Vsaka nem! ška stotnija je imela j»o osem mož, ki so bili opremljeni s j posodami in aparati za spuščanje tekočega ognja. Poslu-! zevali so ^ ga v razdalji trideset čevljev.
Vvnka rezervna stotnija je imela po enega strokov-, njaka za spuščanje tekočega ognja.
Zadnja potWila pravijo, da je l*ila glavna nemški* napadalna sila neslavljena U mož 259. polka, katere krilo so tvorili aami izbrani vojaki in grenadirji.
Ofieielno s*' tudi j>oroča, da je bil ta spopad eden naj-silovitejših, karar»se jih'dosedaj še udeležili ameriški vo-jaki.
Ranjeni Amerikanci, ki st^ sedaj nahajajo v neki bol-nišmt i, izjavljajo, da so ?*e spoprijeli z Nemci nuni razvalinami vasi Reiehenprev, katero so bili zavzeli j>o enodnev netn boju.
Med Amerikftnei in Neiuc*i se je razvil boj ]m> kleteh in sobah hiš, katere je bila razdejala sovražna artilerija. t V tem boju so igrali glavno ulogo bajoneti in pištole.
Oni Amerikanci, ki so bili razoroženi, so napadli svoje nemške nasprotnike s pestmi.
Med ranjenimi Nemci, nahajajočimi se v bolnišnicah za našo črto, je tudi Nemce, ki ;c usmrtil tri Amerikanee ter štiri ranil. Amerikanee je prosil za pomoč, češ, da je ranjen. Ko so mu pa šli na pomoč, je razstrelil granato. I>a ga niso vsled tega peklenskega čina ostali Amerikanci usmrtili, je pripisovati le človekoljubju ameriških vojakov, katerega se zavedajo še celo v najbolj vroči bitki. — Kljub temu se pa ta nemški vojak v ameriški bolnišnici še sedaj ni iznebil svojega veselja do bojevanja.
Z ameriško armado v Franciji, nedi lja, 21. aprila. —; (Porin'-ilo Ass. Press.) Nek ameriški vojak, ki je bil v naj-| hujšem boju in kateremu je Šrapnel poškodoval hrbet, je1 rekel:
—	Povejte jim doma, da smo mi šele začeli. Nekaj) krasi m-ga je bilo gledat i naval naših ljudi na Hune. Vsi j oni, ki smo mislili, da je baseball najznamenitejša ame-j ška igra, smo sedaj drugačnega mnenja. Samo ena igra je, ki bo *j>ovzročila, da bo ameriška zastava še vedno vihrala, tu to je — morjenje Hnnov. Jaz sem jih veliko limoni, predno me je zadeta nesreča.
--—ooo
Irci in draft	j
■
Trn* trmmlfttlaa (Ued with tbe post numw at NVw York. X. T. on .\pni 23, 181« u required hy tfca Ad of October 6. 1817.
štejejo kakih 20.000 članov, ter porta jr. i mojstri m klerki so prišli do irtepa zakljueka.
Z ozirom na trpovin>ke zadmž-! n-nko <J»»lo in z ozirom na npliv, ki pa imajo unije pri ?<vojih klanih, j je lahko reei, da bo jutri praznik.
To po*tr*>anje nikakor ni štrajk! v navadnem p<*nen ubesede, am-! pak je demonstracija politienepa lafaja.
I hi 1*1 in CoTpr»ration je danes o dobrila *klep svojih delavcev, da j ill jiKri ne bo na «ielo. Ker pre-skfbujf mestna elektrarna v mestu
bo najbrie moitojutri do po! 1 noči r t«mi
Dublin, Ir*ko, T2. aprila. — de^ odloT-hi trj^vinsk^tra konjrr«*-J na, ki t* je"vriil tukaj v soboto, m* nune trgovinske \inije zborovale | ter v ploineni »prejele odMko! 1-er ociredile, d* fce ^lani unij ne bodo jutri podali na delo. To Ho nekak protest proti konškrtpci-ji, ki bo ja«no doka/al, da hoeejo ljudje vat*j»jati na »vojem stiUi-itn.
Peki in mlekarji mi naxnnnili dams tukajšnjim h »nim p<»M»stni-ko<n, d* n«* bodo jvtri ramni»li g svojega bUfa. Nadalje »r nt bodql >TM>d»li M W«4o: ttalužbenri eeMne,
varii kil ' l	. '	'
/ni JI JI«. »■
CESK0-JUG0SL0VANSKA EDINOST
AVSTRIJA SE BOJI SLOVANSKEGA EDINSTVA V MONARHIJI. — V AVSTRIJI VLADA VELIKA SEN ZACUA, KO SO IZJAVILI JUGOSLOVANI, DA BO DO PODPIRALI ČEHE. — ČERNIN BO ŠEL V BERLIN KOT AVSTRIJSKI POSLANIK. — IŠČE SE NA SLEDNIK BURIANU.
Trne traaalatlon filed with the post master at New York. N. Y. on April iT., 1918 as required by the Act of October <L 1917.
Washington, D. C., 22. aprila. — Današnje ofiejelno poročilo iz Francije pravi, da bo grof Černin imenovan za ]K>slanika v Berlinu.
Sklicajoč se na neko brzojavko iz Curiha pravi po-ro<"«ilo, da se more imeti v mislih, da je cesar Karol v svojem zadnjem pismu obvestil Černina, da ne bo dolgo, ko bo prejel neko novo mesto. Sedanji poslanik je princ Ho* henlohe, ki je bil pred kratkim poklican na Dunaj.
—	Odgovarjajoč na napad grofa CVmina na češki narod, katerega dolži veleizdaje, — nadaljuje poročilo,' — je predsednik jugoslovanskega kluba v imenu Jugoslovanov ravnokar obelodanil odprto pismo na ('•ehe, zagotavljajoč jim, da vežejo oba naroda nerazdružljive vezi. To pismo je povzročilo po celi monarhiji veliko senzacijo. "-
Tu navajamo nekaj točk:
—	V svojem dunajskem govoru si je grof Černin mislil, da bo s tem, da je obdolžil voditelje češkega naroda veleizdaje, zasejal med < 'ehi seme nesoglasja in da bo do segel ločitev Čehov od Jugoslovanov.
Minister se je pa zelo motil. Češki narod je vstal kot en mož in je pokazal svojo edinost. Černinov načrt za od-nošaje z Jugoslvani se je ravno tako žalostno ponesrečil. Med najni ni niti enega, ki bi hotel tudi v najmanjši meri premeni ti srčno tovarištvo, ki nas veže s češkim narodom.
Neko drugo poročilo pravi, da bo baron Burian obdržal urad zunanjega ministra le kratek čas. Tozadevno pol ofiejelno poročilo z Dunaja se glasi:
—	Baron Burian smatra za svojo prvo dolžnost, odstraniti notranje spore in se bo dosledno izognil vsakega važnega diplomatičnega podjetja, dokler ga razmere do tega ne prisilijo, čakal bo toliko easa, da se mu najde naslednik.
Kampauja za njegovega naslednika se more sma-1 trati »odprto. Cesar Karol se je zatekel k finančnemu ministru; ker za sedaj še ni hotel poklicati ne grofa Tis-zo, nJU grofa Amlrassv j a.
angleško letalo. Nato se je Albatros eirkn.*, ki je bi) višji od na-! sprotnika, dvignil šo višje in se ž* njim spufetil v pravi boj. Cirkus set po navadi ni brig*! za eno samo! letalo, katero se je vedno pustilo! tnanj izvetbanim letalcem, ki soi spadali k navadnim bojnim ška-1
^SSJJSIP-	.bil sestavljen, iz i
sar h ipeeijaiktov, ki a<> tili do-' kZtmmmb sa večje boje.
TUESDAY
eAwa	- '
vawmiaauatnu. tlllll wnoHMunrooM WM1[ amujiiK^MiEtf T^CS
'Viljem bo vladar ruskih provinci j.
True translation filed wltb the post truiFter at New York, X. Y. on April i	ns required by the Act of October
a 1917.
; j Amsterdam, Nizozemsko, 22. apr. I Berlinski listi poročajo, da so vo-;«litelji narodno-liberalne straoike :so?lasTio sklenili poslati cesarju i Vilje-mn brzojavko, s katero prip<j-1 roeajo, da sprejme krono prejšnjih ruskih. dei«>l Esrtonijt^- irt Livonije.
Medzavezniški vojni svet. ' True translation filed with the ^»t
master at New York. X. Y. on April i 1918 as required bj the Act of OciJ * ;
6. 1P17.
Washington, D. C., 22. apt iiu. — Današnje polofieijelno poročilo iz: Francije naznanja osehe, ki sestavljajo medzavezniški vojni o^lbrrr-i predsednik greneral Beliu, Franei-J ja; general Sackville, West, An-fflija; frneral Dirobilant, Italija in f^eneral Bliss, Združene države. |
"GLAS NARODA"
wrnm*m mej
SSOXBVI0 PUBLISHING OOMPAVT
m fiwiiw.i
muro nuni, gggafci	lopb BIHIDU, twmp».
M OrOaadt 1U—1. Bwn» mi. Mnlntfi Htir Tort Oty, H. T.__
■a »rt* M raiji Bat m i—ctjj Zt «alo taco ■ auto New Tac* 9C.OO te	mM Za pol tate m Mflte New Tor*- L00
M Hi tate -	SJ9 Za tem taca aa aaato N«w I«*f LSO
■a —trt tac*-----........ LW g> tniiminirtTO aa erio toto------ MO
•qLAB NJUBOPA- idaaja mt dan laracmJI n*d«lj In pranlkor.
1LAI NARODA" ("▼•te off tka FaoptaT) MM trary daj except Sunday* and Haitian _8*a*eftptta* r—rly f3J0._
ummmx a*J b*<oT«u poMUJatl po — Money Orte.
_ aaiamt <la Mtrefr aajdeaao nartorntta._
"8 L A I M A 1 0 D A"
m ga-Uaadt BL,	—w Tef jgy.
GLAS NARODA, 23. APR. 191«
v
Ce j e bilo drugim pomagano,
zakaj bi ne bilo tudi vam pomagano?
Izmed velika izl>ere zahvalnih pisem, katere dobivajo tovarna .-ji ix fistih. naravnih zdravilnih trav ustavljenih JIVTTO TABLET, vsak dan iz vseh krajev Združenih držav. prioheamo tnkaj dopis na.šesn roj-ika TOMAŽA K< ITI JA, 74 BIWABJK A V Iv.. SI1A HON, PA.:
'•Prosim vas jtnSljite mi za on dolar
se eno skatljo 4ITITO TABLET, k. r
se je to zdravilo, ktualo zatem, ko -ein ca začel uživat L. izvaamlno d«l>ro izkazalo. Vsled tega torej. ee trpite vsled živčne, želodčne ali lediene bolezni, obče slabosti. o<tlal>elosti. jrlavohola. nespečnost L slabega teka. no pokvarite svojega telesa z različnimi nevrednimi ' potvorhami, ampak uživajte JUVfTO i TABLETE, katore vam bodo prijw> mogle k boljšemu uspehu, kot pa katerokoli drugo zflravilo, kateregii ste prej uživali."
Ena škatlja JITITO TABLET za en dolar, Sest skatelj za 5 dolarjev posije kamorkoli JITYTTO LABOBA-I TOBY, South Hill Branch 5, PITTS-Bl'RGH. PA.
I r-e želite posiljatev zavarovat!, po-1 sljite deset eon tov vet?.
t ' 1 sebi <er pot. po kateri hodimo.
Zep'lja je od granata in vojakov » razdejana in razkopana ; v njej se
>	naltajajo some luknje in jame. . granate so vse drevje izruvale in
polomile. Ta dolina je tako razdejana. da v njej ne more biti vet" lepo in veselo življenje.
Ko sem prišla v ujetništvo, sino bivali .'t meseee v neki veliki baraki. kjer je prej stanovalo .">00 vojakov. 8 dni pred italjansko , ofenzivo so prišli naši orožniki in so nam vzeli vse otroke. Samo Štefanija Koleno jih je skrila rn jih ima zdaj pri sebi. na« pa so pustili. "Potem je prišla i t pijanska armada in ker nismo mo^li uteei, so nas vzeli v ujetništvo. Iz naše vasi Avre nas je bilo ujetih 400. tukaj nas pa je le malo ■skupag. Iz Ave smo skupaj jaz. Gorkni, "Brik-. čuka, .Tevaučevi. Sulica v i. Carga-VI. 2 Bm-kava in 2 Skarčenkavi ter pozdravljajo Frančiška in Valentina v Ameriki ter jih nrosijo, . da se jih naj kaj spomnijo. Tvoja i
>	sestra Jožefa .jo ttidi tukaj blizu • . mene in ^e nekaj drugih. Sestra
, mi je pripovedovala, kako so .se , bili v Gorici privadili vojne, da ;
se jim je ravno tako zdelo, kadar .Ije bilo hudo bombardiranje, ka-• kor se je prej vreme pripravljalo ' . k hudemu dežju, ko je grmelo in : . treskalo. Ko je enkrat šla kupo-; vat živež, je priletela italjanska 1 i granata in eksplodirala kake 4 j metre prednjo. Njej se ni zgodijo ,'nie hudega. Naglo so pritekli mali dee k i pobirat k oseke granate, da , so jih prodajali 710 par vinarjev. Goriški otroci so se temu tako privadili. da so imeli veliko veselje, 1 ako je priletela granata. Sestra je ' bila IG mesecev v Gorici pod ita-Ijansko vlado. Tudi mi doima smo ' ^e že privadili, ali prestati smo ; morali mnogo trpljenja in strahu. ; Bili smo vedno med fronto. Veš, : da mi je bilo dosti hudo, ko mi je granata na mojih kolenih ubila 3-letnega sina. meni pa ni storila ' ni*- žalega. Niadalje je ubLlo v Av-eah Brikča. Bremčuko, Matije.ta, 1 Nežneea Petra. Škapinovega Pe- ^ tra. Podkrasnika Jožefa. Jarčeve- } ga, Mart kita. Toravga Martina in Kozarjevega. Vsi ti so bili od gra- -nat ubiti, ravno tako je padel tudi ' Tvoj bratranec Valentin in še dosti drugih. Tvoj brat je še vedno pri orožnikih in mi je zdaj pisal, da se nalVaja blizu Trsta. Sestri Ana in Frančiška sta še vedno v • Trstu; Marija in Antonija sta pa ' pod nemškim cesarjem; Katarina ? je i>a z mojimi otroci na Tolmin- ' skein pri Trebnši. V ujetništvu ' dobimo v šokih 10 dni 15 lir. Dra- 1 ginja je taka. da skoraj ni mogo- ( ee živeti. Kilogram sladkorja sta- I ne 7 lir, kg kave 9 lir, kg slan iti e ' 10 lir. k? koruzne moke 1 liro. Ce \ kdo menia avstrijski denar, dobi J za 100 kron 60 lir.	s
Iirt^fi«' Ti bom šc kaj ve*' pi- 1 sala. Srečen si Ti in vi vsi, ki ste " tam v tej mirni obljubljeni deželi. Kako bi bili mi sreewi, ako bi se tam nahajali; blagor vam, da vam ni trej>a toliko trpeti, kakor nam v tem peklu.
Zdaj Te pa s spoštovanjem po-adravljam in Ti želim vse dobro. Take pozdrave pošiljamo vsi tu kaičnii Slovenci vsem Slovencem
Ckarles M.ScKwaL>
LASTNIK VELIKIH LIVARN V SO. BETHLEHEM, PENNA.
VABILO na
VELIKO VESELICO,
katero priredi
S. S. !\ ZVEZA STKV. IJ.-i
v (ireensburgu, l^i., v soboto dne 27. aprila 1918
v dvorani gospe Man Aliheuc na llavdenville.
Začetek točno ob 6. uri zvever. Vstopnina za moške $1.00; dame proste.
Tem potom vljudno vabim vso člane S. S. p. Zv»-zt- in člane s«»-s'*dnrh tlruštev ter vs<> rojake in rojakinje iz greenburške okolice, da se kar najbolje mogoče v obil-nc%n številli vdeleže naše letne veselice ter nain pripomorejo do «i-ja.inejs«*?a uspeha. Za dober prigrizek in okusno pijačo bo preskrbi jeno.
Ker je ."isti dobiček namenjen ^ v društveno blagajno, sc je l^rvF izadnji seji dne 14. aprila -sklenilo, da vsiik č lan naše postaje prispeva	četudi se ne vdeleži vci-s4-lice. i/.vzemši bolnikov.
Torej na svidenje 27. aprila!
Fran!; Poljanec, tajnik.
(2;{ 24—4)
Rojaki naročajte se na "Glas Nin> ženih državah.
da", največji slovenski dnevnik v Zdrv
in Slover.kaui v Ameriki, posebno našim Avčeuom. Spominjajte se jias večkrat. S pozdravom, /. Bogom!
Antonia Jakopič, profngo. Via Pallieri Nv. 2S,
Boscotrecase. Italia.	Na pol i.
Stavka v Budimpešti.
True translation filed with the pn*t
master :it New York. X. Y. 011 April 1918, as required by the Act o^ »Jotober G, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 21 Kakor pravi neka brzojavka iz Budimp.šte, jc bila včeraj pol ure stavka. Vstavile so se vse tovarna, poulična železnica je prenehala voziti in delavci so sestavili prošnjo in zahtevali, da se sestavi kabinet, ki bo izvedel zahtevano tajno volilno pravico.
DELO! DELO!! DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company o? America v Newberry, Mich., se potrebuje 200 drvarjev za delati drva. Gozd je lep in še ni bil sekan, vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za vee let. Plača od Llaltre Jf'?.2.">. Imamo tudi vrhove za delati, vse ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. Plača se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za b^liti.-Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v go zdu. Za pojasnila se obrnite na našega zastopnika:
John Knaus, Murphy Camp, Newberry. Mieh
K SMRTI ROJAKA JOSIPA ŠTEMBERGARJA.
Kakor je e bilo poročano v našem listu, je v Erie, Pa., povozil vlak rojaka Josipa Štembei-garja. Spoznali so ga edino-le po pismu, katerega mu jo poslala naša tvrd-ka 20. maro<a. Ker se rojaki obračajo na nas za razna pojasnila, od kod jo bil pokojni doma itd., prosimo cenjene rojake, da bi nam o te.,i kaj natančnejše poročali. Malo pred svojo smrtjo nam je poslal oglas, v katerem Išče svojo ženo in očeta. Stanoval je na 1164 \V. 18. St., Erie, Pa.
Iščem svojega prijatelja FRANKA VIDTC. Pred onim letom se je nahajal nekje v Ohio in sedaj ne vem, kam je odpotoval. Doma je iz vasi Iire«je, fara Raka na Dolenjskem. Ako kdo ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se mi sam javi na naslov: Frank Tiedr, Box 45, Claridge, Pa. (20-23—4)
A
Mali domači zdravnik
po naukih in izkušnjah župnika Kneippa- Pnpotrebna knjiga za vsakega kdor si ; želi ohraniti ali pridobiti zdravje; obsega 64 strani in stane 25 centov. Naroča se pri:
Math. Pezdir,
I P. O. Box 1611, New York, N. Y. |
4 Kupite i
i zenilji>T-a za kmetijstvo od drža- a
J	ve Minnesota po $7.50 aker. Svet T
A	Je v ravnini, prst je črna — sam A
*	gnoj — kanali in pota že na- J
frejeni. K« »t na plačilo se pref mejo A Thirty Bon d i v polni vrednosti. +
A	ras 7A nakup je do 15. julija ^
+	1M1S. Za pojesnila pišite na: -j*
J w. & s. 4
a Boom 1113 - 112 West Adams St. | J	Chicago, III.	J
Pri spahnenju in zdrobljenja
vdrfnite ukoj ■ Or. ltlchter«irv«B
PAIN-EXPELLER
V m W i* 5C te« prl rio*ra*klh drvMttsb la pril • jabljM kot dom««« nrwtetTo.
Jedlao prsvl s Tirstreno mak« sidra,
IV. ir«. » tekem* ta utmort od -P. A D. SfCtlTSK * CO.	J
T4-ao WuhtaftM sumi. mw Y«*. K
strani, ker naše zahteve so bile pravične. Mestni župan je z nami pred klavnico stal in zahteval, da morajo lastniki p ri potzna t i -unijo. In tako so se po tridnevni stavki lastniki klavnic podali in obenem je vsa zadeva prišla v roke vlade Združenih dr/.av in vladni pooblaščenec nam je razsodil sledeče:
1.	Po vse!; l.lavnicah se prične osem urno delo s 6. raaj«m; najmanjši plača prostega delavca (labor) 4(1 centov na uro ali $Ci.20 na osem ur in ženske <aiako pla-r.-ine z moškhi.i, če delajo enako delo z moškimi.
2.	Na prostorih, kjer se bo delalo <"ez osem ur, se mora plačat za prvi dve uri eno nro in četrt, 10 je, ce bo delavec delal deset ur. bo imel plačano za deset in pol, a z!:i vsako nadalino uro bo imel pla*-ano uro m pol - ako pa bo dela vee delal v .nedeljo ali na praznik, dobi dvakratno plačo.
Vsa tapovišana plača velja od 14. januarja in se mora izpla-tati delavcem do 1'». aprila, kar so tudi lastniki klavnic v resnici storili.
Marsikateri Slovenec je dobil leno svoto zaostale plače, posebno tisti, kateri so Tez čas delali.
Ker je še nekaj Slovencev, ka teri nočejo pristopiti k uniji, naj v-a j zdaj spregledajo in pristopijo. ker vse to so dosegli le potoni unije.
Krasjio in lepo vreme imamo zdaj tukaj. Aj/umo modro nebo se razpenja skoro vsak dan nad našim mestom. Vse je že ozelenelo in oevetelo. l^ahki votrič se veselo podyfrava z mladimi zelenimi listi. Zdi se mi. kakor da mi nosi pozdrave in glasove iz daljne domovine. toda kakšne - Vesele ali žalostne, razumel jih nisem, pač pa slutil.
Končam «voj dopis. l^*p pozdrav na vse Slovonee in Slovenke po Združenih državah brez razločka prepričanja.
Peter Majerle Andrianov.
Red Wins:, Minn.
Že dolgo sem se pi upravljala, da sporočim, kako nam gre tukaj v državi Minnesoti.
Dela je dosti, draginje pa tudi: pa saj je povsod enako. Dela imam toliko, da mi še ostaja, posebno v tem času; je pač treba, da se vse ob pravem času poseje in sadi.
Pa moram s tem končati in hočem poročati, kaj se je pripetilo rojaku Antonu Rakun. Bil je vodja štrajka, katerega «0 začeli dne 1. aprila za višje plače. V sredo
aprila pa je Rakuai poskušal preprečiti, da se nekateri ,stav-| karji ne bi vrnili na delo Podje-. tj«? je pod vladno kontrolo in Rakun je poskušal preprečiti obratovanje. V pondeljek 1. aprila je pod Raknnovim vodstvom pustilo delo okoli 20 delavcev, ki so za-i htevali boljšo plačo. Nekateri so že v torek zopet pričeli delati, drugi pa so se nameravali v sredo vrniti na delo. Vodja Rakuai je te dejansko napadel, nakar je bil poklican varnostni organ, kateri je aretiral Rakuna, ki bo zdaj za čas vojne zaprt. (Op. ured.: Pozabili ste pa omeniti, kakšnega štrajka vodja je bil Rakun, kakšne stroke dela.)
Anton Rakun je doma iz Rečice na Spod. Štajerskem in se je vedno imel za Avstrijca ter nikakor ni hotel biti Slovenec, čeravno ni znal drugega jezika kot slovenskega.	Naročnica.
Pismo iz ujetništva.
Boscotrecase, Italia, 6. m area 1918. Predragi Teme!
Najprej Te lepo in srčno po zdravim ter Ti želim dobro zdravje in srečo ter vse, kar si želiš bolj kot sama sebi. ker sama sebi «i ne morem nič dobrega, kakor žalost in trpljenje. Tudi za napmj ne kaže v naši soški dolini nič dobrega, ker je čisto vse uničeno. In kako smo poprej z veseljem živeli v tej soški dolini in kako je bila ta soškia dolina bogata ti nega drevja, da je malo takih. Kamor smo pogledali, smo videli sadno I drevje. Kaj se pa vidi sedaj? Same razvaline in puščava ter gro-bo\ i padlih mladeničev in mož. Njih žalujoči bratje in sestre, očetje in motere pa se jih spominjajo in na soško dolino. Ob vse smo in zdaj imamo toliko kot berač. Hišo »o podrle granate, drugega nam ni ostalo kot to, kar «no imeli na
Bolivar, Pa.
Namenil sem se najpisati par vrstic iz te male naselbine. I^hko se re»"e, da je res majhna, kajti kakih 14 mesecev sem bil čisto sam med Poljaki in Hrvati, zdaj pa sam dobil enega board in gbo<«fl , in šest sameev. da nam je malo bo!j kratek čas. Ker se pa bolj po malem dela. že nekateri pogovarjajo med seboj, da bodo šli ib. Poli varja. Ako človek res ne dela vsak dan in ne zas už.i po ali skoro res ni mogoče izhajati, k^r je t«i-'o velika draginja.
Pozdravljam s-! o venske rožiee v Prooklvim in svojo sestro M. S. v Forest Tity, Pa. Naročnik.
Prihodnjič pišite samo na eno strani lista. — Op. uredn.)
Akron, Ohio.
Ker rad prebiram dopise iz vseh krajev, sem se namenil tudi jaz. da nekoliko poiočam Lz naše-ga kraja, akoravno imam bolj trdo roko.
Akron sam na sebi ni baš pri-jazen, ker lezi na valovitem »vein. Okolica p.i je bolj prijazna, ke.r ima več malih jezer in parkov Do nekaterih vozi poulična železr.iea. do druirili se pa pripelješ z avtomobilom.
V	mestu in okolici se nahaja več tovarn, ki večinoma izdelujejo gumijeve izdelke. Največja je M. F. (roodrieh & Co. Pravijo, da je najveeja na svetu te vrste. V njej izdelujejo vse, kar je iz tr-deea in mehkega gumija 7-n lekarne in za na cesto. Mnogo se dela tudi za strelne jarke in ne vem vse, kaj. Kadar obratuje s i»olno paro, ima zaposlenih do 30 tisoč delavcev in delavk. J« še mnogo drugih tovarn, pa ne vem, koliko delavec ima katera.
Mesto hitro raste. I>eta 1910 je šielo nekaj nad fi'1 tisoč prebivalcev. sedaj pa pravijo, da jih je nad 150 tisoč. Tu so vse vrste narodnosti. Največ je menda Madžarov, Orkov, Italjanov, Poljakov. Srbov in Malorusov. Najmanj pa je Slovencev. Po mojem mnenju jih je samo 17 družin in nekaj samcev. Nekateri imajo tudi svoje hiše in avtomobile, nekateri pa ^amo še lote. Slovenskih trgovin in gostiln ni.
Imamo dvoje društev: eno pripada SNI M ., drugo pa SSPZ. Vsakdo ima tedaj priložnost, da so labko -zavaruje proti nesreči in za slučaj smrti, vendar pa jih še nekaj poznam, ki menijo, da so prezdravi. da bi se zavarovali.
O cvetkah ne bom pisal, ker srno ž njimi bolj slabo obdarovani. Mislim, da. imamo dve in ka kor se sliši, bode-ta še ti dve kmalu odleteli v železni obroč, potem bomo pa skozi prste gledali.
Čudno se mi zdi, dia se več slovenskih družin tukaj ne naseli. Kak samec že še pride, pa jo zopet kmalu od kur i, ker je težko dohiti hrane in stanovanja.
Delo se lahko dobi in plače so še precej dobre. Vendar pa s tem nikogar sem ne vabim, ker je vsak svoje sreče kovač, kajti nekaterim se posreči dobiti dobro delo, drugi ima pa zopet smolo.
V	mestu se je dogodilo v zadnjem času več zločinov. Od januarja pa do 12. marca so bili ubiti že 4 policisti. To je včmoma delo italjanske roke. Knegta teli imajo zdaj porotniki na zatožni klopi. Že ves teden si l>elijo glave, kaj bi bilo zanj boljše, vislice ali pa električni stol. Samo to povem, da jaz ne bi bil rad v njegovi koži.
V	bližnji naselbini Kenmore se jo poročil naš rojak John Obreza z gospico Albino Strle. Želim jima obilo sreče.
Koncem svojeera dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke.	Louis Vrbas.
Kansas City, Kansas.
Hočem napisati par vrstic in s tem izpolniti obljul»o. katero sem dal Vaisemu potovalnemu zastoprt ilru.
Na j prvo sporočam veselo novico. da je vmagalo združeno delavstvo po tukajšnjih klavnicah na vsej črti. Dosegli smo, po Čemur smo hrepeneli leta in leta. namreč osem urno dnevno delo in prapoznanje unije tor povišanje dnevne plaee.
Velikta stavka leta 1904 sc je končala v prid lastnikov klavnic ter je bila unieVna tedanja unija za celih trinajst let in se je aele latr kega leta mesec«, septembra nanovo prič^a, ko smo imeii splošno stavko po vseh klavnicah.
Lahko je bilo nam stavkati, ko ao biLe mestne oblasti aa odi
.. Ji . .
Zborovanje S. N. Z.
Trn. trati-lation filed with the po< master rit Nem York. N T. on April 2T».
191S, as required by the Act of October 6, 1017.
Pn-j^ti j i teden se je vršilo v Clevelandit zborovanje Slovanske Narodne Zveze.
Taka zlutrovanja so važna, pomembna iti so jasno ziuiincnj«', da naš narod v Ameriki živi, da so giblje ter si* zanima za napredek.
Sluvenei imajo sedaj dve politični organizaciji: Republikansko Združenje in Slovensko Narodno Zvezo.
Obo organizaciji imata precej pristašev, obe or^ani-z;»« iji zasledujeta v splošnem skora j isti cilj: kako pomagati narodu v starem kraju, kako si utrditi stališče Slo-vencev v Ameriki ter posredovati med njimi in odločujočimi krogi, kadar gre za kako veliko in pomembno stvar, ki sr tiče našega naroda v stari domovini.
Obe organizaciji zasledujeta isto, korakata pa vsaka -vojo pot. Tudi to j<* morila dobro, kajti čimvecje je tek-movaiijc, t cm več j i je uspeli.
Ta uspeh borno tudi dosegli, če bosta one organizaciji tekmovali pri delu graditve, ne pa pri delu razdiranja.
Slovenec, ki je prišel v Ameriko in ki pozna politične razmere v starem kraju, je prišel semkaj v prvi vrsti v svojo osebno korist.
Hotel si je ustvariti bol jše matorielno eksistenco, ki je pač človeškemu življenju prvi pogoj za obstanek.
Ko pa je bival nekej časa tukaj, je prišel do spoznanja. da ono dobro, o katerem je sanjal, ne obsega le nje-gove lastne sili*, temveč tudi vseli, ki so mu v sorodu po plemenu in jeziku.
Cesar ni vedel v starem kraju, je spoznal tukaj, in v led t« ga je tudi politično zavestno delo med našimi ljudmi v Ameriki veliko lažje kot pa v starem kraju, — kji r pride vpoštev le nasilje in terorizem posameznih političnih strank ter državnih oblasti.
Sedanja svetovna vojna pa je še v veliko večji meri r;izbistrila duševno obzorje našega človeka ter mu stavila pred oči edini in veliki eilj, ki ne obsega edinole slo-venskegn naroda, temveč ves jugoslovanski svet od Krnskih Alp pa do Soluna.
<	eprav mogoče nehote in v nasprot ju s prepričanjem, ki so ga mu skušali vbiti v glavo v starem kraju, je prišel naš človek do končnega spoznanja, da je edinole v združenju jugoslvanskih plemena mogoča rešitev skupnega naroda.
Do tega sklepa je prišel po težkih in bridkih izkušnjah sedanje svetovne vojne, ki je pokazala predvsem, da je v razjMiru poraz in v slogi zmaga.
Žal i Log smo se morali to naučiti od svojih najkrutej-ših nasprotnikov, to je od Nemcev, kojih organizirana sila se vstavlja še danes celemu svetu.
Naš človek je prišel do spoznanja in s tem je bilo o-mogočeno delo p ros vet o in določenja skupnih jugoslovanskih narodnih ciljev.
Kot se pač vedno dogaja v raznolikosti značajev in mnenj ljudi, so se tudi kljub enotnemu cilju osvobojenja našega jugoslovanskega rodu. pojavile stranke, pojavile strti je. ki sicer zastopajo različne programe, pa v dejstvu zasledujejo isti cilj.
<	e vemo to. smo obenem gotovi, da se skupna akcija ne more izjaloviti in da bodo prinesli sedanji napori zaže-Ijene uspehe.
Xe sme nas motiti, da smo razdeljeni v različne stranke, da je ta struja bolj radikalna kot druga, da zastopa ta stranka diametralno nasprotno stališče.
Združuje nas zavest, da vodijo različna pota k istemu cilju in da bo čas polagoma ublažil sedaj obstoječa na-sprotstva, kajti že stari rimski pregovor se glasi: da lahko celi čat* rano in ublaži vsako nasprotje.
Shod Slovenske Narodne Zveze, ki se je vršil v Ole-velandu pretekli teden, je bil pojav prebujene narodne zavesti in znak. da se je pričela najširša javnost zanimati za zadeve, ki so v tem trenutku življenskega pomena za jugoslovanski narod..
Se enkrat povdarjamo, da je to le eden izmed številnih pojavov, katerih vsak namen priča, da gibanje ne bo zamrlo, temveč, da bo raslo na moči, da bo njega silo občutiti tudi onstran Atlantika, tam, kjer se masa našega naroda tako junaško in vstrajno bori za svoj narodni obstanek in to proti premočnemu in nasilnemu sovražniku.
Raznoličoost teh pojavov nam jamči končno, da seme, -/.aaejano tekom burnih let svetovne vojne, ni padlo na ne rodovitna tla, temveč, da je vzkalilo ter da bo obrodilo stoteren sad nam in celemu svetu. ^	.
Dopisi
Železnice kot mera civilizacije
-ooo-
Raivoj ameriških vodnih cesta. -ooo
Takoj po končani revoluciji so vprizorili 11a Potomac reki par poskusov, pri katerih je bil George Washington interesiran sam. Skušalo se je postaviti stroj za žaganje t desk na nekem plavu ter uporabiti žagalni stroj za premi-L kanje dveh vrst lokomotiv.
Druge poskuse, da se uporabi paro za premikanje, se je vprizorilo na Delaware reki in leta 1807 je Fulton prvič napravil parni čoln za trgovski uspeh na Hudson reki.
To razkritje je dalo velik impetus notranjim državam ter povečalo vrednost ne le kanalov, katere se je zgradilo, temveč tudi ono notranjih vodnih cest. V teku petih ali šestih let potem, ko je prvi pamik uspešno plul po Ilud-sonu, so pluli veliko večji in lepši parni k i jk> reki Ohio navzdol, iz Pittsburgha, Cinc^inatija in I»uisvillevproti New Orleans in ]>o dotokih Mississippija in Missourija.
< V bi Francozi iznašli parni čoln pred letom 1800, bi I.* najbrž nikdar ne izvršilo nakupa Louisiane in Mississippi bi najbrž ostal meja med obema narodoma. Xa iztočni strani reke bi se govorilo angleški, na zapadni pa francoski.
Li ta 17W) je imela država Virginija tri četrt milijo-1 na pn-bivalccv, Pennsylvania je imela le malo nad štiri sto tisočev in država New York le tristo tisoč. V celem Ohio pa je bilo komaj par stotin ljudi.
Leta 18:U> je prebivalstvo Virginije naraslo na —■ - 1.200,000 in Ohio je narasel*iz ničesar na skoro milijon ^ prebivalcev. Pennsvlvania je imela 1 .1*7*0,000 in država Nfew York 2,000,000.
To novo razmerje je bilo pripisovati skoro popolnoma zanemarjen ju kanalov in drugih vodnih poti in tudi grajenja cest od strani Virgin.!je ter drugih južnih držav, dočim so severne države na vse načine pospeševale grajenje teh prometnih sredstev.
Prebivalci gozdov v Tennessee in Kentucky niso ime li skoro n«»bene trgovine, razen med seboj samimi. Vse trgovske predmete, ki so prišli v te pokrajine, je prevedlo tjakaj na vozovih iz Baltimore in Philadelphije tor^jm slabih cestah in preko gora.
V sedanjem času je težko razumeti težkoče, s katerimi so se morale boriti te države od dobe njih prve ustanovitve pa do odstopa Louisiane leta 180'*.
Vspričo zemlje in podnebja, ki je bilo. izvanredno ug< dno za produkcijo'najbolj važnih poljskih pridelkov, je bilo brezpomembno za tamošnji narod obdelovati zemljo preko tega, kar se je potivbovaJo za lastno porabo. — Xikakih trgov ni bilo za jmn>bili pridelek, — nikake mogoče cene, za katero bi se lahko prodajalo produkte ter plačalo transportne stroške v Baltimore, katero mesto je bilo najbližje iztočno tržišče. Pot je namreč vodila več sto milj preko gora in po cestah, po katerih je bilo včasih komaj voziti s praznimi vozovi.
Mississippi, naravna trgovska žila za celi zapad. je bil zaprt. Obrežje te reke na obeh straneh, v razdalji Več stotin milj. vključno pristanišče New Orleans, se je nahajalo v posesti Španske, koje odkrita politika je bila — odrezati zapadni narod od navigacije po tej reki.
Edina dva predmeta, katera se je izdelovalo v onem času v Kentucky in Tennessee in ki sta upravičevala f roške prevoza v iztočne države, sta bila salpeter ali so-lttar, katerega je bilo najti v velikih množinah v gorskih duplinah ter ginseng, korenina, za katero je vladalo tako povpraševanje na Kitajskem, da se jo je lahko prevažalo preko pokrajine na iztok ter jo odtam eksportiralo
na Kitajsko s primernim dobičkom.
* *
*
Ženi j našega ameriškega naroda v zadevi transpor-tacije se je kaj kmalu spoznalo.
Murray, neka angleška avtoriteta, je leta 1820 ugotovil:
—	Trgovina je stroka, za katero je kazal ameriški narod prav posebno nadarjenost in s katero se je pečal z izvanredno podjetnostjo in živahnostjo.
—	AmeViške ladje. — pravi on. — je videti ob oba-1 ili vseb treh kontinentov ter so tekmovale z ali pa nadomestile velike evropske sile celo na daljnih tržiščih Kitajske. Amcrikanci se niso obotavljali prevoziti Tiho morje z ladij ami, ki so imele le šestdeset ali sedemdeset ton. — Drzni duh republikanske vlade sili povsem naravno k tr-
\ govski podjetnosti in prisiljeni vslcd položaja, da dobe vse raz k oš nos t i življenje in vse finejše izdelke iz dežel preko obširnih oceanov, se jih je lahko zavedlo na h mornariškega pustolovstva. Prevozna trgovina, ki pripada po naravi bolj napredovanemu stanju narodnega napredka, je prešla v njih roke vslcd splošnih vojn v Evropi ter napravila njih zastavo za skoro edino nevtralno zastavo. katero je bilo videti v evropskih vodah.
• ■ •	VV
Leta 1817 se je vršilo celo trgovino iz New Orleansa v dežele ob severnih rekah s pomočjo nekako dvajset ladij, ki so vsebovale po par sto ton ter napravile vsako le-f to le po eno potovanje. Oh gorenjem Ohio je bilo 150 plo-ščnatih čolnov po približno trideset ton, ki so napravili tri obratna potovanja na leto.
Leta 1842 je obrnil kongresnik Oiddings pozornost kongresa na dejstvo. — *4da je sama država Ohio zgradila v enem letu na Like Eric in na Ohio reki ladje z večjo skupno tonsko vsebino kot p* vse južne države skupaj. — vštevsi tudi Missouri iu Arkansas.
Južni element v Kongresu pa ni bil le indiferenten »roti razvoju transportacije v njega lastnih državah, tem-
j« til tudi brezbrižen proti prošnjam severnih držav *j*. fvfjnn r vod noro. r *	i 1	.
Južne države s svojim delom sužnjev, ki je s+alo ta- < ko malo, niso imele nobenega smisla za to, da bi se olajšali* bremena tega dela. Vsled tega se je zgradilo le malo j prekopov in tudi malo cesta.
Pogosto delo na severu, ki je nasprotno skušalo dobiti kar največ iz svojega dela, pa je osredotočilo svoje napore na to. da si olajša bremena transportacije.
Ob izbruhu Državljanske vojne je bilo več * 'li železnice v eni sami severni državi kot pa jili je bilo v vseh južnih državah skupaj. Severne armade se je lahko prevažalo iz Vieksburga v Washington na lažji način kot pa se je moglo prevesti eno južno brigado iz Birminghama v Chattanooga in zmago severa je bila pripisovati — bolj! kot kateri drugi stvari, — boljšim transportacijskim n ož-jiinstim. katere je imel sever na razpolago in nadalje k on-' troli železa, s katerim se je gradilo nadaljne železnice, dočim je šla vojna naprej.
Delo sužnjev na jugu ni stalo ničesar iti vsled tega tudi prebivalci južnih držav niso čutili potrebe, da bi se jih olajšalo bremena primitivne transportacije kot se je zgodilo to vspričo prostega delo na severu. ,
Postavno oproščanje sužnjev je bilo manjšine vrednosti, kajti intelektualno in duševno je mogoče doseči šele potem, ko je postala telesna emancipacija dovršeno dejstvo.
Država Ohio je se nadalje stalno rasla in dasiravno se je iztočna meja te države komaj dotikala zapadne Virginije, je imela država leta 1859 že prebivalstvo dveh milijonov proti 1.400,000 prebivalcem Virginije.
TMRE-E OF THE MAUO MULLEIt ARMY^ V
c
xlvisna.	j
Omejitev ročnih vezenin iz ev-	,
ropškjh dežel v Združene države.	-
katero omejitev je pripisovati voj-	j
ni. je zelo pospešilo tozadevno	.
krajevno obrt. Od pričet ka vojne	,
naprej je uvoz vezenin s Filipinov	t
v Združene države stalno raste! .
t
ter je dosegel leta 1917 svoto 4*2,000,000. ,
Ta industrija dobavlja precej trotovega denarja med družine ' srednjih in ni/jih slojev ter se jei izkazala kot faktor v ekonomskem razvoju mas v sektorjih, kjer -e je t ji industrija razvila.
Xadaljna industrija, ki kaže precejšno pridobitev, je izdelova- ! nje vrvi. Krajevne tvorniee ne izdelujejo le dosti blaga, da se pokrije z njim potrebo na otokih, temveč se je pričela razvijati tudi živahna eksportna trgovina, ki bo postala k;ij kmalu faktor.
Najbolj važni razvoj na polju lokalne produkcije pa je izdelovanje olja iz kokosovega oreha. Dol-go Kt >o bili Kitajei zaposleni s <tiskanjem olja iz kopre, vendar pa se jc njih produkt popolnoma porabilo vdeželi, deloma doma. de-: luina pri izdelovanju mila.
Pred petnajstimi leti se je ustanovilo v Planili tvornico za proizvajanje olja iz kokosovega oreha, vendar pa je ta t vomica pogorela po zelo kratki dobi obsta ,ka, ne da bi se jo zopet zgradilo. Pred šestimi ali sedmimi leti pa se je zgradilo največjo tvornico, ki posluje od onega časa naprej neprestano.
Rheims v razvalinah
(Nadaljevanje s 1. strani.1)
tako kot sinji sedaj, preluknjana iu omajana, ima obširna stavba neko čudovito veličastnost in ljubkost, slično oni nekaterih po-
NA FARME!
Bodite neodvisni.
Mi imamo najlepSe farme v Ohio in Peni) sy Ivani j i. vse so blizu železnic in farma rskih naselbin in ne kupujte farme kjer morate leta in leta rovati kamne iu korenine pred no začnete pri-delavuti. kupite cul nas iščiST-ene farme kjer začnete takoj z pridelkom in življenjem. Mi imamo vse oltdelaiie in vsake velikosti prav jto ceni farme in vam garantiramo da lahko izl»erete ravno kar si poželi te. Skoraj na vseh farmah so že hiše iu druga poslopja. NaSa družba je siovauska in pišite takoj i»o cenik in katalog in vam odgovorimo v slovenskem jeziku na vsa vprašanju. Toraj ven iz dima na zilrav xr:ik.
IMšitc takoj ali pa pridite v nas urad da vidite pridelke sami.
K. T. HI RDLE LAND COMPANY, 3349 East 55th Street, Cleveland, Ohio.
POZOR ROJ ASH 1
S Najuspetoeje butii« xa ff*«irff lase, kakor tudi aa m oft* brka tO brado. Od toga mašila era*
rfnth krasni go ■ti in dolgi lasje kakor tudi mo fiktm krami brki to brada ta ne bode odpadali In oatvelL Revmatlzem, koatt-bol ali trganja ▼ rokah, nogah In s križa, v osmih i neb popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, krasta in grinte, potne noge, kurja očesa, oaab-Une r par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje adravilo brca uspeha rabil mu jamam aa $5.00. Ptfite takoj po cenik, ki ga takoj poffljeat saatoaj.
Krasni iepni KOLEDAB •» Mg Ma 19IS, poOjlto 4 eento aa pofldriaa |
JAKOB WAH&0, I
rumenih sijajev, ki so nam ostali j iz starega veka.
Naj govori Rheims bodečim ge-i neracijam kot so govorile ruzva-, line Akropole in rimskega forumaih našim očetom in nam. a mesto sa-i mo predstavlja povsem različ"t« * iu bolj težaven problean. S-kdaj ni nikako pretiravanje reči, da je mesto razdejano preko vsakega upanja. Pred štirinajstimi dnevi *
je bilo mogoče re-iti še velike de ,
. j
le mesta.	j
Človek mora namreč premisliti.1 da Rheims uj bito majhno mesto, kot Yjvres in Arras. temveč boga- ( to in častitljivo rnosio, ki je štelo 120.000 prebivalcev. Zavzemalo pa je petino ozemlja mesta Pariza. Sedaj pa ni od enega konca 1 mesta pa do drugega najbrž niti ene hiše, koje zidovi bi ne bili ve"-'] ali manj porušeni.
Severni in iztočni del mesta »ta! bila /•• v razvalinah. Sedaj pa jej; prišlo na vrsto tudi središče ■ mesta.
j _
GUERILLA VOJEVANJE.
Guerilla vojevanje more biti u-spešro v prostranih ozemljih Mehike proti slabo organiziranim rednim četam. Guerilla vojna pa ne more biti uspešna na ravninah Rusije in Poljske proti neštevilnitn j dobro discipliniranim nemškim četam. ki so v stalni medsebojni zve-j A ter vsled tega zavarovane proti presenetiloim napadom.
Vsled tega je tudi načrt Trneki-ja. da se ustavi nemško preplavlje-t, nje Rusije z guerilla vojevanjem naravnost oni iiiijota. Vzemimo, da bi se Rusi hoteli boriti v majhnih oddelkih, a tak boj bi imel za posledico uničenje takih oddelkov, medtem ko bi se izvajalo krvave represalije proti civilnemu prebivalstvu.
Poljaki Poljske, ki nimajo sim-j patij do Prusije in ki so bili vaje-p ni guerilla vojevanja tekom njih številnih ustaj proti ruski vladi bi bili prvi, ki bi prijeli za orožje proti nemškim zavojevalcem ter jih vznemirjali z vsemi triki, katere se uporablja v guerilla voje-vanju, — ce bi ne obstajala gotovost, da bo njih ljudi doma p«> nedolžnem pošiljajo v smrt od strani Prusov.
Časi za guerilla-vojevanje so a minuli. V sedanji vojni morajo a stati velikim armadam nasproti n velike armade; topovom morajo' r- stati nasproti topovi in aeropla-
-	nom drugi aeroplani. Vsaka dru-B ga mctmla je samomorna jn brez-| uspešna in še hujša kot to, kajti • a tem se gotovo povzroča represalije
nad glavt nedolžnih.
Edina rešitev Rusije leži v vzdržan ju intaktnosti nje armade kot n je že veliki knez Nikolaj trdil v " ^seh nesrečah in porazih. Tro-ki
-	Je arma razpustil ter napravil i. Rusijo za brezmočno. Ruski narod e mora sedaj izpiti kupo gorjnpa do
-	konca. (luerilla vojiia mu ne 1><V
n	prav nič pomagala.
n_________
e
h Naši zastopniki,
i- kateri so poohlaSCem pobirati n&roC-i- nino za dnernlk "Glas Naroda". NaroC-nina za "Glas Naroda" je: za celo leto a $3.50, za pol leta $2.00 ln za Četrt lets v pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel in Jih roja-3 kom priporočamo.
San Franeiseo, CaL: Jakob Lovšin
Denver, Colo.: Louis Andoliek in ' Frank Skrabec.
LMdviUa, Cola.: John Hočevar.
Pueblo, Colo.: Peter Cul lg, John _ Germ, frank Janesh in A. Kocherar
SiOOm, Cola. In akoUca: Louis Costello.
A I
Somerset, Colo.: Math. Kernel j. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, 111.: Jernej B. Verblč. Chicago, 111.: Jos. Bostlč, Jos. Bllsh a Frank Jurjovec.
Joiirt, 111.: Frank Bamblch, Frank <anrich in John Zaletel. La Salle, ID.: Matija Komp. Livingston, ilL: Mlh. Girar. Mascootah, Hl.< Fr. Augustln. Noeomis, DL ln okoUca: Math. Saiahak.
North Chicago, IlL In ekolica: Anton
vobal in Math. Ogrin. So. Chicago, IlL: Frank Gerne. Springfield, IlL: Matija BarborlC. Waukegan, IlL in okoUca: Math. >grin in Frank PetkovSet Cherokee. Kans.: Frank Režlsnik. Franklin, Kans. in okolica: Frank Moon Bon, Pa.: Frank Maček ln Ft. E»odmli£ek.
Pittsburgh, Pa. In okollra: U. B. Jakobieh, Z. Jakshe, Klarlch Mat, I, Magister.
Keaing, Pa. ln okolica: Fr. fipehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in skollea: Fran! .Schlfrer.
West Newton, Pa.: Toslp J oran. Willoek, Pa.: J. PeterneL Murray. Utah in okoUca: J. KasteUfl, Black Diamond, Wash.: O. J. Po> renta.
Davis, W. Va. In oklllcn: Jobs
Brosich ln John Tartelj.
Thomas, W. Va. in skollea: A.
Korencban.
Leskoric.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In
Peter Schneller.
Bingo, Kans.: Mike Peoca Kit^uniller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic. Mich.: M. D. Llkorlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F, Kobe, Martin Jtade In Pavel Shalt*.
Chisholm, Minn.: Frank Govie, Jak. Petrleh.
Ely. Minn. In okolica: Iran GouSa,
Jos. J. Pesliel Anton Poljanec ln Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Louis Govie ln Jurij Kltae.
Gilbert, Minn. In okoUca: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivsn PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovattefc. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Kleiu, Mont.: Gregor ZobfM% Great Falls, Mont.: Math. Drlh. Roundup, Mont.: TomaS Paulln. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Barberton, O. In okoliea: Math. Govanda, N. Y.: Karl SternlM. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Kočerar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, C has. Karlinger, Frank Meh ln Jakob Besnlk.
Lorain, O. In ekolica: Louis Balanf ln J. KumSe.
Niles, O : Frank Kogorfiek. loangstown, O.: Anton Kikelj. i Oregon City, Ore«.: M. Justin ln J. Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Besemer. Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa. In okoliea: Anton
Ipavec.
Ourdlne, Pa. In okoliea: John
Demšar.
Canon^burg, Pa.: John Kokllch. Conemaugh, Pa.: Iran Pajk, Vld Ro van.se k.
Clarldge. Pa.: Anton Jerlna In Ant Kozoglov.
Export, Pa.: Louis Supan&fi. Forest City, Pa. Mat. Kamin in Fr. Leben.
Farell, Pa.: Anton Talentlnčie. Greensburg. Pa. In okoUca: Frank
Novak.
Hostetter. Pa. In okoUca: Frank
Jordan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la. John Polanc.
Luzerne, Pa. In okoUca: Anton
Oaolnik.
Manor, Pa. ln okoUca: Fr. Demšar, Milwaukee, Wis.: Andrew Fon in
j Josip Tratnik.
i Sheboygan, Wis.: Anton lie, John Stampfel In H. Svetlin.
West Ailis, Wis.: Anton Demšar 1« Frank Skok.
Rock Springs, Wye.: Frank Fortran, A. Justtn in Valentin Marclna.
MTtEftBER THE PAYSl
SUNLff—SSLSSS THURSM ^^ i
riotffifiH^s^ mmszgg,
iVEDHESMT-
GT^AJS NARODA, APR. 1^1?.
7ABMERICE NA DELU
Sijajni izgledi za Filipine
le majhen odstotek tetra. kar bi . mogla. Nad v-aki dvom vzvišeno pa je tudi, da imamo prebivalstvo, katero je lahko izuriti k intenzivnemu obdelovanju, kjer obdelovanje obstaja ter tudi razširit obdelano ozemlje.
Preostala in velika potreba je kapital, ki p<w.l primernim vodstvom lahko dobavi stroj, s katerim se spravi operacijo jiaravne sile. ki so se na razpolago. Sedanje politično razmerje, ki obstaja med otoki in Združenimi državami, določa za nas vnaprej, kje\ moramo skušati, da naložimo kapital in medsebojni interesi nam kažejo metode, katere se lahko u-porabi. da s*4 pritegne kapital.
Ne manjka znamenj, da so .stopili otoki v dobo velike prosperi-tete. Razmere, ustvarjene po vojni so imele veliko praviti s pospe-šenjem gibanja, vendar pa se je žt iz naravnih bogastev, ki so tukaj • na razpolago, že preje izprevide-Uo. da mora ta doba prej ali slej priti. Istotako je napredoval na-|ro-1 v soeijalnem, ekonomskem in | vzgojeni ozira. Narod pričenja ravno spoznavati svojo moč ter i razumevati sile. ki b že pri roki za j izvršenje in vse to ve pričenja -se-Jdaj obračati v koristno stran.
Edino vprašanje, ki ostaja nerešeno, je <>nr» glede najboljše metode. katero je treba zasledovati pri za interesiran ju kapitala v tej de-j/eli. od koje bod^n*-nosti je tudi bo-«b>čno>ti teh otokov v toliki meri
Filipinski otoki stopajo v dobo J razvoja in ra-»ti. ki obeta sijajno! bodočnosr. Tako izjavlja Harold | M. Pitt, ki je ravnokar odstopi]j kot predsednik Manila Meri'hant-e Ass. V ovojem koneenem poročilu s 11 ta ravnateljev pravi med drugim :
^— Filipinski otoki so ravnokar prišli skozi najbolj značilno letol svoje zgodovine, tako z industri-jalneora kot trgovskega vidika. Kaže se kot da je čudovit val tpro-speritete nregazil otoke od enega konca do drugega ter napravil izvanredno dobro celemu poljedelskemu. industrijalnemu in trgov skemu prebivalstvu.
Najbolj zanesljive cenitve, ki so na razpolago, kažejo, da živi se daj na otoku približno 10,000.000 ljudi. To je zadostna število, da «e vspričo primernega izurjenja iu vodstva poveča sedanjo produkcijo na vseh poljih produktivne delavnosti <k! 500 «lo 1000 odstotkov.	•
Nob 'n, ki je študiral zgodovino) teh otokov tekom rail njih dveh] desetletij, se ne more izogniti dej-j Ntvu. da -o se otoki ravnokar šele' pričelo razvijati. Ta narastek pa i •»e bo pospešilo ali zavleklo kol j bodo pač oni. ki imajo avtoriteto j v rokah, previdni ali neprevidni v administraciji zadev pod njih kontrolo.
Beez v^kega dvoma je. da imamo veilkansko ozemlje rod o v itn«, j /emelje. ki je d os n da j proizvajala
- f
Zel« koristne gtwi, — med njimi boste našli več takih, ki ^ Žvar	jih nujno potrebujete.
^	'	V zalogi Imam, poskrbujem ter raa-
poSi'.jam Sirom Združenih držav zelo ^fejfflKLjtKmSSBS^z koristna naravna sredstva in pripo-| ^^QMy^^a&i. močke, kakor: sladno ječmenovo kavo, I	"	arnika, brin je vo olje, encijan, grfiko
! seno, hvoSi*. lipov cvet, lapuh, ta v žen rože, vinska ruta, ter drugo enake stvari ki so obzirno opisane v knjigi "Domači zdravnik" ln aa ▼porabljajo zelo vspešno po eelem svetu.
Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki ae priporočajo ▼ knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica**, in se potrebujejo aa pripravo okusnih jedil, na primer majaron, Aatraj, muškatov cvet, paprika (praiek), lorbarjeva peresca, žajbelj, iefran L 'u d.
Poatrečl vam samorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme aa mlato, peteri I J, fižol, peso, korenje, zeleno, L L d. Pišite po cenik.
MATH PEZDIR
i F. O. Box IU!	How York, H. Y.
RAVNOKAR JE IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS vbamh,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto;
CENA 30 CENTOV.
Velikost 20x27 inčev.
Slovemc Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
KUPUJTE!	KUPUJTE!
^^^ BI ^cJ ^^^
vlade Zdr. držav za
W TRETJE POSOJILO SVOBODE "t
4 „ obresti 4'L
teči začno 9. maja 1918 in se izplačajo 15. septembra in 15. marca vsako leto. Bondi se izdajajo za svote $50.00, $100.00, $500.00, $1000.00 in za več ter so zreli dne 15. septembra leta 1928.
Za vse podrobnosti vprašajte svojega bankirja, gospodarja, pastorja, duhovnika, predsednika'vasega kluba, ali organizacije ali lokalni
mm ' H mm v ODBOR ZA POSOJILO SVOBODE.
VAŠA DOLŽNOST JE, DA KUPITE!
Držati svoj denar v varnostnih depozitnih škatljah ni patriotično in ni dobičkanosno. Skrivati svoj denar je nevarno, nepatriotično in ni dobičkanosno. 'VI
Investirati svoj denar v TRETJE POSOJILO SVOBODE je
DOBIČKANOSNO, VARNO IN PATRIOTIČNO!
To bo pripomoglo k zmagi! To bo dovedlo MIR!
"	? - . "i ''	, .	-	J t ^
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
<38 Pena Ave., Pitubargh. Pa
t Dr. Kolwj> Ml-
vtaJraJM riOfUMkt ■dr* mik, Mdjt-Um t Pltttbirfki, ki Im SS-l*ta«
prakso * adravlf«-
■utnMnJ*
km »dravt a fU-
■ortttm Hi ki mm. 1« >mnm«l dr. pr«t. Brliak. C« tmat* moaoU* aU atbir-On p« Mm, t grl«, liptilii}« laa, koladta« ▼ karta*, ptldlt« la laeutn tm koa krt. M* Cakaita, kar «a k«-
flaal aiatodL Kakor kltro opaaita, da na praaakoja adraTj«. ka takaft«. (•■▼•1 pridi t« ta )aa na ca tea* ■opat pomiL
Kydroaala al! roda« kilo — fliarl» ▼ M arak tm šmt kraa ojMtaaUa.
Balami makurl*. ki poraroiDo k*-laHaa r krtka ta krktu ta rfaalk tali pvl fill ill rod*. ocdrarlm a roh-
Ravmatiaaaa. krpanja, keladta«, a* tafcftna, erbaSlea, ikroft« ta <rup« kaftna be tez n L, ki aastaa«jo nlii padata krrl otdnvta r kratka« kaaa ta nI potratno Udatt.
Uradu« ar«: raakdma od I. ara traj do «. aradar; » patkik a« I. aja-traj do S. popoldn«; ob a«d«Uak «d a ajntraj do L popolda«.
9 podto a« dabua. — Pridi«« kaaka«. — N« poaakfta la« ta •tartSMl
»preti se temu čaru.
Tako jima je minulo v zakonu 1 prvo leto. Vadvič se je čutil sreč- ] •nega; ali to je bila ona nemarna, ■ dražljiva sreča, ki človeku ne izpolnjuje vsega, kar si je želel nego vedno vnema in draži vse nje-.govo živčno ust rojstvo. In >e to: j včasih so se poLastovale zle slut- ] nje, da še to, kar je, ni gotovo, ali 1 bo trajalo tako; da se more tudi ' ta ''sreča" spremeniti, a kaka bo sprememba, je bilo težko slutiti.\'t No, bodisi karkoli, /delo se nm jo(r nedvomno, da ne -n ijde v Lali ni-I kdar take družice, ki bi mogla vsaj po nekoliko deliti ž njim duševno življenje, ki I »i mogla imeti delež četudi le posredni, v njegovi delavnosti, trudili in težnjaji.
Na tak način je že oteuinel nekoliko oni saujarski svit. s katerim je oboževal Vadvič podobo svojega idejala V svojem duhovnem življenju j«* iirel biti -^e lia-d:ilje osamljen.
(Pride še.)
--j.
dališča začtel Vadvič pretresovati i vsebino predstave, tu ni slišal od nje drugega. nego to: da je bila I zabavna in dolgočasna, drugega ' nič; njena književna vrednost. < pomen njene namere — vse to ni I obstojalo zanjo, ali je ni kar nič i zanimalo.	{
Ko se je v razgovora ž njo do- 1 taknil kakšnega važnega vpraša- 1 nja, ga je poslušala raztreseno, ' ali pa tako, kakor nekdaj v za- 1 vodu razlago starih profesorjev: ' gledala jn namreč pazljivo v go- ' vornika. a mislila je vse kaj dni- ' gega pri tem.	|'
Vadvič ni mosrei razumeti so- ' iprogino ravnodusnosti. niti za- ( -preti se zaradi nje v tesnem okrož-ju praznih nečiniurnostij. Kajti bil je vajen dušnega življenja in j zanimal se je :za vse .v društvenem l življenju svoje domovine. Iti po-vra/al so je nehote na ono stvari, ki se vsiljevale njegovi pozor- ' nosti. četudi le vsled perijodičnih listov, ki jih je naročeval, in onih novost ij, ki jih je dobival iz knji- -gairne. Pa čim bolj pogosto se je to godilo, toliko bolj dolgočasen J je postajal mož Lali. tem bolj ji je budil mrzke spomine profesorjev v zavodu. Kaj: ali ni to neznosno pedantstvo. <ki se je zahtevalo od tako lepe glave, da bi jo kaj zanimalo stanje domače književnosti, napredek vede v domačiji. usoda evropejskih držav, pojavi društvenega življenja! Saj to ni niti zabavno, niti zanimivo!
Politika je morda dobra za vta-j re pemzi ion iste, veda pa stvar 7a učeče se in učitelje; aJi kdor jej končal zla vod. že lahko obetane.' četudi ni«" več no sliši.
"Kurjer" sam je zadovoljeval čez potrebo i.alin duh ; da. tudi ta ji je postal dolgočasen, odkar ji je dejal mož, da bi moral biti boljo uredovan. V drugih listih jo pregledala samo sliko, t"if.nla prevesti tor — zevala.
Še slabše je bilo to, da je vedno bolj pogosto jela zevati tudi v družbi soproga, zaganjajoča raz-borito usta s pihljačo •ali r/. nežno rožno ročico. A če je to kdaj zapazil iti so onevoljil. tedaj jo švigal izza pihljače tak pogled safi-rovih očij nanj. da ni bilo mogoče
prepustile so mlada zakonska za-^
easno samima sebi.
Vadvie se je oddahnil; da&i je bilo preteklo že nekaj mesecev po njiju poroki, počutil je vendar šele zdaj, da je sam svoj, da ima soprogo in da začenja novo življenje.
Tudi I.alo je zanimal novi položaj, kakor se je zdelo. IJšpala se je res še. kakor prej, ali le za soproga: zabavala se je,-toda le ž njim; mogfa je po svoji volji ravnati v hiši. bila je gospa v nji; in to ji je ugajalo spočetka — enako kot ljubezen mbža, ki je bil pripravljen, da izpolni vsak njen 'migljaj.
Ali tudi l^ala mu ni dala prostega ternutka, branila mu je eelo' njisliti o debt. Moral se je eelo ž njo smejati, božati jo, hoditi po f»rodaja<lnieah. ni smel ni opustiti skoro nobenega, igrokaza (drame). moral je biti vedno ž njo — in to biti vesei, dotipen, prijen-ljiv, preširen — kakor ona.
Večkrat sta delala take neumnosti, kakor dva otroka, ali rajši, kakor zapuščeno dete ali kdo drug, ki se ntu ne more ustavljati. Zdelo se je. da Lala strastno ljubi! svojega moža ; tako *-e je njemu in lju-dem stvar videla. In ljudje so zavidali srečnika!_
Toda v tej vzneseni ljubezni je jela Vadviču polagoma spadati, iz očij ona č-udovita mrena, ki mu j»' zaganjala istinitnst. do tedaj. ^
Cadil se je najprej, da je Lala tako otročja, navzlic temu. da so je dallo jk> videržu prej vsi' kaj drugega misliti o njej. Nobena re+raa misel ni našfca pribežališča v tej lepi glavi — - niti «za trenutek no, nobeno čustvo je ni moglo močneje objeti. C'estokr;Lt sta bila. v gledališču, ki je močno delovalo r.a ol»Čutnega Vadrvi'a. A Lada? Pri veseloigri se je smejala, lodia tako nesmiselno, da je to moža včasih kar osupnilo. A pri igrokazu (drami) je oeledavala 1/alo pazljivo oblrke igralk in j dvoransko lepotieje. pri žaloigri pa jo uniela v najobčutnejših trenutkih klanjiati se z lože znancem, ali pa pregledovali pritličje s jsvoji-m. kukalcem. • 4'e je včasih po povratku iz gle-
poljube. In kakor bi se bile bate, i da Lala sama ne bo mogla osre- i čiti soproga: odprle so pred njim tak sfcudenee sreče, da bi bil lab- l ko popolnoma utonil v njem. j
V resnici sicer ni utonil, ali vendar je storil vsled teg« te-le . korake:	]
Ker ni smel zdaj niti spominjati več svojega odhoda iz Varšave, se je zahvalil za ponujano mu vse- , učilišeno stolieo in nastopil kot i kandidat na prazno mesto učitelja fizike (prirodoslovja) na enem mestnem gimnaziju.
Potent ie na prošnjo žejie poda- , ril znaten del svoje gotovine go-spi Dolin če v t, da bi rešila hišo, ki ; so ji jo hoteli prodati zaradi "dolgov.
Ko ie Edmund zvedel o tem , : svakoveui odloku, je takoj prišel . | k njemu.
"Xe delaj tega'" rekel mu je. -."Denar zapravijo po neumnem, a i (dolgr le ostane. .laz nočem imeti j na vesti tvoje izdaje ki zato sem ] te opoeoril. Potrebe moje rodbine |— to je prevotljena vreča, vse , tvoje imetje je ne liapolni: da, v ] hod Ore .se znajo te potrebe tie po- , |Ve."aii. Iznvi-s'i si kak izgovor, to ; ie nioj prijateljski fn-ct."' I "Ni mogoče'" je odvrnil Vad-- ] vič. "Dal sent že svojo besedo. V ■ ostalem, ker že govoriva odkrito med <K'boj. priznavam ti, da bi bil . a-ad malo bolj svoboden in neodvi-sen."
"Ali imaš pa nadejo, da ti dajo pokoj po tem izplačilu? O, da bi , se no- varal! Rekel seni že materi, tla t i niti ne dovole, da bi bil sam ( z ženo. in d«wlnl se.ui. ako bi bil , jaz na tvojem mestu, da bi vzel , l.alo in utekel iz.Varšave'; — ali , moje besede nimajo nikakegia vph a-a.
Dragi brate, to se počasi spre- ] meni. Videl boš. da mi Ixtla .sama ,] pripre more k temu."	1
Edmund je stisnil prijatelju ro- ] ko in nič več nista ogovorila o tem.
In Vadvičeva nad^jiti se je delo-J j ma i/polnila. Gospa Dolinčeva se L je -— prejemši v roke denar ---'j zabavala s svojimi hčerkami s tem, da je pridno pregledovala vse prodajalniee lepmivja. potem!-pa so prirejale pustne zabave, kil
sti, i<o so mu Laline oč-L več povedale. ne more jo izreči u-ta? In j verjel jim je slepo, kakor veruje Ara bee v talisman (čarodejno podobo \ ali v tis*odo.
X.
In Vad vi,- je ostal v Varšavvin postal vsakdanji gost Dolin čevih.! In prišel je snubit; in sprejemali J so era navdušeno in radostno, tem' bolj. ker tako ni bilo nevarnost' za opno o (' balo"). CJospa Do-' linveva je priznala ponižno pred njim. da je njih imetje v slabem' stanju in da Iitla zdaj nima dote.' Vse so bile ginjene, ker je ženin' tu pokazal, da ni samopriden. —1 potem šnmna zaroka, ples in po-1 roka!	j
V mestu ^e je mnogo gt»vorilo o tem. V 'Kurjerju" je stalo zo-jM»t firt.ko diapisano: kdo vodil mladi par k oltarju, kdo je sprem- i ljai kdo jo to gle«hi,L kateri du-hoMtiki so bili ]>o!eg, kako dolgtt je trajala gostija v gostoljudm hiši nevestine matore. fn vse to jo kon.-alo z gorečo željo: "Bog tx#re.'-i mUuii par!" In eden izvod j tega "Kurjerja" jo Hil tiskan i\ zlatimi črkami na rožnatem atlasu! in odposlan rodbini.
Ljuln^mivi Vadvič jo priredil lepo bivališče za plahega "ptička". ki je očarovalo vso rodbino.
In ta rodbina, ga jo okroževala s lako ljubeznijo in pmeli če vanjami. da bi bil kdo drug na njegovem mostu včasih občutil, — kakor da se ni oženil z Lalo, nego tudi 7. gospo Tino, ^ gospieama Pavlino in Jadvigo ter naposled s samo mamo Dolinčevo. Vse dni iih je videl pri sebi, slišal dokaze ljohomi ter sprejemal vsestranske
kak boj je vzbudil v duši prijateljevi. ko ga jo nagovarjal, naj bi1 jih pe^etil. — T<nia Vadvič je upiral, sklonil je. dirse trdno upre1 in ntewe "im biže iz Vaišave.
In bil bi tudi v-trajal. da bi ne bil s# nel z i.alo pri Lursu. Na-j •^oj jo j«' nespremenjeno, samo žalostno, bojeeo in — dražestno.l Kar tako brez pozdrava ni hotel oditi, ipa saj bi niti ne bil mog-el. Ko s<i po polurnem razgovoru go-spe zopot stoj>iIe iz skščičarne in: s<- je mati izrazila <j>ri slovesu, da ga tpa ^e vidoti, to«laj je bila' \'advUVva usimKi /o fKiločena, —' pri jšn ii čar >e je vrnil z vso silo| iti /maga žensko " diplomacije" je bila že gotova na vseh črtah-
Ne bont opi-a>va! vsega Lalinega j zmagoslavja, no«"ein p^mavljatil tožnega pripovedovanja naše ju-j na k'm je ki je menila, da "jo bila: tako t<vki> kaznovana za trenutek] dolinske presirnosti"'. Tudi mi ni: 11 elm še o'lienjati. tla so prav zre-j sto pripovetlovalo njena mati in sest re. kako s.* je 1,« iz «»bupnosti o^lbu-ila. da v/a me Plorijana. in kako se je vodno sr»ominia1a svo-i je prejšnje Ijulxrni, ki baje tli ohladila pri njej vi it i za trenutek. Omii to?
Snj to je bilo sr«>lo slepnr-st »"o, prazjo- jiri[>ovedke. katerih vpefVnost bi bil vsakdo ocenil; ali Vadvie je bil pač utonil v lazur-skih .jasnih ot'eh in nasd je v njih. kar je hotel najti, to je hrepenenje. bridkost in ljubav; in tedaj ni t ribalo mnogo truda Lali. shrani in materi. Dovolj je bilo. Če bi bile le z ustmi gil»ale, že to bi bi! dovoljen dokaz.
Ali je morda hotel slušati ljudi." ali j«' mogel prerod iti krožeče ve-'
(Nadaljevanje.)
- 1X .	I
Knmund govorS popolnoma
Mnv; nj^ov prijatelj »te je mo^gel,
tedaj med najsrečnejše ljudi iH"eb*t^»n bivanje v *nozem»»i\uJ m «tve<"«iM> rosnim študijam it. I *tdptl4i * doktoratom. j»» <^<lpira-
0	i daj pred njim polj<> «lo visio ! iih < ttstij v /namstvenem jKalr««"-n. Pw.vali no ga v stolieo botani-io < rastlinstva > na neko vsein'-ili-'
o v Uusiji; obemni mu je imel' n*id«.biti hjmh po<lan zna.n*tveni' ikademiji v Krakovem, naslov; lop^ujoč. jra člana te^a zavtkla. t n ♦'•«» bi »il hotel živeti j»rost brez! !o/Im', tu mu je pftpoltnonMi zado-tovalo p« im- v o, f>oded«>vano po trifu. /možnosti, značaj. vo»Ia. 1 unnnjo<*t in neodvisno stalr%"-e —j v to j«« odpiralo široko pr»-d'
1	jim »remi i dejaHkV) sveta. Mo-r»l je biti /aželjeni in iskani že uu, "lev K;ileuov", zvezda v •M.d»«tvimim kruiru; srr'a *e nm e ptav n«?*:i«ihala.
In vmtlar se ni čattil popolnoma n -m ga. Bridka «k,išnja v lj"-| iavi, ki ga jt* bila **de4a pri vmUk' m v Življenje •— to je- ra^prosai-»1« tn-ko zabiMtno sern-o na vse.' si ie titouel ]v./.abifi I^ile. dasi aej uu je M«mihalo	monLi
• lepših Ev. /. želt-zT,iin fvstraj im) dr-Uuii ni jo ut'šal wvno bt>-t-it, veleval si je pt.zabiti o»>t>, ki :a je bila ranila tako neusmiljeno n poare<"i!«i nm je. da je vsaj >o nekoliko	ta avej glas.
k I i po\rnitev v V»ršavo je pono-ila /optt vse to. — sestanek z Mmundoii mu je vzbujal ir sna es<-I;i mamila preteklosti, njego-«» srce «e je upiralo proti razumu i volji
Edmunt! Doline«* uiti ve<dol ni.
PUNČIK A
MESTNA SLIKA. Poljaki spisal: S TAK IS LAV GRUDZTNfcKI.
GLAfi XAfiODA. 23. A3P&. 1^18.
Usoda Poljske
Traa translation fHad with tba poataiawter at New York. N. T. no April IM«. aa ra««lfed by tba JLct at October <L m?.
Prod polomom Rusije in dejanski še pred revolucijo, jo predstavljala Rusija nevarnost za Nemčijo.
Vsled tega je bilo v interesu Nemčije, da se organizira neodvisno kraljevino Poljsko kot vrinjeno državo rned Nemčijo in Rusijo. Oe bi sploh prišlo do kake vojne ' mod N nnoijo in Rusiio, bi se izvojevalo vse bitko na poljskem ozemlju in Nemčija bi bila vsled tega imuna.
Vsled toga sta nekako ono leto po uspešni kampanji lota l?J15f tokom katere se je armade velikega kneza Nikolaja )H')gnalo dale«* preko iztočnih meja Poljsko in Li-tviusko, nomška in avstrijska vlada izdali skupni manifest, dno 5. novembra 191«», v katerem so je pretežnemu dolu pro j šn jo rusko Poljske obljubljalo prost'»m u»r neodvisno državno organizacijo.
Začasno in dokler naj bi trajala vojaška okupacija, so ni določilo nikakih moja za novo poljsko državo in dasi-ravno so nemški in avstrijski zavojevalci sklenili, da bo ^hlika vlade v tej novi poljski državi monarh?stična, so vendar ni posadilo nobenega kralja na starodavni prestol Piastov in Jagjolonov.
1'stanovil je le provizorično regent-»t vo.
V	namenil, da se spravi poljski narod v dobro raz-polozenje, se jo nekoliko ublažilo strogo vojaško vlado. 1 kori..nt>ko izrabljanje Poljske ter deportaeije delavcev | mi ho file naprej, da s i ravno so bile razmere v celem manj stn»ge kot |>a ro bile pred manifest oni dne 5. nov. 1918. !
Z revolucijo boljšo vi kov ter nato sledečim vojaškim js»loniom Rusi j«* pa je ruska nevarnost za Nemčijo izgi-| nila. Vslod tega ni bilo treba se nadalje med Nemčijo int I'oljsko vrinjene države.
Stališče Poljske so jo namah izpromonilo.	j
Slovesna obljuba v manifestu dveh cesarjev z dne 5. novembra	bi bila še nadalje upravičena vsled voja-
ške potrebe ter tudi ni obstajala nobena politična jmi!roba pronto kraljevine 1'oljsko prod durmi Prusije.
V	tiled toga pa jo tudi postal manifest ničvreden kos — papirja.
Dane* se j«- že pozabilo na dobro voljo. Poljska je iz-r«HVna zatiranju ter novim okrutnostim kot jih jo bila vajena preje. Malo se ve glede novih načrtov sil, ki so zasedlo Poljsko.
So veliko manj pa so ve glede dejanskih dogodkov v Rusiji. Pritoži** «*t prebivalcev nesrečne Poljske pa pričenjajo pronicati kljub vsej cenzuri, skozi žile. katerih ni mogoče kontrolirati, včasih preko Moskve, včasih preko Švedske ali celo preko H v ice in vse tozadevne vesti kažejo, da jo stisnjeno pest čutiti sedaj močnejše kot pa pr«wl "mirom" v B rest -Li to v sk u in da meji stanje poljskega naroda na obup.
Na srečo pa to ne bo trajalo za vedno.
Kajzor jo izgubil svojo najnovejšo veliko bitko, velikansko vojno podjetje, s katerim se je hotelo zdrobiti Francijo ter napraviti vojni konec.
Oe hočemo vrjeti to ali ne: učinek tega na moralo nemškega naroda in nemških armad mora biti v skrajni meri — neugoden. Vojna se še ni končala, vendar pa so je privedlo bližje konec te vojne.
Nemčija ve sedaj, da so vse njene zmage na iztoku brczftomembne, dokler ostane zapadna fronta intaktna in, trdna v svojem junaškem odporu proti kajzerju in njegovim tovtonskim trumam.
Odločitev velike vojno bodo izvedle armade in mornarice Francije, Anglije, Italije in Združenih držav, no pa one — Rusije in Grške.
Nobene zmago niso konočno. dokler ostane zapadna fronta nepromagana. Kajzor se že dolgo zavda to resnice. Sedaj se pa bo pričel zavedati te resnice tudi — narod Nemčije. Nato pa so l>n pričel trubel za kajzerja, — tru-bel doma. —
Vendar pa ni potrebno jemati dogodke vnaprej. Bitka ob Sornrne in ob Oise ni še končana. Kadar pa bo končana, 1o še ne bo po pot robi pomenilo konca vojne.
Izvojevati bo trefca še številno nadaljnih bitk, prodno ]*> mogoče zapoditi Nemce iz Francije in Belgijo ter preko Rena in mogoče celo do Berlina.
Cela usoda Poljske pa je odvisna od rezultata teh bitk in poljski narod moli za uspeh zavezniških armad, za hitro zmago nad kajzerjein.
J1 5	-I'- " Ivo J" i	.„ lnile4 -Virof bj tt,e S«|r .Tu** UKliLD Ccamanyi.
GLAS NARODA. 23. APR. 3918._•
NOVA OBLEKA ZA ČLANE ANGLEŠKE ZRAČNE SLUŽBE.
Jugoslovanska	M. Jednota
UsteMvtieaa leta 1898 - Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ	1
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IfiTTAKTi BOVANŠEK, Bx 251, OonemaugS, Pl, Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106 Pearl Atol, Lorain,
Ohio, _
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, lfinn, Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO »»Hflft Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JO& V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittaburgfi, rS»
_	NADZORNIKI:
JOHN GOUŽH, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Aro. "M" So. Chicago, m. IVAN VAEOGA, 5126 Natrona Alloy, Pittsburgh, Pa.
POROTN1N1:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash, LEONARD SLABODNIK, Ely, lfinn., Box 480. JOHN RUPNIK, a R. Box 24, Export, Pa.
__PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St^ Calnmot, Mish. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave^ W. Duluth, Mian. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. IH
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN.' 6024 St. CTair Avo^ N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se nradnih sader, kakor tudi denarno pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode tsftralo.
Druitveno glaaflo: "GLAS NARODA".
vseli teptano Ln zaničevano!
O. sv. Juri, čuvaj v ljubezni na-]šo douDOvinti. devo. vse ljubezni Jnaibclj vredno!
Sv. Juri, /vesti vitez božji, sprejmi milostno revno naše prošnje in molitve. Ponosi jih pred prostol mogočnega svojega Go-sjioda in kralja. Dobroti j rv je in zvest: Ne zavrne priprosnjc naj-fcvestejšega svojih vitezov... i -
Nizozemska v nevarnosti
Nemčija zahteva, da Nizozemska dovoli, da se pošilja nemško vojaštvo preko nizozemskega ozemlja.
True translation filed witii the po«"-master at New York. X. T. on April 1918, as required by the Act of Octot>er 6, 1917.
i London, Anglija. 23. aprila. — "Včeraj so prišle v državni urad informacije", pišejo 'Daily News*. ! "da so razmere med Nemčijo Ln Nizozemsko postale zelo napete. Poglavitni vzrok spora je stari prepir zaradi pošiljanja peska iz Nizozemske v Nemčijo.
Nemčija pa ta spor še povečuje in dasiravno hi kdo mislil, da hi velikanski hoji na zapadu zahtevati. da se mora vojaštvo varovati. | vendar je pričela postopanja, ki nima krompromisa. V oficijelnih in diplomatičnih krogih z bojazni-! jo gledajo na situacijo in smo o i se je že govorilo, da je Nemčija sinoči poslala nekaj takega, kot ultimatum do gotovega roka."' j Kakor piše "Evening Standard', je zahtevala Nemčija, da se ji dovoli, da se preko Nizozemske pro-ivaža na zapadtio bojišče vojaštvo in munieija. To je v resnici ista zahteva, ki je bila začetkom voj-(ne stavljena Belgiji in ki se ji ne i more vstreč.i kot z največjim krše-'njem ne vt rabi osti. Kratko, vse kaže na to, da Nemčija poskusa izzvati vojno z Nizozemsko, j Kak dobiček pričakuje Nemčija 'od tega novega zločina proti pra. vieam malih narodov? Najprej je to velika vojaška pridobitev, da se odstrani neljuba nevtralno meja, ki ni primerna zap rodiranje in je smrtna past za slučaj prisiljenega umikanja.
Toda Nemčija se mnogo bolj zavzema za nizozemsko obrežje. A-ko je Schelda odprta za podmorske Čolne, bi to postavilo Nemčijo na močnejše stališče, da bi bolj u-spešno ovirala zavezniško plovbo in ako bi nameravala napad na Anglijo, bi ji bilo nizozemsko o-brežje v veliko korist.
Nizozemska je bila kot, nevtralna država velike koristi za Nemčijo, dokler je bila vir zalog pod starim načinom blokade. Odkar ps je Amerika stopila v vojno, je bila blokada poostrena in korist Nizozemske kot izvazateljiee ae jc zmanjšala, zaradi tega so -prišli vo-l jaški oziri do večje veljave.
toliko zelenja in krasnega e vetja! Da Hi ostal vedno pri nas. dragi, blagi sv. .Turi:"'
* * * I
Sedaj pa prihajam še jaz pred solnčno tvoje obličje, o, 'vitez luči, toplote in dobrote, sv. Juri!
O. sv. Juri. ti najkra«nejši ter najsvetejši med vsemi vitezi, či-gar misli so bilo boli limbarji, čigar hrepenenje je bilo solnčni žarek, segajoč od "zemlje do neba, čigar slednji pogled je bil dobrota, čigar beseda je bila vedno resnica. čigar slednje dejanje je bilo blagoslov, — daj, da nima nič ttiz-kega prostora v mojem srcu! Viteška naj bo vsaka misel, tvojim litijskim si iona. Visoko se naj dviga moje hrepenenje, kakor visoko je hitelo tvoje na orlovskih pe-rotih velike, viteške tvoje duše. Božajoča tolažba bodi slednji moj pogled. Naj ne rani nikoli nobeden ne v ljubezni mi vdanega, no sovražnega mi srca. Evangeljska resnica, iz nobes izvirajoča, v nebesa se vračajoča, bodi vsaka mo-' ja l-r^da, izgovorjena potrti, porn Oi il tolažba iščoči duši pod pečatom večno molčečnosti, ali govorjena stoterim in tisočerim. Daj. o, vitez resnice in pravice, da bodo viteška, plemenita vsa mojaj dejanja, ah. tako majhna in neznatna v primeri s tvojimi večno[ trajajočimi deli. V blagoslov naj bfwio vsa, nikoli nikomur v žalost, v gorje ali v pogubljenje. ..
O, mvc. Juri. blagoslovi me, čuvaj me z junaško svojo roko, vodi me s svetlim svojim zgledom na vseli mojih potih, pri vseh delih !j Da no zaide slabotmi, čestokrat omahujoča noga. da ne zgreši svetlega in visokega cilja'duša, toli-j ko krat nemirna in zbegana...
A ne le zase. o, »v. Juri. šo bolj. vdano in goreče prosim za našo, domovino»
Korenina tvojega vitešiva, o,' vitez vseh vitezov, ali ni bila dobrota, blagoslov roseče nsmiljenje s slabimi, zatiranimi in trpečimi ?j A glej, vsa naša domovina je pre-! plavijesna s trpljenjem in z žalostjo !
Cvet tvojega življenja in vite-štva je bila neomajna zvestoba. In	naša domovina ti jo ob
v^ra svojem bridkem ponižanju in vsi svoji boli tako zvesto! vdana!
Dragoceni sad posvečenega tvo-,jeca življenja je bife zmaga nad sovražnim zmajem, ki je čuval s pretečimi, nikdar spečimi očmi dragoceni svoj pT&n, ujeto, nebeško krmmo kraljičino. O, ti, junak *>rez bojarni in brez strahu, si stavil zanj*o smrti v ceno svoje življenje in si rešil ubogo dete.
O, sv. Juri, reži tako na«o domovino, zakleto, v spone robstva | in v trpljenja vklenjeno kra-ljiČno!
| (>, sv. Jnri, brani ti našo domovino, zlatolaso pepel k o, od
£«>rno dekle sloni ob oknu. i njavo zre v bledo mesečino po- '■ liiladanwkega večera. Sočutna noč 1 , ji dola druščioo; tiho se pogovar- ' , ja ž njo. kakor bi ji božala no- "t iuirno. oolno stve.	r
'Kar ti drhti duša, o, doto, v ' I tesnem nemiri ' i\;t.j ti jo pri srcu ^ I tako bt*idl;o in tsiko skulko. d.i bi 1 gorko y.aplakala, a bi oln^nem u- ' inria o<l šalilo sre"« ? Česa priča- ' kujiš. otrok - Po čem hrepeniš3 ^ To>a so bojiš.' Kaj ti klije .tajno 1 v plol>očini sr- a. a ti napobiuje * /o )n^li. vse hrepenenje, vse 1 i življenje?**	(
'"Ali. ss»j veš vs«\ molčeča pri- s ija1»-!jiea moja. vei tudi to! Dolg- 1 je čakal nageljček nedotak- . n jen na oknu. Dolgo je srn v al o -1 i m irno udado sree. A sv. Juri je \ prl.v-zdil v deželo in je jezdil mi- 1
no v:*s. ("uda rosi «.b tistem času ^
I ,	i - i - I
i nebo na svet. ln meni — ali ie ro-I	1
silo sn-čo ali nesrečo?... O. sveti [•riui. !»laei vitez božji, varuj ti ( 'mlado mojo ljubezen, da je ne za- 2 'lijejo in n<* zadnše potoki grenko- 1 sti. iz prevar izvirajoči! Varuj ^ ' me, da ne omadežujem svetlega 1 [bisera! In njega varuj, njega! Zahtevaj od mene. karkoli hočeš. 1 I vse ti dam. vse ti storim' Jutro za 1 jutrom ti ponesetn ob solnčnem 1 vzhodu na oltar najlepših rož za 1 jutranjo molitev in daritev. Io' njega mi čuvaj in varuj..."
4 Sv. J:iri. sv. Jnri I>a si lo prišel, ti blagi, dobri naš sveti
j Jm*i!?*
Otroci tako! Vsi. k«ir jih je v < vasi. fanti in deklice, zlato!ase kakor bo/.je~Dete v jjislieah v bo- r j žični noči, z liei in z očmi. kakor-(^ne je dal Bog le najdražji in * najkrasnejši svoji hčerki, neoma- J deževani, o grehu še ne sanjajoči ' 'nedolžnosti. Ker glej, polna in 'prepolna veselja in sreče so danes njih sir-ea. Zato pozdravljajo tako 1 radostno viteza nebeškega, kakor 1 <o mali Izraelci Gospoda, ko so ' mu mahali naproti z oljčnimi ve- 1 jami ter so mu klicali z jasnimi in 1 I k i peči m i glasovi: 4iIIozana ti, sin Davidov! Blagoslovljen bodi, ki,, 'prihajaš v imenu Gospodovem!!' '
Glej, vse so ovenčali mali sve-:temu vitezu v čast. hiše ob oknih, '< durih in Aratih. še živino, ki stre- s sa začudena glave, ovite z <najnež- < nojšam zelenjem in s cvetočimi č resno vim i vejicami. In mali sami so ovenčani tako prazniško, kakor] j*- praizniško veselje src in sladkih njihovih oči.	j sv. Juri. da si le prišel in si prh »rdel s seboj nevestieo svojo, j toplo pomlad, ki nam je prinesla
hrepenenj«-'' Ali so nisva srečal«'j tedaj vprvič / iijin,,1 ki seru mir Aiala srce in vuko*t§f delil n /. njim radost iji gorje \>e »lol«"-*1 :>i\ lj«*n je '. .. I n—■ nično. ]>ri po-j drnžnic i sv. Ju rja j«* bilo nr sejm-Jiji Jurj«*\ dan... A se<laj N])i /.-lota v vrtu božjem ob iMi kapelivi nv. Jurja. t'uj. aji ne 1 liče. —' Ali prih:ija >v. -I,ni. nepreinaglji ' vi junak, tudi pome'... Pozdrav-' Jjen. svetli poslanec lnk/ji' Čakala! s<nr. že d«.Igo... pohltiva ." , Začudeni z:-o vnuki b.-.bieo, ko
jo vpiašajo, ali bo že kmalu č;is
• j
tkalce. .V dobra starka se ne znoni zanje jih no pogleda, jim ne od-j govori. Na prsi {lovoša glavo. mir-j iu> spi ter se smehlja v sla<lketn snu. že dolgo zaželjenem...
Sredi polja stoji krepak mož. Resno so ozira po njivah.
'Sv. Juri j«-z.li v deželo: treba' bo prijeti krepko za delo. Otrok! je polna hiša- davki no večji in' večji; dolgovi še nis-o vsi izbrisa-J, ni. Morda bodo. ko prijezdi sveti! Juri čez leto in dan spet v deželo.' ''i<.>i za nas pri Bogu. vitez -veti Juri! Blagoslovi naša polja na' >vetli svoji poti!"
V molčeči, sanja vi noči si slo-iinta na i>rsih v sonci za veliko va-J ško hišo. Tiho -o jo plalzila iz sj>al-uice. <la govorita zadnjikrat in so poslovila Ni lahko slov«).
*" Xe bo trajalo večno. Ko pri«lo sveti Juri spet v deželo, se vrnem,I kakor upam. In ne praznih rok! Tedaj ti oče morda dovoli."
"A doh'o jo do tedajT Ne hodi, drag-i!"
• i " Ei!«» leto. tri«*!. Ivanko. V potem — dolga lota sreče.*'
"A oe se ne vrneš ob letu?"' Velika bojazen govori iz vpra ' Šan>;i ^n grenka bolest. Po meh kom mladem licu polže jo solze go-: šteje.
"Pa pridem, ko prijezdi sveti Juri drturič v deželo. Ali počakaš, draga ?**	< '
'" Počakam, one. Bojj ve' A <loigo bo! !n svet tak«> velik in tpoln nevarnosti. < o mi umreš v tujini!"
"Ne um rem! A če bi, ti prinesej sveti .Juri pozdrave od mrtvega.i Spomni s<- tedaj. Ivanka, da ^m; ti bil zvest na \Neh svojih potih. In da sem š«J. v smrt zaradi najine sreče, se s|»omni!" I V ne mis-li resno na smrt. M občuti v kipeiVm mladem telesii. J "Brez strahu neznani prihodnost: naproti, kakor si šel brez strahu na zmaja ti. av. Juri, da rešiš ujeto kraljičino! O. sv. Juri. dodeli «e meni zmago!"
dasi z zelo trepetajočo roko odpre duri ter jMihiti na vezni prag. Z dlan jo si Kavnči očj. Vzneimrjeu *>e <»zira po !x*li <-« ^ti tekoči mimo hLš»*. <Ior in <l«»l ]m» dotiiii, na vrhove hribov, na irrebene gora !>«» ga i^kujočo oko.
liiej. tam v daljavi, nad goro. ali ne jezdi tam /-»reč jozde«*. Kako mu plaheta v v etru valoviti plašč! Kakor goreča strela mo l irra-niimi oblaki mu lesk«-ta intV-. Grive konja vihrajo v zraku kakor na vse strani plamteč snop vdučuih žarkov.
•*o *«v*-ti Juri, vit«-z božji..."
Velika moč zaj»oije starčku v volem telesu, kakor v onem davnem času. ko je drvel. r:iephuntel v srcu mlad«ist:ie^a junaštva, razvm-t od dotedaj ne/nanega. neizrazljivega pričakovanja, na liT7»»m vraiifu sovražnim vrstam na^prot-i.
"Hoj, junaško! Naša mora biti zmasra! Bog in sveii Juri!
Hijena -se prinv* staree z drh-teč<i rok«» za vroče čelo. Toplo, sladko hrepenenje mu vzvalovi srce.
Sveti Juri. .i mak vseh junakov, vzemi me n seboj* O. svetil Juri. vitez bo/ji. prosi zame . • Umiram... O, sveti Juri.
Pred hišo konci m vasi sodi starka, vela kakor trudna zemlja v pozni jes4-ni. f)koli nje igrajo vnuki in vnukinje, sami kodro-la^i. idečelični angelčki s sevajo-čim i srečnimi očmi. Smejo so. da zveni dale«" po vasi kakor glasovi bisernih zvončkov. A starka jih komaj sliši. Zapirajo se ji trudne oči, na vpadlo prsi pokimav.i sla-Iw^tjia glava.
A nenadoma dvigne začudena irlavo. Zavzeto. sk«»ro plašno jm-po \nukih in čez nje tja po polju in v daljavo.
Ali je le sanjalo srce. al: je bila rcmica^ Ali ni hilel mimo na čudovitem vrancu s\*etel j««dec, ila so pozvanjale zlato uzdo, da so einsrljale z biseH posute vajeti in <šo s«* iskrile srebrne podkve?
"Ali ni bil sveti Juri®"
V sladkosti ter v bridkosti z-"-driiti starki sree v davnih spominih ...
"(Jle.j. ali ni nilo v pn i pomladi. ko jc jezdil jezdec božji, sveti Juri. po deželi in je pori toploto p lam teč i h njegovih oči ter pod. blagoslovom hlacega njegovega srca klHo vse nanovo po njivah, travnikih, lokah in v logilt — spomni se, o, srce! Ali n* bilo te-1 jdaj. ko je vzklilo tudi v tebi prvo sladko spoervftnje in prvo bridko
S v ,e t i Juri
Povest. Spiral Ksaver Mežko
r.dmmi Marček. čakajo«' ob peči — , ker njemu je £e vedno zima navzlic blagodejnemu, življenje bu-de -emii solnen }»omladnnskemu — da Ufwaf polagoma in neopmže-no. kakor slaliotno soJnee v gr*s#i megli ob zaspanem jesenskem večeru. Že sanja dru^ro živi jen je — večnost. Kakor zelo oddaljen odmev so mu odbegla le<a in vsa pro^iost. odmev, ki se je glasil kratek hip pač močno, a je iia^to Th^hI in pešal tor be izgublja že povsem v neznanih, dremotnih daljavah.
A nenadoma, glej. se predrami veenost snivajoča duša, vzvalovi se pojemajoče srre. <Vi, po4slepe, že <i mira joče temu svetli in solnč-nemu dnevu božjemu, aadrtite v čudnem blesku.
"Sveti Juri! — Ali ni vihral mimo na plamtečem vrancu sveti Juri?"
Pokoncu plane starček. Naglo,
"Kaj je hipoma »adrhtelo rom naše domovine v <at:o vel i-j kem začudenju in v topli radosti? Knj se je og-iaailo kakor neskončno sladka pe««Mn po vsi powveče«ii naši zemlji? Kaj je mvvonito kakor s aro brnim i krasndjčki od doline do d«iline od hriba do hriba, od gor** ITore? Povejte, kakšno čudo bor jo se je Cfcoclilot"
"Res. čuda božja ae god«'-. Nad poljem drobi akrjanček tople svoje pe«mi; oh robu gozda driiti v *1 ad k iti sanjah mladostno, prazniško ob!«*i-ena breza, ta nežna gospodična med drevesci; vsepovsod ae hud« ter wli na dan novo življenje — ker naš vite«, sveti Juri, je t»rije«dil v deželo."
"Pozdravljen, sveti Juri. ti vitez vseh vitezov, zaščitnik naš in naš priproišrjik, ljubljenec naš in
nenadoma se zdnzne in
SLOV. DELAVSKA Mg PODPORNA ZVEŽI
UMutnljMaJn« 16. t*(vM I	| Inkorporiraaa 22. aprila 1909
j . ^^^ I	t dri* vi Pna.
Sedež: Johnstown, Pau
GLAVNI URADNIKI: Prsdaednlk: IVAN PROSTOR, 1088 Norwood R'«L, Cleveland, OMol Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 11«, Wert Newton, Pa. Glavni tajnik* BLAŽ NOVAK, 634 Main S L, Johnstown, Pa.
1.	Pont. tajnik: FRANK PAVLOVClč. GTV4 •Main St., Johnstown. Pa.
2.	Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Cooemaagh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «602 SL Clair Ave, Cleveland. Ohio.
P««»- Msgajnlk: ANTON BOCEVAR, R. F. D. JL Box 27. Bridgeport. Okla
NADZORNI ODBOR: Prednedna na<1sor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95. Wllloek, Pa. L MUteorolk: NIKOLAJ FOVSE, 1 Grab St^ Numre/ HU1, N. S. Pltto-bnrgtk. Pa
t. aadsornlk: IVAN GROflEIJ, 88S E. 137th St., Cleveland. Okla
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN. Bos 72, Bast Minami.
L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R T. D. S. Box 146. Port Smith. ArS. t porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St., Springfield. IlL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J08IP V. GRAHEK, 643 E Ohio St., Pittsburgh. Pa.
Glavni o rad: 634 Main 81, Johnstown, Pa.
CRADNO GLASILO: -GLAS NARODA". 62 Cortland t Street, New York OBy.
Cenjena drnltra, odroma njih nrsriclkl. so ulj vino proienl, pofllljatl ras dopise naravnost na glamego tajnika in nikdar dragega. Denar naj as poiljo edino potom Pofttnlh, Expreanlh. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj aa naslovljajo: bul Novak, Cooemaugh Deposit Bank. Conemangh, Pa_ ln tako naalovljeoe pošiljajo a mesečnim poročilom na naalov gL tajnika.
V slučaja, da opastjo drnfitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomsnjkijlvoatl. naj to nemndoma naznanijo nradn glavnega tajnika, da as v prihodnje popravi.
V
Plesalka iz Semahe
FRANCOSKI SPISAL G. GOBINEAU. Za -Gla* Naroda" J. T.
Zatem je predstavil svojogra tovariša nekemu visokemu človeku, ki je imel izvanredno svetle lase, sive oči in debele ustnice. — Bil je Rus in se je neprestana smehljal. — Oblečen je bil v popotno obleko, ves zr.prašen in neobrit. — Bil je to Grepror Ivanič Vialg. ?rd*n posestnik in v splošnem š« precej ugleden človek.
—	Vi si oe morete mislili bolj ljubeznjivega človeka — je rekel Azanov. — Meni se sploh zdi. da ni boljšega človeka na celem svetu. — Taz sem bil dol?o časa s svojimi vojaki v njegovi bližini. — To jo daleč v gorovju. — Toda kljub temu sem se v onem pastem ; kraju imenitno zabaval. — Onih časov ne bom nikoli pozabil. — Hej. Gregor Ivanie, stari noree. objemi vendar gospoda!
—	I>a. gospod poročnik, upam. da bova prijatelja. — Toda meni nikakor ne gre v glavo, zakaj bi jutri z vami odpotoval. — Za-«iaj bi se peljal v Bagu ? — Ne, to ni mogoče. — Jaz bom ostal v Se-mnhi.
—	To je pusto gnezdo — jf odvrnil Azanov ur sedel k mi/j in ' si 7;; *-el pri velevati prtie.	4
—	Vi pa res ne veste, kaj govorit.- — je odvrnil Gregor Iva-
I n:č. --	«
Leokadija. ki je poznala ves Kavkaz kot svojo dlan ,jo mislila, ln je inora tiuli ona vmešati v pogovor.	4
—	Molčite — je rekla — jaz nikakor no dopustim, da bi prišlo ' i v in o je m občespoštovanera hotelu do kakega prepira. — »Jaz sem
boljše Informirana in vem, da Sem a h a ni nikako gnezdo, pač pa imenitno me<to. kjer jo bivše čase bival nek neodvisni tartarski knez. — Tam jo bila tudi slavna šola za plesalke, kateer so povsod občudovali ter so bile znane celo v najbolj oddaljenih krajih Perzije. — I'tnevno je. da so ljudje kar vreli v Seinaho tor se naslajali ob po jgledu na krasne dekliee. — Toda usoda ni hotela, da bi imeli moha [utedanci sami zase tak zaklad. Cesar.ske Tete so napadle tudi Sema-jho kot marsikatero tlnigo presrolico. Xevemiki so se dolgo časa vstavljali, pa jim vse skupaj ni nič pomagalo. — Ko so enkrat izpre-vidoli. da je njihovo mesto izgubljeno. so sklenili pomoriti vs? plesalk.«- -anro da bi ne paillo Rusom v roke. Toda tega načrta niso uio-Ig-li popolnoma izvršiti.
- Toliko boljše — so je oglasil nokdo.
—	V onem trenutku, ko se J»- začel«« klanje, so zavzeli polki mo-jsto /naskokom. Tedaj se ji- začelo grozno klan j«-. — Rusi so prebili
i zakope tor planili nad Turk«' in klali drugega za dmjjim. — Našii jljndje se zelo čudili, ker so videli med trupli turških vojakov! sempatm kako iiilado deklico prerezanim vratom. — Ys;i ta dekleta so bila oblečfjia v kratka čipkasta krila, okrašena z zlatom in dra i gimi kamenji.
Ciinlmlj so prodirali v ine»to l'-:n IlUgn-tej.* -..i videvali trupla t«*)i deklet. Vse niso bile mrtve, pač je pa bilo med njimi nekaj manj j ;ii nekaj več ranjenih. -— Vedoč, da se j«- izvršil v um-mu nek strašen zločin, so prodirali še z večjo vnemo in kmulo premagali uioliame-danee.
—	Oprostilo madama — je i kel Azanov, — ne pripovedujte I nam dalje te krvave zgoiibe. ampak rajše nam natočite šampanjca.
Gospodinja ga je ošinila 7. jeznim pogledom ter nadaljevala :
—	Pred par tedni sem bila v Šemahi. — Povedali so mi, da je tam še veliko plesalk, toda med njimi je najkrasnejša neka 1'rorn IVjehan, ki zmeša vsakemu možkemu glavo.
—	1'mrn Djehan — jo je prekinil Gregor Ivanie — ni nič posebnega. — Neumna jo in nepriljubljena. Pa tudi pleš«* slabo. —
'j Lepoto se ji ne vme pripisovati.
(Dalje prihodnjič.)
M.A3 NAR<>1>A rZ. APR. P.*IS.
t
NAZNANILO.
Naznanjam vse-m znancem in ►rljate-ljem. da se je
JOHN HRABSR	j
Ine 13. aprila smrtno ponesrečil.' >b 3. uri popoldne je šel v mesto. ia si nekaj kupi ter nazaj se je ►elial 7 avtomobilom. ni voz-ik ustavil avtomobila na pravem lestu. je on skočil ven m padel ako nesrečno, da je dobil tak u-aree. rtu! i katerega je v še&tih noh v •.olnišniei umrl.
Doma je bil iz VeAikega, Rrdn. bčina Jelšane. Primorsko, kjer apušča /eno in šiiri otroke t^r 110 sestro, tukaj v Ameriki f»al uega brata in nekaj brodnikov, 'mrl je dne 19. aprila ob 2. uri jut raj. Pogreb se je vršil dne 20. prila ob 9JJ0 n« tukajšnjem ka-oliškem pokopališču, katerega mo so vsi vdele&ili.
Joe Hi-aber. njegov brat. če bo ilal to zalo^no ve?t. naj se zgla-ti. ke>r je ranjki zapustil preeej letiarja in ga nobeden drug ne r^ro dvigniti kakor oti parni. Ja-.iii ali /glasiti ^e je treba pri:
John Gula, ftox 422.	Salamanca. X. V.
Xjegovim sorodnikom izrekamo >oža!je. ti. prijatelj -lohn. pa v miru počivaj!
LISTNICA UREDNIŠTVA:
J. M., Cleveland, Ohio. — Naslov je: K. K., Willard. Wis.
Rad bi izvedel za naslov JOSIPI-VE in MARIJE TERŠINAR. Doma sta iz vasi Zaboršt. fara Nova Bučka v krškem okraju nn Dolenjskem. V Ameriki sta ie kakih sed^m let; ena od teh je lo (vmo/ena. kateri priimek mi jo sedaj neznan, za drugo j pn no vem. <" e kateri rojakov t ve ene aLi druge naslov. n;vj( mi ga pošlje, za kar mu bom' hvaležen, ako pa črtata same ta| o^jls. naj mi takoj sporočita,! k je živita, ker poročati jrna imam nekaj važnega. — Aloisi Metelko, I014 SoTrrh Water St. ' Shehoygan. Wis. , -ju_->3___\ r
Kje se nahaja MAT. SEI^VMt Pred tremi meseci j« deial nekje v Pennsvlvaniji. Ako sam čita te vrstice, naj se oglasi, ker jaz se misJ>m sfJrti, za^o žeiim, da \-zame svoge stvari, ki jih jo pxi^tal, ko je bil z Mariučičem pri meni na boardu. Pokojnega sem jaz spravil. — Joseph Sim-črč. P.07: i:J2, Middleton, W. Va.
—4 •
Previdne gospodinje
>Ioi£* tfclno eno »t»tl«Bt.o Dr. K»ckt«r|«v*ss
PAIN-EXPELLER
ZkUMljiro «r«d«tTo i» r(r«]J« eri r*rm»tl?iklh
bvlc^tuh. prehladu, teT>tiTl,«ajn itd.
Jedlno prav! 8 rarstreno zaamke si dr.
E>. »6V . ▼ l«]urn&h ln a«rnv&o*t od P. AO. RICHTen * co.
74-M WuMnitM Sltki. Ntw Vak. N. V.
SPODAJ OMENJENI fiOJAU IN ROJAKINJE,	|
Katari imajo ▼ rokah nnia potrdila aa denarne poiOjatva, a Številka. mi, kakor so oanačene pod Imenom, naj blagovolijo naananiti prej-komofo£a »roj natančen naalov radi važne zadere. Pisma katera m jim poalaH, so ae nam povrnila,
Tnib Frank liha.
B^MttJP^nk	Gnbert Giusepya	Pint«
No. 830788	JKftfttelia Joha	Bamlde Frank
Bear Dan.	No. 44708	No. 880721
No. 260638	Kova« Frank	^^ John
Beaena Mary IClaa	No. 260641	_J"07«
No. 8300«	Koeič Matija
Bob« Vajo	>V 4:1015	SJ^TTi
No. 260588	.....
RaMVaviA	Merkun Antoa	No. 88107«
BoiiikoTie Djnro	Tehler Anna
No. 260681	No. 831856	^
„____Mikolich John	No. 8288M
Brana Mary	""	Turk Charlea
No. 260648	»232«	T. ™
Dolar Talenti.	Modic Ivan	^ TnAI™ No. 8800«
Elcnder Vineana	Xovak Kozi	Tnpk j^i
No. 206241	No. 45313	No. 828741
° V^USS	°mld J0#	^gar Frank
No. 260578	No 260621	No. 44272
• I
! Rada bi izvedela za nasi o v svoje sestre rojene IVAXE JAXK-?M~- v vasi Kamni Vrh. Svet: ' Kri/ pri latiji na Dolenjskem. V Ameriki se nahaja okoli 11 ' let. Zdaj je omožena v mestu Kenosha, Wis. Ker mi ni znan 1 nje naslov, prosim cenjene roji: ko, ako kdo ve, da mi blago- ] j voli naznaniti, za kar mu bora zelo hvaležna. Ako pa sama či- j taš ta oglas, prosim, da mi javiš, ker želim k tebi m> ob- ( Lsk. -- Mrs. Aloisia Ceglar, Uox 281, 3Iosontown, Fayette »'o.. Pa.	(20-24—4)
1 —.	1 1	. .1	1
IŠČE SE
Slovence ali Hrvat, izučen v ope-jriranju Gordon in Cylinder Pivss. i Dobi takoj stalno in dobro d^lo. <"*$lasi naj se nemud^Tia pri:
Clevelaudska Ameiika, ♦J119 St. Clair Ave., Clovolan/t, O.
f 20-23—4)
DOGABJE SE POTREBUJE.
I Dovolj dobrega lesa. Trajno j delo, plača zelo dobra.
Max Fleischer, 25S Lewis St., Memphis, Tenn.
(8-4—7-5)
ZA $900.00
se kupi 50 akrov farmo, hišo. ske-duiij. les, prid€-lke, orodje in nekaj oprave. Pišite po cenik.
Wm. A. Wilcox,
Waterly, R. I.
Ra<l bi Izvedel za nasJov svojega brata AVTOV A MOHOVICH. Xahaja se nekje v PuebJo, Colo. Oe kdo ve. naj mi na2nani. ali na i se pa sam oglasi. — John Mohovieh, Box 15, Trommald, Minn.	(20-26—4)
Rad bi izvedel za svoja dva svaka .JCRKTA in MARKA »ICRlC, doma iz Doljanc. občimi Sowdee. kot ar Jaška na Hrvatskem. S prvim, ki ga po Minnesoti 11a-zivajo Filipine«', smo bili prod IS. leti skupaj v Evelethu. Minn., z drugim pa prr-d 0. leti v Xe\v Alexandria, Pa., odkoder pa se je preselil nekam v Colorado. Ako kdo izmed rojakov pozna katerega izmed obeh, ga prosim, da mi naznani nju naslov, ali pa naj ju opozori? da mi bodeta kaj odpisala na naslov: John Ucman, Box J Penn -Station, Pa. (22-24—*)
i Veliki vojni atlas
>
; vojskujočih se evropskih drža? m pa Iro-I lomjskih posestev vseh velesiL
!	Obtega 11 raznih zemljevkbr.
I	CEHA SAMO 25 CENTOV.
I	STENSKO MAPO CELE EVROPE $8.00.
s	VELIKO STENSKO MAPO, KA ENI 8TRANI ZE-
\ DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OSLI SVIT, \ CENA S3.00
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE 0 DAL-i MACUE Z MEJO AVSTRO-OGR8KK Z ITALIJO — > CENA JE 88 CENTOV.
Nanrifla in danar pofljito aa:
t Slovenic Pabiishing Company
I IS Cortlawtft Straat,	Naw York. H. T
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slorenski goro-re«4 Specialist mož ki b bolezni v Pit tebur^^^^^^
t'ra«lne nre: dnevno od 9. do poldne do 8. ure srečer. V pat-kOi od 9 dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do Z popoL
pa. Logroz. ^
Na znanje.
Položaj je t&k, da ne moremo sedaj niS več pošiljati denarja vojnim njetnikom in beguncem.
Po novi postavi zumore z trhlimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je »Tn^riSlH držav-Ijan, in morm v to svrbo dobiti dovo^jeme od War Trade Board is .Waflfamrtonft : TvzAft IUHX fliPTO
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regal je, poUbene instrumente, k»pe itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpraSate. tTpračanje ras »ta ne le 3c. pa si bode te prihranili dolarje.
Cenike rcC vrat pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK ft CO., 426 Chestnut Street,.	Conemaugh, Pa.
' Življenje na arstrljtkfeai dvof« aU smrt cesarjerifia Bwlolta
BAZGLEDNICV:
Newyorike, botične, veUkoooia* ln noroletne komad po
ducat	t^Jil Album mesta New Tor^ ■ kraa-
ataal adl—d	wpXI
ZEMLJEVIDI 1
Arstro-Italijanska rt^aa mapa	^Jl
f Arstro-ogrskL, veliki raaaa	—MO
OeU svet mall	»=».10
Cell sret veliki	s=-.2a
j Europe reaan	jo
j Vojna stenska sapa	ft.OO 1 Vojni atlas
Zemljevidi: Al* 4 Oola^
I Oai. itd. po	*=>
Združenih drtav mali	»-.1«
, Združenih drtav vaUki	V J«
Združenih drfav ateosfa 101,
aa drugI stzaal tm mU mmf	mM
pa it nekaj wwi^tt Mm	pa m -
POUČNE SDUfil:
ibnor nemiko-ausL tobnaC veaan E.S0 Hitri računar (nemiko- angL} ▼esan
Poljedelstvo •	^80
Sadjereja v pogovorh
Scbimpttov nemfiko-slov. slovar |12l
ZABAVNE IN RAZNE DROGE KNJIfil:
mpaotlaem	r^M
DoU s orožjem	«—JO
Dve falolgri: "CarHjeva ženltev" I
ln "Trije ženini Mesija 2 zrezka
Pod Bobov SL VeCernlea	—
PostreflM bolnikom	t-AOj
Bodjalna demokracija	f=.10 J
Trtna ui ia trtorsja	mrJ/0
Umna živinoreja	—M 1
Veliki alovsnako^asMU tolam« $2.00' Trojka	—J»
Vojna aa Balkaau IS svea. «-L» . Zgodovina e. kr. pežpotka It IT a aUkaml	««Ji
Poleg tu naverenih knjig hnaiaa 1 al Idva zvezka.
---------y
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St,	, New York. N. Y*
I >< m Juan M'»f«rio Rodv jt- bil porini k pri segoviskih lovoih, | ki) jf bil ijepov |»ol4c raplei^l v ueko vojaAko zaroto, ki se je pa
izjalovila.
i'rijeli >»1 Idi tri major j«-, tri -t«»tn:"ke t r nekaj uižjih Ta^tiiikov; ter jih ustrelili.
N". š junak j** vseeno	7at-m ko s« j*1 klatil veft mesecev!
po Franciji, /i\el v slahih r.t/.m-r.ih ter nepriMano trepetal, kdaj! mu iMMla prišli r»a	:
Ko je prt »r «i.krar jp koliko }>ole{rla. m1 mu je posrečilo)' doWti <»fi.-ir««ki jwiient /a ru>ko rojMko službo.
Kiualo Mtm je »i« r>il jM^Vflj«-, naj sf- jKnla k svoji četi v Kav-j, kaje. kj. r p ''ila \ onih »ineh v«.jna nekaj čisto v^aJctiauj.-ica.
IVročaik »'<»rejio ^ j«- t .r« j vkreal v Marseju. Ker je bil ie poj naravi /.trnKlj a bi ker je moral pustili v Franciji rensko, katero j€ i ,tr; ^f 1..	*r uiu« vuo, «ia mu ni bilo posebno lalrko pri sri'U. f
^'«•/:lja biia dol^u. |H»tovanje iii*iH»rno. Slednjič so se izkrcali! \ r. •■•»tu l*««li ob < mem Bi'Hrjo, ki j»- bil«» v onem eavn eno riajvažuej-; iifi '»ji»»tahi*č 'ta evr»»p-.ki .•»traui Kavka/;«
pattk^li \rlisi eruzdovi, n«-na\a«iiia drevesa in cvetje, ki' pja 10 \i.1r| ^ nikdar v »vejem življenju.
Moe«"t*u p- bit \ Vfliki ,.i«ir»-jpi. Na !a«iji ^a v.>i smatrali za i ri.i»k«-ifH ♦•a»tnika. kot tiik j.- t»nii izkr«-al in o.liel v me.sto.
Ko je raku IuhU [m» ui • i iau je prišel nasproti mlad človek v •"a*trii*i ''bliki. pr»n-ej \> »ik in iu^ iiu, nelep<*, t«w1a prijazne zunanjosti.
Al ln. i.-n," j-* -t- ! k ujt-iiiii i r pa uajjovoril v fran«*rv-,kern j«- ' »«ku:	_	j
fi«»%po4. lavnokar vm izvedel, da je dut^jel nek »lra^onski • infiiii. v 1'oti t« r da bo o«tpoto\al k svoji četi v Itak u. — Ta častit k ste \i - K"t tovar h sem vam na razjudaj^o in imam / vami i?jto |H>t. i r *a«iov ijni, iahr-.. -vkujMij potujeva. — Prebiti« pa kaj na dalj razpravljava, vas povabim \ b«»tei <'ol«-hi<b- na steklenieo šam-f vanje a. Ne bojte ne b«.\a vama. — Povabil son tudi j»iir svojih prijateljev ia v • ast ml b<», če vas bom mogel prestaviti.
V'»e t-• je rekel tako resno, pi v« udar tako prijazno k«»t je že pač rnxH navada.
ršpanski irjnntn« «■. l.i je m« 1 fraiu-o-ke navad«*, v,- mu prik'o-nil rekoč:
—	Vedeli nic, moje ime je Don Juau.
^ Zatem se je tudi mladenič prikumit ter odvrnil:
—	Mojc ime je Azanov. .— Tu j«' torej moje ime, pravzaprav se pa imenuj«-m Mrtrau in «n sin ilas;in n« ja. — .1«-' sem Rus, to pravi Tartar vi provinee .švvanskf in pol»»jr t«'*ja 1u.ii mohatuedu-nee. —
Zatem pa je prij« l Azanov pod pazduho ter pa od vedel v neko *tran>ko ulico, kjer je stala dolga, nizka baraka, na kateri je bilo zapihano z velikimi belimi črkami: "<«raod Hotel de Oolchide. — V*e Francosko**.	.
Ko »ta Mopila v sobo. sta opazila par ."ajstnikov, se«1ečih pri pogrnjeni mizi, kateri so pili žganje ter jedli kaviar in si s tem vzbujali tfk.
IV.rtba je, <la jia ie v$J»j n< kaj omenimo.
Hila f»ta dva francoska ftstr.ika. ki sta prišla v Rusijo naktipo-vat za armado, -nadalj«' nek Jklad/ar. ki j«* skoraj neprestano molčal in nek Saa, ki je hotel % 1 erzijr pe*kii6ati svojo >Te»'-o.
Vsi ti so pu samo	ki nimajo znai-v povestjo nol>rjepa o-
prav La. Veliko bolj h« me pečali z nadaljtumi. jvoseHno z madamo JMarron (Aine), ki je l ila določena, da predseduje tej siavnnati.
Staru je b ia /e več kot »»tkides^t let. to la to je ni čisto nie o-viralo, da bi ne pi-enHiala biti i^fteljiva. Ze po njenem obnašanju in njmih VTočih pogledih je dalo to ?kU'pati.
Hila je pn < e j rieiieb ga ir raznobarvnega t.braza. katerega so obkrožali črni li.^j«, i i j« padali v vel i k* n kodrih «korrJ do pjsn. Bila je zabavna '.ru„ka in j^ govorila izborno francoščino. — Lastnik hotela je bil pravzaprav go*pod Marron (Aine, tf>da vsem se je rodno zdelo, ker tejra moža ni še nib.'-e nikoli vkie| in nikdar poznal.
Znano je hilo pa vsem, da je lastnica tega hotela živela precej easa v Tiflisu, kj*»r so jo vsi ;>o/nali ]»*»il imemim la'oka«lija. Tam je bda motli-tka in vsa kavkaaka arumda. infanterija, 'kavlenja in ar-tilerija, je bila zaljubljena vanjo.
—	Jaz prav dobro vem, — je rekel Azanov Moreun — da ni Leokadija nir |»osebno mlada niti j»os<d»no lepa. Toda kaj se hoče v Polit — Jf it tak- . - Tukaj j.- hudič veliko lw>lj predrzen k.4 kje drugod, in p»>leg t-rga je tudi treba [»omisliti, da je to Francozinja! Vom^ne v	Franeozinja! — Kako bi se ji mogel k\io pro-j $hriti1 , .
NARODNA.	j
Zložil Ksaver Mesko.
fantič / zelenega !<tajerja.
sem vedno koiaj-^n. v»-.<*t;
. .	.1
kd<.u- s»- j»a jazno 111 kisni - drži.
osi iltajen-ki fant;-"- pač ni.
Na Štajerskem brif« v>-a'; l«-po
zeleni in vinska trta roda. in vsi ta:n dobre volje pijo in pt^snii -i zrsiveti pojo
I
Kako Iu torej naj kislo držal j kako bi veselo aie pel? Sa,; fantič --< :n /. 'i'ik-^i j mi dii^ii j«- radostna \ '
še ko bom tuairal. si bo^icin /;i|>elj
iti S p»-tjflll V/«*l -n NV(	^loV .
:ji iipatn. «ia it'»ir 'nt1 v *n ?»<. '»•» • sprejel.
pri Njeni taui si v veke l».»ni pel...
POTHEBUJEM
kotlai jf. ki so vajeni dela pri težkem bakru. Plača f»."> do na no. Vprašajte pri:
Soininers & S^»ils Co., o0Gale»ia S;., Milwaukee, \Vj«.
, 2:?-25—4
lš«*cm svojejin brata FRANCETA TRŠA V. polomil« e Markovčpv i/ Valbnrere pri Smledniku na ' Jorenjsl'ean, "ter svoja dva bratranca JANEZA iu FRANCK
TV TRšaN. podomače Mihov i e\ a i/ Hraš pri Smlednikn. Prt-i! letom .so se naii.wjali na itsljanslri fronti. i'e j«* kdo v 1-iken. ujetništvu. JLaj s.1 mi o-«:iasi. posebno pa ti. dragi moj bral. ekr vam lahko k;ij jKuna-^a-iii. Moj naslov ji': Mrs. Jlarv follins.	Wheeler St..
naw. Mich.. 1". >. Ani-'i'ice. i>: :-_>:»—i)