Pc&tntna phfsns v (otovtnL
Leto XH., štev. 7'/
Lpravo^tvo. LjuDl)ao* Knatljeva ulica 5 — Teietoo St 3122 3123, 3124 3125 3126.
biseratni oddelek. LJubljana. Selen« burgova al. 1 - Tet 3492 in2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta §t 13 - Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica $t 2. — Telefon §t 190
Račun ori pošt ček zavodih: Ljub« Ijana 5t 11 842 Praha čislo 7« i<?r \V-rn 5» 105 241
Ljubljana, četrtek 2. aprila 1931
Cena t Din
Potresna katastrofa
v Nfcaragui
Strašno opustošenje v glavnem mestu Managui — Nad 2000 ljudi ubitih, več tisoč ranjenih, na desettisoče brez strehe - 200 jetnikov zgorelo v jetnišnici
Newyork, i. aprila s. Amerika ie uvedla velikopotezno pomožno akcijo za prebivalstvo mesta Manague, ki je strašno trpelo zaradi zadnjega potresa. Predsednik tioover je naročil ameriškemu Rdečemu križu, naj odpošlje pomožno odpravo m preskrbi čimprej prebivalstvu živeža in zdravil. Tri manjše križarke in več mornariških letalskih oddelkov je bilo odposlanih v Nicaraguo. Dve bombni letali z živili sta že odleteli tiakaj.
Mesto Managua nudi strašno sliko razdejanja. Ameriškim četam se je šele v ipoznib popoldanskih urah posrečilo spraviti do smrti prestrašene prebivalce s cest. Nad mestom je bil proglašen preki sod. Vsi avtomobili so bili rekvirirani za prevoz ranjencev. Le dejstvu, da je skoro do-ilovica prebivalstva zaradi bližnjih prazni, kov zapustila prestolnico, se je zahvali«, .da število žrtev ni še večie
V mestu so
porušene vse cerkve
razen katedrale, ki je obstala zaradi jeklenega ogrodja. V poslopju angleško-ijužno ameriške banke je bilo naloženih pol milijona dolarjev v zlatu. Ker je bila stavba v nevarnosti, da jo bo zajel požar, so Jo porušili, vendar pa ni bilo mogoče rešiti zlatih zalog. Poslopii ameriškega in angleškega poslaništva sta zgoreli do tat Vse prebivalstvo le brez streh«
Mestni zapori z več sto kaznend so postali v par minutah žrtve plamena. Nihče, Iki je bil takrat za zidovi se nI mogel živ
rešiti.
Včeraj so se ves dan ponavljali manjši ipotresni junki. Precej močan sunek ob ipo 10. zvečer je zaključil delo razdejanja.
Po mestu so
vso noč divjafi požari
Po zadnjih cenitvah znaša število ra-iiijencev najmanj 2000 nekateri govore celo o 2500 ranjencih. Mnogo ranjencev ni bilo mogoče spraviti na v?rno in so umrli v go-irsčih razvalinah. Neki mornariški letalec, ki ie opazoval strašne prizore in obupne i?o'zkuse napol zasutih ljudi, da bi se re-čilL napoveduje grozne podrobnosti o katastrof.
Kakor se zdi, so najbolj trpela velika poslopja v sredini mesta. Med razvalinami leže še povsod mrtveci in ranjenci. Celokupno škodo cenijo na približno 40 milijonov doiarjev. Železniške proge so več mil) naokoli razdejane in se pomožni vlaki hpioh ne morejo približati mestu.
New York, 1. aprila g. Iz potresnega ozemlja v Nicaragui prihajajo vsako uro podrobne vesti, ki popisujejo strahotni obseg katastrofe in iz katerih se more sxle-pati da je njen obseg mnogo večji kakor eo sprva domnevali, število smrtnih žrtev <enijo na 2000 do 2.500 oseb. Izpod ruševin razdejanega mesta Manague so že do-«lej
izkopali okoli 1100 trupel.
Ker je večji del mesta še vedno v plamenih, so reševalna dela skoraj nemogoča.
Letala, ki jih ie odposlala Amerika, da bi prinesla prebivalstvu zdravila ln najpotrebnejša živila, popisujejo razdejano ozemlje kot pekel, zavit v dim in cgenj. Prebivalci letajo vpijoč in kakor zblazneli v strahu po razvalinah. Zidovi se še neprestano podirajo in pokopavajo pod seboj nove žrtve. Iz razvalin se sliši stokanje in klicanje ranjencev na pomoč. Poleg vsega tega vlada v mestu strašna vročina ln dušljiv dim, tako da se letala sploh ne morejo približati. V jetnišnici je
zgorelo vseh 200 jetnikov »vfli.
ker pazniki niso utegnili odpreti celic. Ogenj se je širil z strahovito naglico ln se še sedaj zdi vse mesto kot veliko ognjeno morje, v katerem na reševanje zasutih ljudi sploh ni mieliti. Povsod po cestah ležijo mrtvi in umirajoči
Najbolj razdejano je središče mesta, kjer je bila tudi palača predsednika republike in so stala vladna poslopja. Ko se ja
podrla velika tržnica,
je bflo ubitih 100 žensk skupaj. Prav tako so umirali ljudje v množicah v drugih poslopjih, kjer jih je bilo ob prvem potresnem sunku zbranih več skupaj. Med ubitimi je tudi mnogo inozemcev, posebno Američanov.
Ameriški vojaški oddelki si prizadevajo trenutno, da bi preskrbeli prebivalstvo, ki se je začasno nastanilo v okolici mesta v šotorih, najpotrebnejše. Predvsem je treba iz velike razdalje dovažati vodo v cisternah, ker je bil
razdejan vodovod
ln so vsi studenci usahnili. Prav tako se je podrla elektrarna, tako da je bilo mogoče ponoči nuditi začasno pomoč le ob svitu bakelj. Zdravniška pomoč je zaradi pomanjkanja zdravil in zavojnega materiala nezadostna. Vse ceste, železniške proge in žične zveze s potresnim ozemljem so pretrgane.
Več pomožnih vlakov
Je bilo odposlanih iz pristanišč v Mana-guo in niso mogli doseči prestolnice, ker s obtičali 20 do 30 km daleč od mesta.
Središče potresa je bilo bržkone sredi nikaraguanske prestolnice Manague. Najbolj prizadet je bil trgovski del mesta, kjer dobesedno ni ostal niti kamen na kamnu. Potres je trajal 20 minut. Prvi potresni sunek je bil najmočnejši in je zahteval tudi največ smrtnih žrtev Zaradi nezadostnih zdravstvenih ukrepov se je bati, da bo izbruhnila kakšna epidemija. Da bi oblastva preprečila ropanje po poškodovanem ozemlju, so proglasila nad njim
obsedno stanje,
vendar pa previs duje vtis, da ne bodo dovolj močna, da bi mogla zagotoviti strogo izvršitev. Stvarna škoda se ceni površno na okroglo 60—80 milijonov dolarjev. Ranjenih je bilo okroglo 5.000, brez strehe pa je ostalo več deset tisoč ljudi.
Newyork, 1. aprila g. Danes popoldne se je situacija v popolnoma razdejanem mestu Managui, ki nudi strašno sliko razdejanja, nekoliko Izboljšala, ker se je veter obrnil pioti vzV>du in so začeli požari polagoma pojervjavati. Narodna garda, ameriški vojaški oddelki in civilne osebe delajo z združenimi močmi in mrzlično naglico, da bi čimprej izkopali mrtve in ranjene. Zaradi prav tropične vročine je nevarnost izbruha kuge od ure do ure večja. Poslopja tujin poslanikov, posebno angleškega in ameriškega so pogorela do temeljnih zidov Za večerut ure pričakujejo prihod prvih ame riških letal z zdravili, zdravniki, zavojnlm
materijalom in strežniškim osobjem. *
Mesto Managua leži ob jezeru Istega imena ter je glavno mesto in sedež vlade srednjeameriške republike Nicarague. Mesto šteje 60.000 prebivalcev. Nicaragua ima zlasti nad jezerom Managuo in gozdnato ravnino Chinandego celo vrsto vulkanov, ki so posebno karakteristični za to deželo. Prebivalstvo Nicarague tvorijo večinoma Indijanci, črnci in mešanci, dočim je belcev razmeroma malo.
Omejitev žitnega uvoza iz Amerike
Ker ameriške države odločno odklanjajo preferenčni sistem, so se začela podajanja o kontingentiranju preko-
morskepa uvoza žita
Rim, 1. aprila, d. Odbori mednarodne Sitne konference izdelujejo poročila, ki bodo v teku tedna predložena plen umu kon« ference. Predsednik konference De Miche« i is je obrazložil na zadnji plenarni seji do> sedanje rezultate dela konference. Za iz« vedbo akcije v velikem slogu, ki bi imela za cilj obvezno zmanjšanje proizvodnje ži» ta, obstojajo velike gospodarske, tehnič« ne in politične zapreke tsr ima nasprotno mnogo bolj ugodna tla akcija za povečanje &o.izuma žita. Prav tako se more urediti mednarodna žitna trgovina o čemer obsto« ji več predlogov. Prvi predlog predvideva kontingentiranje žitnega izvoza; posamez« ne države naj bi uredile svoj izvoz in osno« vale posebne ustanove, ki bi ga nadzirale; ti zavodi na' bi sodelovali med seboj ter bi bila podrejeni mednarodni centrali za izvoz žita. Po drugem predlogu naj bi se osnovala slična organizacija žitnega izvoza, obenem pa tudi regulirale cene na žitnem trgu. Tretji predlog, ki se bo prav tako vsestransko proučil, se tiče organizacije žitnega izvoza na kooperativni podlagi. Predsednik De M;chelis je opozarjal, da Ibodo odbori izdelali izčrone elaborate o vseh teh vprašanjih, posebno pozornost pa bodo oosvetili preferenčnemu režimu za izvoz žita. kakor tudi vprašanju medna« rodnih agrarnih kreditov.
Rim, 1. aprila, d. V posvetovanjih komisije svetovne žitne konference je prišlo včeraj do nove rešitve glavnega vprašanja, namreč oddaje sedanjih žitnih presežkov. Ker prekomorefee države odločno vztrajajo
na stališču proti vsakim prednostnim carinam za vzbodno-evropske države, je praktično za enkrat prav za prav odpravljeno z dnevnega reda vprašanje preferenčnega sistema med evropskimi industrijskimi in agrarnimi državami. Sedaj pa so se preko-morske države izjavile pripravljene, pogajati se z zastopniki evropskih agrarnih držav o dobavi žita evropskim državam in se dogovoriti najprej o takem kontingentiranju do 1. 1932, ki bi vzhodnim evropskim državam zagotovil oddajo njihove žetve.
Pogajanja o tem se bodo vršila na posebni konferenci prizadetih držav; na predlog predsednika svetovne žitne konference De Michelisa se bodo pričela že v Rimu, kjer so zastopane tudi konzumne države, ter se bodo bržkone nadaljevala v okviru gospodarske organizacije Društva narodov.
Trgovinska pogajanja med ČSR in Grčijo
Atene, 1. aprila d Prihod češokslova-ške delegacije, ki naj bi se pogajala o raki jučitvi definitivne trgovinske pogodbe med češkoslovaško in Grčijo se pričakuje v najkraišem času. Računajo, da bodo pogajanja končana že pred 14. aprilom, ko ima prispeti v Atene minister dr. BeneS, tako da bi se lahko nova trgovinska pogodba takoj podpisala.
Katastrofalen vihar nad Florido
Newyork, 1. aprila AA. Nad mestom Winterhaven v Floridi Je divjal silen vihar, ki je razkril mnogo streh in Izruval na stotine dreves. Ranjenih je bila 6 oaehb
		
		
	« 1	
Naročnin« t naša mesečno 23 — Din. sa <nozemsrv<_ 40 - Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 « 3126, Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 {ponoči 2582) Celie Kocenova al 3 Telet At 190.
Rokopisi se ae vrača jo — Oglasi po farifu
NOVI URADNIŠKI ZAKON
Zakon je stop3 z včerajšnjim dnem v veljavo - Namesto dosedanjih kategorij uvaja deset enotnih skupin za vse uradnike - Ustanovitev
rodbinskega pokojninskega fonda
Beograd, 1. aprila p. Službene Novine« objavljajo novi uradniški zakon, ki ga je včeraj podpisal Nj. Vel. kralj in ki je stopil * današnjim dnem v veljavo. Glavne določbe novega zakena so:
Veljavnost zakona
Paragraf 1. Zakon velja za uradnike in za ostale državne uslužbence civilnega re« da ter za uslužbence poštne hranilnice. Za ministre in bane veljajo samo one odred, be, glede katerih je to v zakonu izrecno navedeno. Odredbe 9. poglavja p rodbin« skih pokojninah in uradniškem pokojnin, skem fondu ter prehodne in zaključne od« redbe tega zakona pa veljajo tudi za dr. žavne uslužbence vojaškega in civilnega roda ▼ vojski in mornarici. Odredbe, ki se tičejo uradniškega pokojninskega fondi, ter prehodne in zaključne odredbe velja io nadalje za vse uslužbence državnih pro« met ni h ustanov.
Pogoji za sprejem v državno službo
Paragraf 2. Vsa znanja v vseh strokah državne službe so po zakonskih predpisih enako dostopna vsem državljanom po roj« stvu in onim državljanom, ki so si držav« Ijanstvo pridobili in so jugoslovenske narod« nosti. Drugi državljani, ki so si državljan« stvo pridobili, lahko dobe državno službo, če so že 10 let nastanjen v kraljevini, pred tem rokom pa le po posebnem odobrenju državnegj sveta na obrazloženi predlog pri« .sto j nega resornega ministra. Tuj: državlja« ni se lahko sprejmejo v državnp službo sa« mo kot dnevničarji aK kot pogodbena urad« ndki.
Paragraf 3. V državno službo se lahko dprejmejo osebe, ki so izpolnile poleg po« gojev, navedenih v paragrafu 2, še nasled« nje pogoje: 1. da <^-irc najmanj 18 let; 2. da so telesno in duševno zdrave: 3. da so neoporečne; 4. da v primeru mladolet« nosti pristanejo na to roditelji, odnosno odgovorni varuhu': 5. da pppolnoma obvla. dajo službeni jezik: 6. da imajo po zakonu predpisano izobrazbo in vse druge predpi« sme pogoje za stroko, v katero žel« vsto. piti: 7. da niso stare nad 60 let, razen v primerih, ako je to s posebnimi predpisi drugače odrejeno, in v primerih neposred. nega prehoda z pogodbene službe; 8. da po končanem 21. letu starosti odslužijo svoj obvezni rok v stalnem kadru, razen ako so po obstoječih predpisih zakona o ustroj« stvu voiske kadrske službe oproščene: 0 da niso pod kuratelo ali v konkurzu m da ni bila podaljšana n d prosilcem očetovska oblast; 10. da niso bile s pravomočno spd« bo obsojene na izgubo častnih državljan« skih pravic, kar velja tako dolgo, dovler traja ta izguba: 11. da jim kot aktivnim državnim uslužbencem ni prenehala služba iz razlogov, predvidenih v točkth 1, 2, 7,
9	in 12, čl. 104 tega zakona: 12. da jim kot državnim upokojencem ni bila s sodno aK disciplinsko razsodbo odvzeta pravica do pokojnine.
Paragraf 4. V državno službo se n« mo* re sprejeti oseba, ki izpoveduje načela pro« ti obstoječi državni obliki ali načela za protipravno i-zpremembo državnega reda.
Paragraf 5. Sprejem v drža -no siužHo te •»rši na podlagi pismene prošnje, podprte * potrebnimi dokument.
Šolska hi strokovna izobrazba
Paragraf 6. Državni uslužbenci civilnega reda se dele na urtdnike, pripravnike, zva« nionike in služi tel je
Paragraf 7. S predpisi o ureditvi posa« meznih strok državne službe civilnega reda se odreja, aH se zahteva za vstop v drž v« no službo glede šolske izobrazbe nepopol* na ali popolna srednja šola, fakultetna iz« obrazba, odnosno temu odgovarjajoča strokovna izobrazba. Katera šolska iz« obrazba je enakovredna s srednješolsko, odnpsno fakultetno izobrazbo, bo predpi« sal prosvetni minister s posebno uredbo.
Paragraf 8. Razen v stroke, za katere se zahteva najmanj popolna srednja šola, s» lahko sprejmejo tudi podofiohrji, ki so od« služili 10 let v stalnem kadru, kto velja tudi za zvaničnike. ki imajo po 10 letni službi dobro kvalifikacijo
Paragraf 9. Za stroke, v katerih skuti de«
10	na prirojenih sposobnostih aH na spret« nosti, pridobljenih v strokovni 6'užbi, bo predsednik ministrskega sveta s posebno uredbo predpisal, kateri šolski izobrazbi odgovarja delo v tej strok«
Paragraf 10. Za službo zvaničnika se za« btevata najmanj dva razreda srednje šole.
Paragraf 11. Za službo služitelja jc po. trebita pismenost.
Pripravna služba
Paragraf 12. Za imenovanje na uradniSko mesto sta potrebni pripravna služba in po« ložitev državnega strokovnega izpita.
Paragraf 13. Pripravna služba traja naj« manj tri leta v isti 9troki. pti čemer se mora dati pripravniku možnost, da se uve« de v vse panoge svpie stroke. Po dveh le* tih prtpravn *5ke službe lahko polaga pri« pravnik predpisani' državni strokovni izpit.
Paragraf 14. Strokovni izpit se polaga pred komisijo, ki se imenuje vsako leto jm jBjdrci stroko posebej. Ponavljanje str©«
kovnega izpita je mo^no samo dvakrat m
se mora pripravnik, ki po petih letih pri« pravniške službe niti tretjič ne napravi iz« pita, odpustiti iz pripravniške službe.
Nadaljnji členi določajo podrobnosti o polaganju strokovnih izpitov.
Deset položajnih skupin
Paragraf 18. Vsa zvanja uradnikov so razdeljena na deset položajnih skupin v smislu tabele v paragrafu 22. Druga, tretja in četrta skupina imajo po dve stopnji. V6e, kar je predpisano za skupine, velja tudi za stopnje.
Prejemki ministrov hi banov
Paragraf 19. Osebne plače in osebne draginjske doklade za zvanje ministrskega predsednika, ministrov in banov so: mini« stiski predsednik ima plače 10.000 Din, osebne draginjske doklade 7500 Din, mi« n is tri in bani plače 8000 Din, 06ebne dna« ginjske doklade 6000 Din.
Paragraf 20. Ministri na razpoloženju, ki imajo najmanj eno leto službe, uračunl iive v dobo ministrovanja, prejemajo enak od« stotek ministrske plače, kakor se jam vra» čuna za penzijo.
Prejemki državnih nameščencev
Paragraf 21. Prejemki uradnikov se dele na plače, položajne doklade. na osebne in rodbinske draginjske doklade Od 1. stop« nje 4. skupine do 10. skupine jim gre razen tega perijodični povišek po tabeli n pa> ragrafa 22.
Paragraf 22. Uradniške mesečne plače, položajne doklade ter osebne draginjske doklade po položajnih skupinah in dra* ginjskih razredih znašajo:
Glej na 2. strani tabeU A.
§ 28. Uradniški pripravniki imajo mesečno plačo po razrednih skupinah in to:
I. V strokah, v katerih so zvanja razpo-reedna od 8. skupine navzgor, po dravinjskih razredih v prvem 1800, v drugem 1650. v tretjem 1560 Din.
ItL V strokah, kjer so zvanja razporede-na od 9. skupine naprej, po draginj skih razredih v prvem 1550, t drugem 1400, v tretjem 1300 Din.
IIL V strokah, kjer so zvanja razpore-dena od 10. skupine naprej, po draginjskih razredih v prvem razredu 1400. v drugem 1250, v tretjem 1200. Poleg plače jim pripada tudi rodbinska draginjska doklada.
§ 25. Prejemki zvaničnikov sestoje iz plače in osebne draginjske doklade. Zva-niška zvanja so razdeljena na tri položajne skupine. V prvi skupini imajo zvaničniki tri v drugi in tretji skupini pa po dva pe-rijodična poviška. Prejemki zvaničnikov znašajo:
(Bel na 2. strani tabelo B ^
§ X. Prejemki služi telj ev se dele na plačo ki osebne draginjske doklade. Vsa zvanja so razdeljena na dve pok>žajnl skupini s tremi periodičnimi po viški v vsaki skupini Prejemki znašajo:
Glej na 2. strani tabelo C
Draginjske in rodbinske doklade
§ 27. V prvem draginjsketn razredu so mesta Beograd, Zemun. Zagreb, Ljubljana. Novi Sad, Sarajevo, Split Sušak, Skoplje. Niš, Cetinje in Banjaiuka. V drugi draginj-ski razred so uvrščena vsa mesta, ki so sedež sreskega poglavarstva, v tretji dra-ginjski razred pa vsi ostali kraji v državi.
§ 28. Rodbinska doklada za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka znaša mesečno 150 Din.
§ 29 Državnim uslužbencem ki imajo naturalno stanovanje od države, se odtegne vrednost stanovanja od draginjske doklade.
§ 30. Ob sprejemu v državno službo prvič ali po povratku v aktivno službo pri-tičejo redni prejemki šele od 1. prihodnjega meseca. Prav tako pritičejo višji prejemki ob imenovanju odnosno napredovanju v višjo skupino dalje perijodični poviški in poviški ob imenovanju pripravnika za uradnika od 1. prihodnjega meseca.
Službena ocena
S 31. Državni uslužbenci se ocenjujejo vsako leto razen uradnikov od tretje skupine naprej, ki niso podvrženi nobeni oceni. Oceno izvrši posebna komisija. Za oceno so potrebni podatki o strokovni sposobnosti, o vedenju v službi in izven službe, o marljivosti in zanesljivosti v službi, o vrsti dosIov, ki jih vrši. in o uspehih, ki jih doseže uslužbenec.
Nadaljnji členi določajo podrobnosti o načinu ocene.
Razpored nameščencev
§ 45. Zvanja v strokah, za katere se zahteva nepopolna srednješolska izobrazba se razporede od 10. do vključno 7. položajne skupine. Zvanja v strokah, za katere se zahteva pon<V«ia srednješolska izobrazba ali odgovarjajoča strokovna izobrazba se razporede od 9. do vključno 5. položajne skupine. Zvanja v strokah, za katere je predpisana fakultetna izobrazba, se razporede od 8. skupine navzgor.
§ 46. Učiteljska zvanja na strokovnih Šojah. x fcotitor ofeo ie določena f laripo-
redu učiteljstva, se razporede pod enakimi
pogoju kakor učno osobje v resoru prosvetnega., odnosno trgovinskega ministrstva
§ 47. Razpored zvaničnikov tn shiStc^ev iz vrše resorni ministri s svojo uredbo.
§ 48. Pripravniki se lahko postavijo samo na izpraznjena uradniška mesta. Isto načelo velja tudi za napredovanja v istem zvanju do skupinah in za imenovanja na druga mesta.
§ 49. Noben uradnik ne more biti imenovan ali napredovati v višjo skupino (aH stopnjo) dokler ni prebil določene dobe v prejšnji skupini, (stopnji) in sicer v 10. tat 9. položajni skupini štiri, v 8. 7,6.5in4-H. položajni skupini najmanj tri efektivna službena leta.
§ 50 in 51. dolo&aAa, da na Iiin unjen mesta v višji skupini zvaničnikov lahko napredujejo le zvaničniki, ki so prebšb v prejšnji skupini najmanj 9 let; pri slsžite-Ijih je določena ta doba na 12 ket
Periodični poviški
f 82. Periodični poviški. predvideni ▼ ČL 21. in 22. pritičejo po treh letih efektivne službe v dotičnj skupini in se povišek odredi po službeni dolžnosti.
§ 53. Državni uslužbenec, ki je dobfl slabo oceno ak je bil disciplinsko obsojen, iz-rubs eno leto za periodični povišek pri disciplinski kazni pa za dobo trajanja kazni.
Nadaljnji členi določajo razne podrobnosti več aH manj nebistvene vsebine.
Splošne dolžnosti uslužbencev
S 69. Državni uslužbenec je dottaa pokoravati se nepristransko, zakonu vestno in marljivo vršiti svoje dolžnosti in v službi vpoštevati samo splošne in državne interese ter se izogibati vsega, kar bi bdio na škodo poverjene mu službe.
§ 70. Vsak uslužbenec je dolžan izvrševati naredbe svojih starešin, če so izdane v mejah veljavnih zakonov. Ce uslužbenec smatra, da je odredba protizakonita, lahko izvršitev odkloni in zahteva pismen nalog. Ce smatra tudi še po prejemu pismenega na'oga dotično odredbo za nezakonito mora o tem poročati svoji najvišji oblasti.
§ 71. Noben državni uslužbenec ne sme poleg svoje državne službe imeti nobene druge službe brez izrecnega dovoljenja pristojne nadrejene oblasti.
§ 72. Ministri, bani in sploh državni uradniki ne morejo bati člani upravnih odborov denarnih zavodov m pridobitnih podjetij, ki imajo posla z država
§ 73. Državni uslužbenci lahko osnujejo z odobrenjem resornega ministra svoja strokovna udruženja, ki pa ne smejo nikdar imetj plemenskega ali verskega značaja.
§ 78. Za Škodo, ki Jo povzroči državni
uslužbenec tretji osebi v izvrševanju svoje dolžnosti z nezakonitim postopanjem, odgovarjata dotični uslužbenec in država.
§ 81. Državni uslužbenec, ki stopi v državno službo, se mora javiti na odrejenem mestu 15 dni po sprejemu službenega obvestila, v nasprotnem primeru se smatra imenovanje za razveljavljeno.
Dopusti
§ 86. Vfeak državni uslužbenec ima pravico do letnega dopusta. Dopust pritiče uradnikom 1. do 3.-H. skopane letno 6 tednov. v ostalih skupinah pa do prvih pet let službe 10 dni, od 10 do 15 službenih let 20 dni. od 15 do 25 službenih let 30 dni. in nad 25 službenih let 40 dnu Uradniškim pripravnikom pritiče letno 10 dni dopusta. Zvaničniki imajo v prvih 5 letih službe pravico do osemdnevnega dopusta, od 5 do 15 službenih let 12 dni, 15 do 20 službenih let 20 dni in nad 25 službenih let 30 dni dopusta.	*■
§ 88. Državni uslužbenci ta upokojenci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah odnosno na državne stroSke. Državne uslužbenke imajo v primeru poroda pravico do 6 tedenskega dopusta.
Pokojnine
§ 123. Državni uslužbenci imajo po desetih letih efektivne službe pravico do pokojnine ki znaša 50 odst. njihovih rednih prejemkov. Za vsakega nadaljnjega pol leta službe se poviša ta penzijska osnova za 0.90 odstotkov. Ce se državni uslužbenec upokoji pred 50 letom starosti ali nredno je dosegel 30 službenih let. se mu poveča penzijska osnova do 15 s'<užbemh let in do 35. leta starosti za vsakega pol teta za 0.50 odstotkov, do 20 let službe in 40. teta starosti 0.60 odst. do 25 tet službe in do 45 teta starosti za 0.70 odst., do 30 tet službe in 50. leta starosti za 0.80 odst. Vs?ko prčeto polletja se računa za celo. Osebna penzMa oa v takem primeru ne more presegati 9^ oflst rprfnih nrpipmkov.
Od položajne doklade se računa v n^nziio po 20 letih «lii7be 50 ovitkov, po 25 letih službe 60 odstotkov, po 30 lr tih 70 odstotkov. po nad 30 letih službe 95 odstotkov.
Upokojeni državni uslužbenec ima pravico do osebne drasinjske doklade, ki znaša v 1. draginjskem razredu 550. v drusrem 500. v tretjem pa 450 za uradnike, za zva-»čnike In alužitelje pa .v prvem draginj-
, »JUTRO« St. 77 .,	---
Novi prejemki državnih uslužbencev I	Vsakoletni UaTall
Tabela A s uradniki	.	^ .„
——-——=	z naročili na oglase za velikonočno Številko »Jutra«,
Osebna draginjska dokiada	pritisk zamudnikov, ki naročajo svoje oglase šele v
Polož. —- j 2. i 3.	petek, torej tik pred prazniki, — stavijo na stavnico
dokiada -:--—--take zahteve, da jih ne more zmagati, dasi dela s pol-
--—-—	noštevilnim osobjem in z vsem tehničnim aparatom.
3500 1500 — —	Posledica je. da moramo številne oglase izpustiti, kakor
3ioo 1500 1350 —	tudi, da marsikateri zamudni oglas ni postavljen tako
2700 1500 1350 -	učinkovito, kakor bi lahko bil, če bi bil pravočasno
2120 1350 1200 1100	naročen. „
1720 1350 1200 1100	Ker polagamo veliko važnost na to, da izvršimo
1320 1300 1150 1050	vsa naročila na oglase v popolno zadovoljstvo naših
920 1300 1150 1050	cenjenih inserentov. kakor tudi. da razvrstimo oglase
800 1250 1100 1000	odnosno ves oglasni del velikonočne številke »Jutra«
650 1200 1050 950	pregledno za vse čitatelje, kar je tudi v največjem
500 1150 1000 900	Interesu inserentov samih. 400 1100 950 850
300 1050 900 800	prosimo vse pridobitne kroge, M se nameravajo
200 1000 850 750	udeležiti te izredno uspešne reklamne in propagandne
praznične števike „JUTRA", da nam svoja naročila
sižaiki	dostavijo ali dopošljejo ze v prvih dneh velikega
Osebna draginjska dokiada	tedna.
t i 2. 1 3.	„JUTRO"
razred _ I	____
Plača s perijodičnim poviškom
Perijodični povišek
Skupina
novega zakona
služltelfi
Osebna draginjska dokiada
Perijodični povišek
Sknpina
razred
stopijo v državno službo bilo prvič, bilo ponovno.
Dosedanji uradniki 9. skupine I- kategorije, 5. skupine II. kategorije in 4. skupine III. kategorije dobivajo plače uradniških pripravnikov v smislu 51 23.	j
Dosedanje skupine zvaničnikov in služi-teljev odgovarjajo skupinam po novem za- I konu
Državni uslužbenci, ki so ob uveljavljen ju
tega zakona v aktivni službi, ostanejo v oni I skupini, v kateri so.
Napredovanje
Po uveljavljenju tega zakona se računa za bodoče napredovanje samo ona doba, ki jo efektivno Drebije državni uslužbenec v državni službi.	f
Uradniki v zvanjih, ki so razporedena od 8. skupine navzgor, a nimaio predpisane šolske izobrazbe, lahko napredujejo do vključno 4. skupine I. stopnje Državni uradniki II. kategorije lahko napredujejo do vključno 5. skupine Do sprejetja specialnega zakona lahko napredujejo procesorji srednjih in sorodnih strokovnih šol. «odniki ter državni tožilci v 2 stornjo 3. skupine, če imajo poleg ostale kvalifikacije 30 let efektivne državne službe, ali pa so stari nad 60 let.
Posebne doklade
Spremeni se četrti odstavek 81. 9. zakona o državnih tožilcih v tem smislu, da bodo imeli odslej državni tožilci pri okrožnih sodiščih posebno lo^lado 800 Din. njihovi namestniki pa po 200 Din mesečno.
Nadalje se spremene odredbe ČL 14. zakona o državnih policijskih uslužbencih izvršne službe s tem. da znaša mesečna posebna dokiada v l.a skupini 300. v 1. in 2 skupini 200. v 3. skupini razen pripravnikov 150 in za pripravnikp 100 Din mesečno Za rektorie univerz so na novo odmerjene posebne doklade. ki bodo znašale odslej 3OO0 Din za rektorie. 1500 Din za dekane ln 500 Din za upravnike zavodov, seminarjev in laboratorijev.
Sreski šolski nadzorniki, razporejeni v skupinah Ijudskošolskega učiteljeva, dobe posebne nagrade po 300 Din mesečno.
Druge določbe
V resoru notraniega ministrstva so opro ščeni v bodoče politično upravnega strokovnega izpita oni. ki so položili sodniški ali odvetniški izpt Za politično upravne uradnike se lahko imenujeio tudi osebe, ki nimajo popolne pravne fakultete pač pa so ab oolvirale kako drugo fakulteto ali strokovno šolo
Za sreske načelnike, predstojnike mestnih policij v mestih nad 30 000 prebivalcev sreske podtajnike. tajnike policije v mestih izpod 30 000 prebivalcev in višje policijske komisarje, se lahko postavijo v 6. sknpini tudi aktivni in upokoieni ter bivši uradniki notraniega ministrstva, ki imaio fakultetno izobrazbo in so bili v tej službi najmanj pel
4-II	4-1
5. 5-1 ln la-II fi. 6-1 in MI
7.	7-1 in 2-II
8.	8-1, 3-II in l-III
9.	4-II in 2-III 10. 3-III
Odredbe tega zakona veljajo za vse one dTŽavne uslužbence, ki so ob uveljavljenju tega zakona v aktivni službi ali ki pozneje
MODNI ČEVIJI IA DAMI
Naši kraji in ljudje
Veliko in važno rudarsko zborovanje
Težak položaj bratovskih skladnic — Fond za brezposelne rudarje —
Intervencije zaradi rudarske krize
Trbovlje, 1. aprila.
Zadnje zborovanje, ki ga je sklicala Zve« za rudarjev Jugoslavije v Trbovljah v De« lavskem domu, je bilo prav dobro obiska« no ter je tudi dobro in stvarno poteklo. Zborovanja se je udeležilo okrog 900 ru« darjev. Najprej je poročal predsednik glavne bratovske skladnice g. Sober o zvi* šanju prispevkov za bratovske skladnice, ki je potrebno zaradi sanacije; Govorni« kovo poročilo je bilo zelo stvarno.
Bratovske skladnice so od leta do leta bolj pasivne in če pojde tako naprej, bodo v par letih popolnoma izčrpane. Delavci pa morajo te svoje ustanove ščititi, kajti tudi ti, ki so danes mladi, bodo enkrat sta« ri in potrebni pokojnine, ker živ pač nih« če ne more v grob. Po novem pravilniku bodo znašali prispevki za bratovske sklad« niče za Celje 8 odst., Store 9 odst., Trbov« lje, Zagorje in Hrastnik 10.2 odst., Velenje 10.8 odst. in Mežica 12 odst. V sedanji kri« zi so te dajatve res občutne ali delavstvo mora nositi tudi te žrtve, kajti sanacija bratovskih skladnic je mogoča le z zviša« njem prispevkov. Druga sanacija bi bila možna seveda tudi z znižanjem pokojnin, kar pa bi bilo za delavstvo še večji uda« rec. Če bi bili delavci že pred leti, ko v revirjih še ni bilo tolike krize, pristali na zvišanje prispevkov, bi bilo danes stanje bratovskih skladnic seveda mnogo boljše. S povišanjem prispevkov so prizadeti tudi delodajalci, katerim pa bi bilo prav, če bi se delavstvo uprlo povišanju prispevkov. Delodajalci bi si tedaj prihranili kakih 2,200.000 Din. Med razlaganjem g. Sobra je bilo sicer nekaj ugovorov, končno pa je bilo po pojasnitvah poročilo sprejeto z ve« liko večino.
Tajnik ZRJ g. Arh je poročal o konfe*
renči, ki se je vršila v Beogradu glede usta« novitve fonda za brezposelne rudarje. Na tej konferenci je rudarski glavar izjavil in potrdil je to tudi g. Strne, da so hoteli ru» darji že pred tremi leti ustanoviti ta fond in da so to tedaj preprečili gotovi elementi iz delavskih vrst. G. Arh je izjavil, da te« mu ni bilo tako, ker delavstvo sploh ni bilo proti ustanovitvi takega fonda, pač pa se je zahtevalo, naj bi prispevali v fond po eno tretjino, delavci, podjetniki in dr« žava, ker so od brezposelnosti prizadeti enako vsi ti trije faktorji. Ta predlog pa ni bil sprejet in na zadnji konferenci so delodajalci pristali, da prispevajo v fond po 3 odst., če prispevajo v isti meri tudi delavci. Po tem načrtu bo prispeval delo« dajalec mesečno po 1.50 Din za vsakega delavca in ravno toliko bo moral plačati vsak delavec. Ti prispevki se začnejo od* tegovati z današnjim dnem in bo s tem šele dana podlaga za fond. Za Slovenijo bi znašali ti prispevki komaj kakih 360.000 Din in je potrebno, da prispevajo v fond tudi banovina, občine in Delavska zborni« ca. Fond bo upravljala glavna bratovska skladnica.
G. Arh je poročal Se o intervencijah pri
raznih ministrstvih za omiljenje krize v rudarskih revirjih. Poudarjal je, da je po« ložaj zelo težak, ker je država vezana s pogodbami, da uvaža premog vl drugih dr» žav. in da je malo upanja na zvišanje nje« nih dobav pri domačih rudnikih. Glede osnutka novega rudarskega zakona ie re« ferent izjavil, da je bil osnutek dober, ru« darski industriji pa se je posrečilo poslab« sati ga tako, da bo novi rudarski zakon, če ne bo nobenih izprememb. slabši od do« sedanjega. Po poročilu predsednika ZRJ g. Pliiberška o posmrtnem fondu je bilo zborovanje zaključeno.
Lep uspeh tečaja o modernem šolstvu
Tehtna izvajanja strokovnjakov Schmidta m Biingerja — Tečaj je bil
včeraj popoldne zaključen
Ljubljana, 1. aprila.
V	torek je v nabito polini unionski dvo« rani nastopil globoko misleči zastopnik de« k>vno«šolske ideje, preizkušeni šolnik« praktik, šolski svetnik g. Schmidt, čigar delo poznajo tudi naši učitelji, ki so za« sledovali pedagoška presnavljanja in pre« navijanja onkraj naših meia
Oprt na lastna iskustva in prakso je nad ■vse nazorno razpravljal o raznih sodobnih problemih na polju šolstva in je podal te« melj it pregled re« forme šolstva v Nemčiji. Posebno zanimiva izvajanja o postopku ob priliki nadzora« ■vanj, ki se v so« dobni šola v Nemčiji vrše na po« vsem moderen na* čin, so poslušalci nagradili z nav« dušenim prizna« njem. Upoštevanja vredno je tudi načelo, da niso v Nemčiji nadzorniki takorekoč le revizorji, marveč vzgojitelji učiteljstva, katero sku« šajo duševno dvigniti in pritegniti k sebi. da celotno vzgojstveno delo sloni na edino pravi osnovi: ljubezni in medseboj* nem zaupanju. Iz nadaijnih izvajan j go* SDoda predavatelja je bilo točno^ razvidno, da mora ves pouk v novodobni šoli bita v teku osnovnošolske dobe domoroden, zgra« jen na domovinskih vrednotah in ^ preši« njen z res pravo ljubeznijo do domače gru« de, ker je le na ta način mogoče ustvariti kaj trajnega, ljubezen do zemlje in nje« nega naroda. Temu so sledila strokovna navodila glede učnega postopka, pripomoč* kov, učil in ponazoril v delovni šoli. Go« vorniik je poudaril tudi, da ima baš naš narod resnično dragocen narodni zaklad, kar naj šola z vso skrbljivostjo in ljubez« rijo neguje, da se vsa srca napolnijo z njegovim bogastvom.
V	p odmoru je predavatelj v glavnih ob« risih podal sliko nove poti delovne šole ta delovnih zajednic, kjer se upošteva samo dehvnost učencev. Modemi pedagoški po« kret je iz najglobljih razlogov upravičen že za>to, ker poudarja, kar je bistveno, vzgo« }o k samodelavnosti in samostojnosti. De« tov na šola ni metoda niti šablona. Najvišji »moter ji je delavnost duha, vzporedno s tem pa je enako važna tudi delavnost ro* ke in čutil.
Popoldansko predavanje je bilo pred« »sem strokovnega značaja in bo izvajanja g. Schmidta gotovp priobčil pedagoški list »Popotnik«, kar bo tudi v interesu celot« nega kadra naših osnovnošolskih m sred* nješolskih vzgojiteljev. Ugotavljamo samo, da so bila izvajanji g. Schmidta sprejeta od strani učiteljstva z nepričakovano sim« patijo in odobravanjem in so navzoči svo* je zadovoljstvo izrazili z dolgotrajnim aplavzom.
Zatem je povzel besedo prosvetni šef go* spod dr. Lončar in izrazil predavatelju toplo zahvalo. Izrazil je pričakovanje, da po vsem tem menda ne bo nikogar več, ki ne bi uvidel nujnih pptreb reforme osnov« ne šole; učiteljstvo je predavate'jevih misli, da se vsa važnost polaiga ^dino ni celoto. Tudi naše šolstvo vidno lapredu« je, zavedajoč se, da stare metode ne odgo* varjaio več duhu in zahtevam sedanje do« be. Omenil je veliiko delo, ki čaka naše vzgojitelje, poudarili živahn.ost v gradbe« nem gibanju, obžaloval pa je, da oooolno
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zj'utraj na te-šče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« voda izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
uresničenje ne stopa tako naglo kakor si sami želimo. Upravičeno pa se goji upan je, da bo po odstranitvi vseh teŽkoč v celoti oživel n<yvi duh. Izvajanja g. prosvetnega šefa dr. Lončarja so bila od strmi učitelj« stva burno odobravana.
Po otvoritvi razgovora Je prvi povzel -besedo prof. dr. Ozvald. Poudaril je, da sta oba govornika (Hylla in Schmidt) svoja izvajanja v simpatično previdni oblaki formulirala, to je: da nista n. pr. kar zavračala vsega »učenja« ter v Imenu nove šote obetala popolne preroditve človeka, kakor to včasih oznanjajo zagovorniki nove straje. Tudi nova šola ne more iz vsakega otroka napraviti vsega, ker ji stavi meje biološki faktor — duševna konstitu-tija otroka. To, kar prej ali slej postane v življenju tz človeka, ne zavisi samo od tega, česa se je v šoli učil in pa kako so ga učili, ampak morda največ od njegovih prirojenih sposobnosti. Zato naj bi s* ori oblikovanju človeka primerno uvaževal tudi še — eugenski vidik.
Schmidt je v odgovoru naglasi!, da je res opazil marsikaj nevzdržnega, da pa on s«m ne gleda tako skeptično na novo Sodo, ker je pokazalo dolgoletno izkustvo, da poprej niso mase vzgajali tako harmonično kakor danes. Nova šola niti ne misli iz vsake klade lzrezati umetnino. Naj se da vsakemu otroku tisto, kar mu pripada. Vsekakor pa stopamo v jasno dobo. Krivda je bila doslej zgolj v tem, da niso celotne reforme
vzgoje spočetka dovolj razumeli.
*
Tečaju je tudi danes predsedoval pro«
svetni šef dT. Lončar in predstavil rektor« ja g. Bungerja, ki je z učenci in učenkami
manjšinske šole s praktičnimi vajami očitno pokazal po« tek pouka pri pa« slvnem in aktiv« nem učnem po« stopku. Pri sled« njem je v ospred« ju duševno delo otrok, kaT je naj* važnejše. Predava« telj je razjasnil te« meljito po j m »De« lovna šola« s tem, da je označil vsa vzporedna stremi je« nja moderne peda« gogike, ki so zapopadena v njem samem. Razumeti ga je treba kot rezultanto vseh modernih pedagoških stremljenj. Njegova
MHMM8BI1 .vl^rt^.JMUMH		
	Velesenzacija!	
	Za Veliko noč	
	pride ln gostuje	
Tino Pattiera
eden najslavnejših sodobnih tenorl- Ejj3B s tov, nad rojak lz Dubrovnika, se- |jl| daj član berlinske državne opere |§1 v filmski operi	lil
v Elitnem kinu Matici
Predprodaja vstopnic v soboto od 11. do 13. ure.
praktična izvajanja so bila od strani na«
vzočih sprejeta z viharnim priznanjem Z gotovostjo trdimo, da je g. Biinger zapu« stil pri nas najgloblji vtis.
Prosvetni šef dr. Lončar se je v imenu vsega učiteljstva zahvalil predavatelju, po« udarjajoč, da je s tem tečajem tudi za nas napočila nova doba in je tudi za nas stare šole konec. Taki tečaji naj ne bi bili samo eno, dvo ali tridnevni, marveč želimo osta« ti z vodilnimi pedagogi še nadalje v med« sebojnem živem kontaktu. Pozval je tudi vse, da se zavedajo te važne naloge, da so učitelji dece in naroda.
V	globoko zasnovanem govoru je izrazil zahvalo vsem nemškim predavateljem tudi banski šolski nadzornik g. Rape z željo, da iz naše lepe domovine odneso kar naj« prijetnejše spomine. V imenu prvobori« teljev delovne šole v Dravski banovini pa se je zahvalil učitelj g. Vrane, čigar bese« de je učiteljstvo v priznanje podkrepilo z močnim odobravanjem. Pedagoški tečaj je zaključen, učiteljstvo pa se s pogumom vrača med mladino na novo delo.
Nova carinarnica na Rakeku
Rakek, 1. aprila.
Na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani se je vršila v ponedeljek drjga javna pismena ofertna licitacija za pre« vzem gradbenih del za uradno poslopje ca« rinarnice im 4 dvostanovanjskih hiš za ca« rinske uradnike na Rakeku. Zaradi nizkih cen v proračunu se pri prvi licitaciji sploh nikdo ni javil, pri zadnji licitaciji, je pa stavilo ponudbo samo ljubljansko gradbe« no podjetje Tonnies, ki je popustilo od razpisanega zneska 2.706.318 Din za 0.1 odst., kar znaša 2706 Din.
Upamo, da bo ministrstvo Hcltaoijo kmalu odobrilo, da bo tvrdka Tonnies lah« ko pričela z delom, s čimer bo vsemu pre« bivalstvu zelo ustreženo, kajti kolikor to« Kko bodo zaposleni domači vozniki s pre« važanjem peska in stavbnega materijala kakor tudi drugi delavci pri raznih zemelj« skfh in gradbenih delih
V	ponedeljek nas ie posetil sreski na» čelnik g. dr. Tekavčič iz Logatca, da se osebno prepriča o gospodarskih, kulturnih šn socijalnih prilikah v občini in se o vsem pogovori s krajani. Vse predloge si je za« beležil in zagotovil pomoč.
Ribarski konsrres
Ljubljana, L aprila.
Rižanski kongres bo sklicalo ®a konec aprila Rifoarsko društvo v Ljubljani in bo povabilo na ta sestanek vse rSbamske ar« «anizacije v Dravski banovini. Kon^rea se bo vršil v Bohinjski Bistrici. Na dnevnem redu sestanka bodo razprave o raznih sfcro« kovnih vprašanijih in predavanja odličnih ribarskih strokovnjakov.
Po zborovanju bo skupnd ogled banovin« skega ribjega vališči, ki ga vzorno uprav« tja šumajrstki svetnik g. inž. Reijic. Ogled va:1Sšča je g. ban <u. Mairušič že dovolil. Riibarsfco društvo v Ljubljani bo skušalo za udeležence kongresa šzposloviti pri že« lezniški upravi 50 odst. popusta pri vožnji. Prijave za kongres sprejema že 6edaj Ri« barsko društvo v Ljubljani.
Brezdomci so že prešteti
Ljubljana, 1. apnla.
Danes je uprava policije sporazumno z mestnim načelstvom na vse zgodaj izvršila splošno racijo po vseh zakotnih bivališčih kakor kozolcih in celo kanalih ter spravila vse osebe, ki niso priglašene za stalno bi« vanje in prenočujejo po senjakih, na upra* vo policije. Tamkaj so jih najpreje popisali za ljudsko štetje, nato pa izvršili perlu« stracijo tudi v kriminalnem pogledu.
Vseh brezdomovincev, katerih precej« šnji del je zaposlen na dnini in po stavbah, ie policija zbrala m naštela nad 200. Okoli 15 jih je obdržala v svrho postopka zaradi raznih manjših prestopkov, glede katerih so bili zasledovani. Zločincev pa med nji« mi nikakor ni bilo. Tako se je torej v Ljubljani izvršilo tudi popisovanje onih. ki so povsod doma.
ŽaIn(Wa in Knitl v Mariboru
Maribor, 1. aprila.
Te dni sta gostovala v »Prodani nevesti« znana člana beograjske opere: sonranisti-nja ga. Marija Zaludova in tenorist Knittl.
Težko sta se ogrela čestita gosta v mrzlem ozračju našega gledališča.
Oblagodarjen
sopran gospe Zaludove, ki ji vre iz polne duše, je voljan in prožen instrument visoke interpretacijske umetnosti Nežna mehkoba se preliva v dramsko po-udarnost in krepko, prodirajočo višino. Izšolan organ, pestra barvitost melodiozne naslade priča o veliki pevski kulturi. Čista intonacija, neoporekljiv nastavek, poduhov-ljeno fraziranje in izvajanje na mah zadivi poslušalce. V izenačeni liniji višine in nižine s strogo dihalno tehniko se ti prikazujejo izredne vrline, ki se družijo v čudovito celoto enovitega prikaza. Odlična pevka poje z divno ljubeznijo do stvari, z ono očiščeno neskrbnostjo, ka oči tu je mojstrsko obvladanje parta.
V araAnSh WuJj Ja Ifioar SL Knittla le-
dežela Jugoslavija ...
s svojimi veličastnimi samostani ... s svojimi krasnimi portali... in bisernimi zobmi svojih prebivalcev!
Vedno znova učinkujejo krasote te posebne dežele s svojimi vabljivimi čari, in vedno znova občudujejo vsi blesteče bele zob6 njenih prebivalcev. Stotisoče Jugoslovanov neguje zob6 s Sargovim Kalodon-tom. Sveža in bujna pena te zobne kreme daje zobem biserni sijaj, a ustam zdravje in čistoto.
SARGOV
KAL0D0NT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
po izgiajen. Pevca odlikuje izvrstna šola ta spretna ekonomija, ki vč do dobra izvabiti vse vrline preudarne tehnike in dinamike-Preko opasnih čeri zajemljive višine mu pomaga vzorna muzikaLnost, ki te oprosti previsokih zahtev po blesteči višini in kovin as ti prelesti razkošnega tenorja. Zdrava je tenorska karijera: vsakega kar moči odebeli in vse preveč telesnega obilja uničuje skromno fantovstvo Jankove prikazni
Prešerna komika Keeala, g. P. Koviča,
je zbudila zopet obilico židane volje. V lepem razpletu je zvenel sloviti sekstet. Pe svojih močeh so se potrudili vsi drugi.
V orkestru se je sempatje opasno zamajalo, vendar je bila ouvertura odigrana « redko ambicijo. Vse neprilike težkih okol-nosti je spretno izravnal naš v vseh ognjih preizkušeni, nenadomestljivi kapelnik, g. Lojze Heraog.	A—e.
Umor slovenskega podjetnika v Banatu
Lesni trgovec Franjo Lorend ustreljen v Pelezu
Marenberg, 1. apnla.
Veliko razburjenj« m žaiost je v vsem gornjem Podravju vzbudila v nedeljo krat« ka vest, da je postal v Pelezu v Banatu smrtna žrtev zločina g. Franjo Larenci, po« sestnik in lesni trgovec od Sv. Primoža nad Vuzenaco.
V zadnjem času ao lesni trgoval šz Drar.
ske doline razširfli svpjo trgovino tudi na jug naše države. V raznih krajih, kjer do« bro uspeva lesna trgovina, so si napravila svoja lesna skladišča in si je tako 6kladi* šče s parno žago vred uredil v Pelezu tudi Franjo Lorenci. Loresnoi je v začetku marca odšel po opravkih v Bana*, nameraval pa se je kmalu vrniti. Pred nekaj dnevi je še pisal ženi, da se vrne domov v nedeljo ali pe v ponedeljek. Namesto njega pa je pri* šla brzojavka, da ga ni več med živimi...
Lorenci je bil v poslovnih zvezah z ba« naškim trgovcem Jurijem Zebeljaraom, po
katerem je prevzel t zadnjem času zastop* stvo neke tvrdke. Ob tej priliki so prišli med njima navzkriž neki računi, nihče pa. ni slutil, da bo zaključek tako strašen. Že« beljan 'je prišel v soboto zjutraj k Loren« eiiu v skladišče te r zahteval od njega po« ravmavo nekega računa. Ob tej pri H ki sta se sprla. Zebeljan je jezen odšel, čez ča« pa se je vrnil, potegnil samokres ter oddal na trgovca Lorencija tri strele, Vsi streli so biili smrtnonosm in je eden zadel ne« srečno žrtev naravnost v srce. Lorenci je bil takoj mrtev. Zebeljana pa so kmalu na. to zaprli. Pravd vzroki zločina še niso ugo» tovlieni.
Ppkoini Franjo Lorenci je bil znan po vsej Dravski dolini im tudi drugod kot pri« den in mirolijuben mož ter izvrsten trgo« vec. Z zgledno marljivostjo ®i je ustvaril veliko m dobro uspevajoče podjetje. Za« pustil je ženo, s katero je živel v srečnem zakonu šele 8 mesecev.
Priprave za veliki izlet na Poljsko
Ob bivanju g. dr. Vadava Kneblewsikega v Ljubljani
Ljubljana, 1. aprila.
Beležili smo, da Je prišel v Ljubljano dobro znani prijatelj našega naroda g. dr. Vaclav Kneblewski, predsednik Poljsko-jugoslovenskih lig na Poljskem, ki se že par tednov mudi v Jugoslaviji % dvojnim namenom. Predvsem je prišel k nam kot posebni delegat komiteja za pomoč po potresu poškodovanim krajem v Južni Srbiji. Poljska, ki se je prva odzvala vestem o grozni nesreči, je pripravila dva vlaka z gradivom za pomoč oškodovanim. Ker pa je naša vlada vsako tujo pomoč odklonila, je poljski delegat izrazil sožalje bratske države v posebni avdijenci pri Nj. Vel. kralju in je nato v svrho osebne informacije o nesreči obiskal poškodovane kraje.
Drugo poslaništvo, s katerim se je oglasil g. dr. Kneblewski v Jugoslaviji, se tiče priprav za kongres poljsko-jugoslovenskib društev in organizacij, ki delujejo za zbližan je v kulturnem in gospodarskem pogledu. Obiskal je vsa središča, kjer delujejo taka društva, tako Beograd, Novi Sad, Skoplje, Sarajevo, Dubrovnik, Split in Zagreb. Kakor v vseh teh mestih se je tudi v Ljubljani sestal v prvi vrsti s predstavniki Društva prijateljev Poljske V teku popoldneva je v torek obiskal kulturna društva in uredništva naših dnevnikov, zvečer pa je v ljubljanskem radiu predaval o ideji kongresa. V teku današnjega dopoldneva pa je obiskal gg. knezoškofa, bana, župana ter Zbornico za TOI.
Povsod je propagiral potrebo ožjih kulturnih in gospodarskih stikov med nami in Poljsko ter vabil k udeležbi pri propagandnem potovanju po Poljski. Izlet bo združen z obiskom vel esej ma v Poznanju in kongresom poljsko-jugoslovenskih društev v Poznanju in Varšavi. Ekskurzija pa bo obiskala tudi Gdvnijo, Gdanjak in Krakov, eventualno tudi" slavno Čenstohovo, da se izletniki seznanijo na izletu tudi z novim poljskim pristaniščem ob Severnem morju, središčem poljske duhovne kulture in njenimi spomeniki ter končno na izletu v Ka-tovice s poljsko železarsko industrijo. Kongres se bo pričel 26. aprila v Poznanju in bo slovesno zaključen na poljski narodni jtraznik 3. maja v katedrali na historičnem
Vavelu v Krakovu. Izdatki za celotni izl«* so zelo nizko proračunani in znašajo za ves čas bivanja na Poljskem 1.500 Din, skupno s stroški za pot do poljske meje in nazaj pa okrog 2.500 Din. V Jugoslaviji vlada za ta kongres, ki bo prva večja manifestacija naših vzajemnih simpatij, veliko zanimanje: posebno gospodarski krogi so povabilo s simpatijo sprejeli, ker se zavedajo, kolikega pomena bi mogli biti za naše gospodarstvo direktni odnošaji s priznano dobro organizirano poljsko veliko industrijo.
Iz Jugoslavije se pričakuje udeležba kakih 70 oseb, večinoma uglednih javnih delavcev in reprezentantov. Iz Ljubljane je že sedaj priglašenih 15 oseb najrazličnejših poklicev in zastopstev.
Priglasitve sprejema I>ru§tvo prijateljev Poljske še do 10. aprila na naslov predsednika dr. F. Moleta, Ljubljana, Zeljar-ska 7.
Sodeč po veliki energiji in entradarana, ki smo ga opazili doslej pri pripravah tako na Poljskem kakor pri nas, smo prepričani, da bo postal kongres velika manifestacija poljsko - jugoslovenske vzajemnosti in zavesti, da bo izvedba te ideje v korist eni kakor drugi obeh bratskih držav.
Repertoarii
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek. 2.: Zaprto. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4,- Zaprto.
Nedelja. 5.: Življenje je lepo. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 2.: Zaprto. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Zaprto.
Nedelja, 5.: Ob 15. uri Dijak proejak. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri Snegurka, premijera. »Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
111»k...
Domače vesti
♦	Vojaške' vesti. Lekarniški poročnik Emil Starm je pridelden na službovanje lekarni jadranske stalne vojaške bolnice, artiljerijski podporočnik Benjamin Ukmar pa kot vodnik voznega parka avto-ko-mandi V. armijske oblasti. Izpit so opravili naredniki: P. Bizjak za čin akt pehotnega podporočnika; Bdmund UlobeiniK, Mirko Kelemen in Leopold Cucek za cm aktivnega artilerijskega podporočnika, iv. Ramšak, Jakob Vod usek in Avgust Petrak za čin aktivnega inž. podporočnika, kaplar-dijak Stanislav Malenšek pa za cin rez. lekarniškega podporočnika. Zenitev je dovoljena konjiškemu kapetanu 2. razr. Fre-dragu Stcfanoviču z gdč. Miroslavo iz ugledne rodbine g. Viktorja Kunca ^
Ljubljane.	„	...
♦	Iz sodne službe. Fran Hudokkn, jetni-ški paznik * Mariboru, je na lastno prošnjo premeščen v Novo mesto. Za letalskega paznika pri okrožnem sodiscu v Mariboru ie imenovan Ferdinand Berk.
♦	Odobrena praksa. Z dekretom ministra ca gradbe je g. Stanku Dimniku, wz. v Ljubliani dovoljeno, da sme vršiti javno prakso na vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije specijalno iz gradbene stroke.
♦	Napredovanje V. razreda Intendantske akademije. Včeraj so bili absolvirani gojenci V. razreda nižje intendantske akade-miie v Beogradu imenovani za intendantske podporočnike. Najboljšemu absolventu fe Ni Vel. kralj, kakor vsako leto, poklonil srebrno sabljo. Z najboljšim uspehom je absolviral akademijo Petar Vukobrato-vič iz Otoka v Bosni, kateremu je kraljev edjutant armijski general Dragomir Stoja-novič izročil kraljevo nagrado.
♦	Službo tajnika razpisuje cestni ouoor v Pre valj ah. Pogoj za sprejem je najmanj izobrazba, ki se zahteva za III. uradniško
kategorijo.	.
♦	Učiteljstvn v vednost. Zaradi pedagoškega tečaja m uradniškega zakona se bo »U&teljski tovariš« zakasnil in izide konec tega ali v začetku prihodnjega tedna.
♦	Potni listi za Francijo začasno odpravljali Kakor javljajo iz Pariza, jc iranoo-
vlada na predlog državnega P»dtajnika za turizem ukinila potne liste za dobo velike kolonijalne razstave v Parizu od l. maja do 30. septembra. Ugodnost velaa za vse inozemce brez razlike. Osebna izkaznica domovne občine, potrjena od pristojnega konzulata, bo zadoščala za prekoračenje francoske meje. Taka izkaznica bo veljavna za potovanje po vsej Francuu
♦	Francoski študenti na našem Primoriu. Večja skupina francoskih študentov je pred včerai šnjim iz Zagreba prispela na Sušaik, odkoder bo nadaljevala svoje potovanje ob našem Jadranu.
♦	K tajski zdravnik v Jugoslaviji, v zadnjih dneh se je v Osijeku mudil kitaj -
koncert dne 12. aprila, kakršnega v teh krajih še ni bilo. Nastopi namreč »Maribor« ob sodelovanju najboljše slovenske pevke ge. Lovšetove iz Ljubljane ter koncertnih solistov Neraliča in Ivelje ter tudi s sodelovanjem pomnožene vojaške godbe iz Maribora. Gotovo je, da bo na dan prireditve koncerta težko dobiti vstopnice. Zato vsem toplo priporočamo, da si jih pravočasno preskrbe v trafiki Jurija Pri-muža v Dravogradu, kjer si jih lahko na-roče tudi pismeno.
* Smrtna kosa. Za Bežigradom je preminul g. Ivan Ažman, magistratni pisarniški nadoficijal v pokoju. Pogreb pokojnika bo danes ob 17. na pokopališče k Sv. Juriju v Stožicah. — V Ljubljani je umrla včeraj zasebnica ga. Marija Hrenova, katere pogreb bo v petek ob 14. k Sv. Križu. — V 35. letu starosti je preminula v Mariboru gdč. Minka Z e 1 n i-kova, odvetniška uradnica. Pogreb bo
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In Ikrobijeno perilo v najlepšo izvršitev.
♦	Vse dobre lastnosti ima »PAN« ovratnik.
iz Ljubljane
n— a ban dr. Drago Marušič v petek
3. t m. ne bo sprejemal strank, ker bo
odso-ten.
u— Moščanske Kolašlce. Nedavno se je
vršil občni zbor Kola jugoslovenskih sester za Moste-Sv. Peter, ki je nudil lepo sliko požrtvovalnega in nesebičnega dela. Agilna predsednica ga. Marica Kruharjc-
melji so skoro ie izkopani in bodo dejava pričeli kmalu s polaganjem kamna Na uiin-cah, kjer so dela že bolj napredovala, so
pričeli tudi že b polaganjem tračnic.
u—Odbor Umetniške matice se je konstituiral: predsednik inž. arh. Domicijan Serajnik, podpredsednik slikar Nande Vidmar, tajnik književnik Tone Seliškar, blagajnik kipar Tine Kos, odborniki pa: slikar Ivan Kos. slikar Drago Vidmar, dr. C. Jelenec in dr. Hugo Baumgarten, preglednika pa sta slikar Franjo StiplovSek in Roza Seližkarjeva.
u— Pravoslavna vrbica. Kr. banska uprava razglaša, da naj se po odloku ministra prosvete z dne 31 marca pravoslavni upravitelj, učitelji in učenci osnovnih in meščanskih šol udeleže pravoslavne procesije in nošenja vrbic? dne 4. aprila.
u_ Za velikonočna voščita rabite Ciril Metodove razgledn ce, ki se dobe v trgovinah. trafikah in v družbeni pisarni. Beethovnova ulica 2.
a— Mačehe, mačehe... Na njivi mestne vrtnarije pod tivolskim gozdom je bilo lani zasaienih nad 10.000 mačeh. Skoro vse fce cvetice bodo izrabljene že letošnjo pomlad in presajene v razne parke, kjer bodo na gredah urejene prelepe skuoine. v
danes ob pol 17. uri na magdalensko po- va je z bodrilnimi besedami otvorila zbor
kopališče. — Predvčerajšnjim je izdihnil in sieciilo je lepo tajn.ško poročilo o izvr- | ---v™ ""-kih""ie sploh leto za letom več
v Hrastniku posestnik g. Ivan Majdič. šemh nal0gah na socialnem in prosvetnem	harvne^ razkošia v cvetlicah, na kar ie
Pogreb do v petek ob 9. na pokopališče v popriš5u. K0i0 je priredilo dobro uspel	^vnega ^" 00nosna
Dragi. - V Mariboru je preminul ga. materlnskj dan, počitniško kolonijo in bo-	Uuouan komisarjem Huds*«
Marija Tomažičeva, rojena Arhova. ži5n co. Obdarilo je 50 revnih otrok m Jih	■ . Q popisovalci se po-
vdova po podnaredniku. Pokopali jo bodo preskrbelo z najnovejšo obleko ui obut-	datakoT vrnejo preostale osebne
danes ob 15. na mestnem pokopa išču v vjjo Q5darilo je tudi 10 revnih družiti z	" ' 2) . jih je nekaterim
Pobrežju. - V celjski javni bolnici je M denarjem. Blagajna izkazuje	^i lvalcem znianfkato Pridrže si naj le
umrl včeraj v starosti .37 let g. Jure Vuk- | 390,? Din dohodkov in 17.722 Din izdat-	Zg^^i^^c za rezervo. Žara-
ko«/. Med dohodki je vračunan fond za	dj enQt a izT>0lnjevanja obrazcev se bo zgradbo lastnega doma. ki znaša okroglo	vršij oonoven sestanek pooisoval-20.000 Din. Zaradi pomanjkanja primerne-	nrejme mestni popisni odbor nega prostora za ustanovitev knjižnice in I uini p,CJ-. »-.-»-----
drugih društvenih prostorov, si je društvo zastavilo nalogo, da svoj lastni dom vsekakor zgradi. Upamo, da bodo agilne moščanske Kolašice še nadalje z vso vnemo tremele za tem smotrom, saj bodo vrata
TABLETE
manič, stavec v tiskarni Rode in M/ir tinčič, stanujoč na Bregu pri Cslju. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše s.»žalje!
katera oojasnila o načeln'h vprašanjih od Stat:stičnega urada v Zagrebu. — Mestni popisni odbor v LjubMani
u— Poprava železniškega mostu. Zaradi zopetne vložitve popravljene mostovne
---------. , ,	..	, konstrukcije in odstranitve stare konstruk-
novega doma odprta vsem, ki bodo pomo- y k gmartinske (Martinove) ceste či potrebni. Pohvale sta bili deležni tud)	J*e g ta Q t m prehod ^d želez-
gge. Mlakarjeva in Fabuanova Kot naj- nigk-m mostom za pešce in vozila zaprt od agilnejši odborni©" pri_ nabiralnit akciji za j ? d<j jJ""
Domači prijatelj. Prejeli smo 3. številko »iA>mauega prijatelja«, ki je poavccc-iid slovenski graubem kuituru Vsak človek hrepeni po lastnem domu. Zato so družine, ki sa naročene na »j»uiau;ga prijaieijii« gotovo hvaležne uredn.štvu, da je izdalo posebno gradbeno številko. Članek »Cjo-vek in dom«, ki ga je spisal arh. inž. Onta. hen, je zanimiv za vse one, ki si hočejo postaviti lastm dom. laz. arh. Krega r Ka-do piše o stanovanju eksistenčnega mini-raa. Inž. arh. Lado Rham je nap.sal o kopanju v stanovanjih brez kopainic. riugoii Scheil piše o udobnosti stanovanj Članek o zgodovini hiš pojasnjuje, kje so nastala prva čioveška domovanja. Ivo Zor razpravlja o vzoru slovenske podjetnosti. Lisi je ilustriran s slikama stavbnih podjetij inž Dedeka. Matka, Curka. Angela battelinija. T Korna, L. Eckerja dalje s slikami iz
materinski dan in božičnico. V imenu mo-ščanskega Sokola je pozdravil občni zbor v vznešenrih besedah br. Gostifi. Za Pr®d-sednico je bila ponovno izvoljena ga. Marica Kruharjeva dalie Julija Mlakarjeva za podpredsednico, gdč. Mariia Sornova za tajnico, gdč Berta Kvas za namestnico, gdč. Hani Wederwoh!ova za blagajničarko in Gfzela Ravbarjeva za namestnico. V glavnem odboru in nadzorstvu so same delavne gospe in gospodične. Želimo tudi v bodočem čim več uspeha pri zglednem onzadevanju.	_
__Ravnateljstvo mestnega dohodar-
stvenega urada ne uraduje zaradi snazenia uradnih prostorov v dneh 3. in 4. t. m.
u— Sokol I. LJubljana — Tabor sporoča članstvu, da je preminil br. Ivan Ažman, magistratni nadoficijal v p. Pokojnik je bU naš ustanovni član in	tainfk dru-
štva Dolžnost naša je. da ga spremimo na njegovi zadnji poti v svečanem kroju s praporom. Pogreb bo danes ob 17. uri iz hiše žaV»sti (7. mestna hiša za Beogradom) Zbirališče članstva v kroju pred hi-
minšek. podpredsednik sreski načelnik dr. Hacin in bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, tajnik kapetan Grabljič. blagajnik bančni uradnik Loos, gospodar trgovec Moravec. upravitelj hangarja g. Feldin.
a_ Zdravstveno stanje v Mariboru. V
času od 22. do 31 marca je bilo mestnemu fizikatu prijavljenih sedem 'lovih primerov obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 1 primer škrlatinke, 3 davice m 3 šena. Hripa je v Mariboru popolnoma prenehala.
a_ Slovesna blagoslovitev novega mostu čez Dravo pri Dupleku. ki je bil že pred meseci izročen prometu, je bila konč-noveljavno določena na 17. maj. Ob tej priliki bo na prostem velika ljudska slav-
nost.	,	_r
a_ Pohorsko cesto so pričeli graditi. V
torek so v Reki pri Hočah začeli z delom na zgradbi nove transverzalne pohorske ceste. Letos nameravajo zgraditi prvih 5 km od Reke do Petka Gradbena dela je prevzela ljubljanska tvrdka »Obnova«.
a_ Kino predstave. Grajski kino: Na
velikonočno soboto ob 9. velika premiera 100% govorečega tn zvočnega velef-lma v nemškem jeziku: »Grock«. Liane Hamd, Harry Hardt, Bety Bird in Grock. Union kino: velikonočna sobota: »Polkovnik Redi, 100% govoreči in zvočni velefilm. Apolo kino: velikonočna nedelja in ponedeljek: »Polkovnik Svec«, zmagoslavTii pohod češkoslovaške vojske po Rusiji.
Iz Celja
šo žalosti.
ski znanstvenik dr. Huang v svrho prouca
vanja naših zdravstvenih institucij. V ^	^	--------
spremstvu primarija osiješke bolnice je i vrtov ^Lta.teljev »Domačega prijatelja« itd predvčerajšnjim odpotoval v Valpovo, L«a- i Tehnično oprenw je vzorno izvršila Delni-kovo in Vrhjpolje, da si ogleda zdravstve- i ^ Marna< List se naroča pri upravi ne postaje. V Jugoslavijo tra je poslalo P,raprc>tnikova ul. L Naročnina je letno Društvo narodov, ker mu je poverjena na- ^ Mn loga, da na Kitajskem na podlagi svojin l + Zagreb za žrtve potresa. Mestno za-študij ustanovi v svo-ji domovom podobne i sto,pstvo v Zagrebu ie na predvčerajšnj institucije.	.	% svoji seji votiralo znesek 100.000 D.n za
♦ Triglavski dom na Kredarica 12515 rtv riiadeie 00 potresu v Južm Srbiji, crfvorjen in popolnoma oskrbovan oa/. i ♦ Huda nesreža gasilca. Iz Biraslovč nam do vključno 9. t. m. Sedaj, ko je v nami pižejo: pri gašenju Orožnovega mKna v že skopnel sneg, bodo našla srmicarji na Qomi]skem se je precej hudo ponesrečil prostranem Triglavskem ledeniku najade- cevovodja ^din. Ko je gasil tleče tra-
Pontladne novosti ^
kakor plaite. bluze, obleke, moSko ln damsko perilo. Veliko Izbiro nogavic priporoča po nizkih cenah
Ign.2argi, Ljubljana
Sv. Petra cesta 3 tn 11
e— Le še danes morete obnoviti srečke
drž razredne loterije ker se jutri obnovitveni rok opoldne zaključi Žrebanje bo v
soboto 4. t. m.	_
e— Prireditev invalidov. Krajevni odbor UVI v Celju bo priredil 3. maia (v primeru slabega vremena pa 10. ali 14 maja) svojo VII. veliko iavno tombolo. Tud ta tombola ne bo zaostala za prejšnjimi dede številnih, prav lepih in dragocenih dobitkov. zaradi katerih so ravno tombole celjskih invalidov med prebivalstvom taks močno priljubljene. Vsa celjska društva se naprošalo, da b-, ta dan pustila prost za revne vojne žrtve, ki se "odpirajo v iz-
Namesto venca na grob blagopokol- datnj ^^ ravT10 \z dohodkov tombole.
nega br. PetTa Stepiča je podaril notar dr Amdrei Kuhar v sklad za zgradbo Sokol-skega doma v Š:šk= 250 Din. Plemenitemu daTOvat^lju presrčna hvala!
u— Preprečen požar. V stanovanju Ane P na Sv. Petra cesti 3, so se včeraj popoldne ob 15. vnele smeti v lesenem zaboju. Pričel je goreti tudi zaboj in je bila precejšnja nevarnost, da se ogenj razširi na razne druge lesene predmete. K sreči pa so ogen' še pravočasno opazili Ln ga ze v
kali zadušili	. . _ .
Nesreče. Delavec Josip Decman.
prostranem alinej šd smučarski teren. Za dobro m ceneno preskrbo ter toplo prenočašce pa je v obilni meri preskrbljeno.
♦	Razstava nemške sodobne umetnosti. V Beogradu je bila predvčerajšnjim otvor-jena razstava nemšike sodobne likovne umetnosti in arhitekture. Novinarje je sprejel organizator razstave dr. Ailred Kuhe v navzočnosti tajnika nemškega poslaništva dr. Riingetaanna. Razstava pre-dočuje razvoj nemškega slikarstva m arta. tekture v poslednjih dveh desetletjih. Na razstavi se predstavlja tudi najmedernejsa slikarska umetnost: futurizem in dadaizem Zanimiv je oddelek arhitektu^, ki se nahaja v posebnem paviljonu. Razstavljenih je nad 300 slik in veliko število arhitektonskih del.	_. _
♦	Tajništvo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da so pn Zavodu v proračunu predvidena mesta zasedena m da nima na raz-polago nobenega uradniškega niti drugega mesta vec.
♦	Pojasnilo. Tesarski mojster g. Jako D Pavlic v Domžalah in njegovi brate so ras naprosili za pojasnitev, da mhce izmed njih ni identičen z vlomilcem Pavlicem, o katerem je včeraj poročalo »Jutro«
cevovodja -------
move se je nenadoma usol na njega zid Ln ga zelo poškodoval na glavi in desn strani telesa. Zanesli so nezavestnega d^ move. se je nenadoma usod na njega zid rajšnje okrevanje!
♦ V Brčkem zgorelo pet hiš. V noči od 30. do 31. marca je v Brčkem izbruhnil požar v neki mali trgovini, ki se je naglo razširil na sosedne hišice, tako da ie v kratkem bilo v plamenu pet poslopij, ki so vsa zgorela do tal. Skoda se ceni na pol malijocia Dn. Vse hišice so bile zavarovane.	_!______
Velike količine odpadkov
odstranjujejo ARTTN-dražeje iz telesa z milim in sigurnim delovanjem
Zavoj za"8 Din — zadostuje za 4—6 krat.
112
♦ Za pHnhe lepa knjiga! To K,.kniiga »Tri rože« Josipa Fr. KnalDča, imliublie-
nega pripovedovalca zanimivih zgodb Odlični naš književnik Vladimir Levstik p se o »Treh rožah«: Ne morem si misliti zlepa bolj prijetnega pripovedovanja kakor je Knafličevo v »Treh rožah« Te knjige ne boš saino z užitkom prebral, - ampak
kameri posneti senzacijonal-ne prizore lova na d vje zven. ki žive po afnšk h pragozdovih m stepah Mogočni kralj pustinje ie rjovel tiik zvočne kamere in danes repro-duciraio ogromni kinematografski zvocn k njegov glas tako naravno, da ima človek utis. kakor da stoji lev fk pred njim t namenom vsak trenutek nask^it- gledalce Pa ne samo lev. vsi ostali četveronozn prebivalci neprodirnih afriških pragozdov sloni, leopardi, nosorogi, razne opice, krokodili itd. vsi so posneti naturno po obliki in dasu. kakor da bi stali živi pred
Posledica fantovskega preteoa. V soboto so neki fantje ponoči nanadli na Ponikvi ob juž. žel. 20 letnega dninarja Ku-dolfa Theca in ga tako pretepli, da je moral poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici. Je občutno poškodovan na glavi m na desni roki.
Iz Kamnika
k»— Slovo. Iz našega mesta ie odSei g. magister Igor Kraut iz znane kanurSke rodbme na novo službeno mesto v Man,
__ _________ _______ . . .	, bor V vsem našem javnem življenju se^ ie
star 62 let, uslužben v Strojnih tovarnah	živahno udejstvoval in ga bom*> močno
na Dunajski cesti, je prišel včeraj popcJ-	grežali.
dne z desno nogo pod železen vagonček.	R Mkijučkn samantanskega ^čaja
ki mu je nogo stri v členku. Ivana Bohin-	RK jc v torek prispel Lz Ljubbane deiegat
čeva 18 letna delavka iz Save pri Jeseni-	oblastnega odbora RK g inšpektor We*
cah, je včeraj po nesreči zašla v tovarni	navzoči so bili tudi razni predstav,
z desno roko v stroj, ki ji je zmečkal vse	niiki'korporacilj in oblastev Dr Osrin je v
prste. Zena sodnega služitelja Marija ZaJ-	, jh bt5sedah ons .| pomen in namen oa.
čeva, stanujoča v justični palači, je včeraj	Mkih tečajev. G Wester je pozdra,
brusila kuhinjski nož. Pri brušenju pa Ji je	slušatelje, nakar je g. dr Julij Polec
spodrsnil in se je vrezala prav C«^0	^^ z iapraSevanjem Slušatelji so bili po
v levo roko. Prvo pomoč je iskala v po-	y gasilneg. društva in se je iz--
slopju OUZD. nato pa je morala v bolnico.	-e d;tikaIo° večinoma nezgod pn
kjer se zdravijo tudi ostali ponesrečena	^^^ so goienci kratko in
a- Tivoli Je zopet »zaseden.« Tako lepo	točnQ h. nekaj ie bilo tudi prak«
vreme nu»uio lle^aJ dni. da zamika vsa-	_.imerov; vsekakor so se gojenci
kega Ljubljančana na izprehod najmanj	naučili, za kar gre g dr Polcu vse
proti Tivoliju. Zunaj je solnce m če ozrač	w napravilo vseh 17 s.u*
je ni preveč vetrovno, sprehajalcu slednjič	™w ^ vPkra1tkem pTejlnejo diplome,
izvrstno pnja majhen počitek lega so se	^ j
zavedli tudi gospodje okrog magistrata.	\T TrbOVeSf
ki so dali včeraj v Tivoli postaviti klopi.	otvoritev nove klavn'ce. V torek
Pridno se jih poslužujejo mlade; mamicc z	la obratovati nova klav-
vozički. skupine dijakov starejši gospod- popove je z	brezplačna,
je itd. Tako je torej tud Tivoli zopet ob-	12 glav goveje živine
.ncaiiim Pnm 3(1 . .	I r J	* ... . •__i__x__ n
Koncerti. V petek 10. t m. bo kon-
certirala prvič v Ljubljani bolgarska pianistka gdč Dobri Hristov. hčerka znanega bolgarskega komponista. — Na koncertu ge Pavle Lovšetove v sredo 8. L m. bo izvajala del programa njena hčerka gdč. Majda, ki je zadnjič nastop:la z izredno sigurnostjo ter si s svojim lepim Ln izvrstno šolanim glasom na mah osvojila v ve-Tkem številu zbrano koncertno publiko. Koncert se ponovi z ist:m Programom, vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni
„_ »Afrika govori«. Za Velikonoč prinese ZKD prem ero velikega kulturnega zvočnega ui govorečega filma, ki je še . , ,1U1IV	____________
danes na repertoarju velikomestnih bio- vozičkl- skupine dijakov, starejši gospod- . «--i-"^r"ie-UDoraba bUa u dan brezplačna, skopov Prvič ie uspelo filmski ini_«vo6m | je itd. Tako ie torej tud Tivoli zopet ob-	12 glav goveje živine
ljuden tn zaseden Pomlad...	kvalitete, kakršne do sedaj
rad' velikesra zanimania za ta spored b(xlo I orosin1 da SI 0g'edate mojo zalogo n
♦ Huda nesreča na železnici Zastopnik tvrdke Cveta Vasič iz Slavonskega Broda Nikola Kralj je predvčerajšnjim po nesrečnem naključju na kolodvoru v Dragu-tinovu padel pod vlak Kolesa so mu levo nogo popolnoma zdrobila Tudi ie bil Kralj na glavi hudo poškodovan. Ponesrečenca so prepeljali v državno bolnico v Kikindi. T1?	na sa ne"n riirod e ti bodo še dol- I kjer so mu zdravniki morali odrezati
V 9JLu ?^JSSSl S8S »Tri rože« do-	zdrobljeno nogo Krald se je za svojo tvrd.
go žnvele v spoirnnu Mi«"	knjigar-	ko nahajal na poslovnem potovanju,
bite v upravi »Jutra« m po vseh knjigar	^ nan^ ^^ ukraden> z Zidanega m0-
na*'Po vsej dravski, mežiški ta mlslinjski j	sta nam poročajo: Izredno debelega pura-	. r?asKe ceste -e na
^•jT^rV^ja^anj^a	prtbMjo ^| tez eg^e ukrade ne- ^ke m ^^
--I	v Avstriji živeS hčeri z"a pi- | na delu. da č^orej steče n_a_V č elektnč-
ruhe. toda tat si ga bo privoščil za praz-n&e sam. Bilo je mnogo truda, preden se ie dal puran tako opitati
giedalci. Zato m čudno, da je film vzbudil nemarja]0 tudi drugeea nlena V sredo do-
,„ —t ---------------„rt«i« V I najboljše kvalitete, kakršne do
_ Tatvine koles se zooet vrstijo. V Tvboveličani nismo bili vajeni. Vse napra-noč od ponedeljka na torek je neznan al ^boveljčani ms	bre^hibno v gtirih
vlomil v vežo Franca Kamnarja v Hrastju ve so run	očiščenih vseh 12
ori Liubljani in mu ukradel 800 Din vredno | ural1 J*	c	Naval
moško kolo znamke .Perfekt. tov štev 275 997 V torek dopoldne pa ie bilo vo-iaku Miliutinu Hm'ču izpred Bonaceve trgovine * Selenbureovi ulici ukradeno kolo Lastnikom koles priporoča poVcrja večjo nazljivost. saj takorekoč za vsakim •urlom nrež- tat ki izr?b: vsak" orloznost za tatvino. Seveda oa tatinski prsti ne za-
glav goveje živine in 6 prašičev. Naval občinstva je bil zelo velik, ki je z zadovoljstvom ogledovalo lepo živino.
t_ Nesreča motoeiklista. V torek popoldne se je zaletel v Dežmanovo S^arpo neki motociklist, ki na vozilu še ni bil prav siguren. Zlomil si Je nogo. Z lepim vremenom se bo začela pri nas zopet mc-tociklistična in kolesarska nadloga. Voza-
senzadjo "povsod, "kierso ea predvajali. V	I ^ ^ Maš^FM Kogo^kovina Cj	I či drve ^^^^^pe^e^TrS
Ljubljani bodo Predstave v Bitnem	cesti iz sobe ukradena Ustnica s 50T	cesti in o^aža.o ^ ^ p^ Qaš(J
kinu Matic, na velikonočno nedel o in 00-	dinarj,	bo strogosti k kmalu naj
nedeljek vsakokrat ob 11 dopoldne Za-	u_ Pred nak,mon, otroške«, vozička	doltao v ob^ke p voz.
Znatne stavbne
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune ln nadzorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mest-
prihranke ni trg st. 25/L
Vremensko poročilo
Meteorološkega 7avoda v Lhibljari 1. aprila 1931 .
Številke zt označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperatur, 4 relat-vno vlago v 5 smer m brzmo vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm .
Ljubljana: 7. 768.8. -0.6, 45, El, 7. Maru bpr:7. 767.1, -1.7, 92, SW2, 8. Mortar: 7. 762.2, 1.6, 84, N10, 7. Zagreb: 7 767.7, 0.2, 58, tiho, 8. Beograd: 7. 768.1, 2.6, 46, N2, 3. Sarajevo: 7. 768.0, -3.2, 62. tiho, 0. Skoplje: 7. 765.6, 0.2, 46. S4, 10. Kumbor: 7 767.0, 6.6, 38, tiho. 3. Split: 7. 762.3. 3.1,
LMU*1H' "O	"""— -----,_. ,	» • Vli.
derne'šh modelov Josip Kveder. L"ibl]a-na. Kr^k^v tre 10 —o—
a— Damsko oerllo. moderne bluze, torbice. flnraste nozav'ce ln rokavice oo naj-solidneiših cenah ori tvrdki Sterk nasi Karničnik Stari tre 18 .	.
a— Sralce «oortne In modne, kravate l» .,«	— --------- ---	i noeav-ce v krasn- izberi in najceneje or-
na železnica. Včerai so ze pričeli s kopa- dki ^terV nas| Karničmk Star tre 18
vstopn:ce za nede'isko oredstavo naprodai Že v soboto od 11 do 13 Cenj. občinstvu priporočamo, da se predprodaie posluži v
čim večji meri.
u— Dela za električno železnico. Vzdolž Rimske in Tržaške ceste je na delu veliko
Iz Laškega
1_ Firma Bat'a čevljev ln kože d. d.
Laško je odprla dne 30. marca trgovino s čevlji, napolnjeno z obutvijo za vso družino, za vsako nogo in za vse svrhe po zelo nizki ceni.
njem ceste od Marčanove hiše. mimo plpVtričnp ure nrof f>V>*n» tivirni
damam »roffiSttE
za prijetno presenečenje krasen žoržet-plaSč, kostum ali komple iz prelepe izbire modernih damskih oblačil pri tvrdki
FR. LUKI6, Stritarjeva nI.
NAJUGODNEJE PRI
JOS. ROJINA, Linbliana
♦ Tatvina skozi okno. Iz Sevnice nam poročaio: Učitelj g. Klemene je opazil, da mu ie izginila iz zaklenjenega stanovanja razna obleka in tudi listnica, toda na srečo brez denarja. Tatvina je bila izvršena ..	„ . „ NT178 n , najbrže v večernih urah. ko stanovalca še
26, N8, 6. Rab: 7 764.2 2.1, 23, NL8, 0. nj b-Jo doTna Tat se je splazil skozi okno
Vis: 7. 760.3, 1.3. 25, NE8 0.	prvem nadstropju osnovne šo'e. dokoder
Površnike, obleke in vsa <fruea oblačila za «o««ode s deeo nudi v	lz-
SH tvrdka J. MAČEK-•*«na. Aleksandrova «• lt I 8i'ršega~odb^ra se pozivajo, da se vsi udeleže te seje.
u_ Pi »poroča w sn«»ciip1na treovlna šunk - «tam»nana delikatesna trgovina Jane. samo Židovska ulca 1.
h Maribora
a_ poljska delegata v Mar>boru. Danes
ob pol 12. prispeta v Maribor z osebnim vlakom zastopnika poljsko-jugos'ovenskih lir iz Varšave dr. Kneblevvski m P^pler-kovvski. V Mariboru želita stopiti v stik z onimi krog*, ki pr.pravljajo ustanovitev kola jugoslovensko-poljskih lig za Maribor ln okolico ter z onimi, ki se zanimajo za kongres lig v Poznanju in Varšavi. Oba gosta se udeležita danes tudi prve seje novega širšega odbora JC lig v Mariboru, ki bo nocoj ob 18. v Grajski kleti. Clam
AKO VAM DECA NE MORE JEMATI RIBJEGA OLJA, dajte ji
JEMALT
ki ima vsled tega, ker vsebuje slad, veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv ln draži tek (apetit). Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din velika škatla <ri 25 Din mala škatla. lila
Pijančevanje
v Kumboru 4.2, v Rabu 1.6.
tod okoli Zadevo preiskuje orožništvo.
imiuuv.-	■ ----- ------,	I IV" <_TIW1I	' " " ' -----------------■ LhlUDLW«Jin,
51 * 1 HO zobna pasta najboljša! I Palača ouzd.
Zameniava starih ^ «ramcbmtcih plošč
za nove.
VpraSatl pri »TKHNTK« JOSIP BAN J Al. LJUBL.TANA, Miklošičeva cesta Stev. 20
5350
__ jja cestnega nadzornika na državni
cesti Maribor - Slovenska Bistrica je banska uprava v L1ubl1ani Imenovala bivšega artilleriiskega narednika Blagoje Staniči-ča lz črne gore Novi cestni nadzornik je v torek prevzel posle
a_ Nov odbor Aerokluha v Mariboru se
je v svoii prvi seli v nonedeljek konstitai-ral takole: predsednik ravnatelj dr. To-
Od te grozne strasti zamorete zanesljivo odvrniti pijanca z AVTNALOM, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. AVINAL lahko daste pijancu, ne da bi on o tem kaj vedel. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo AVTNALA so rešili v naši državi že par stotin oseb, 1 zavojček zadostuje za usp°h. Cena Din 237 s poštnino.	4617
Glavni depo: Lekarna Mr. ROŽMANA. Beograd. Terazlje 5
Iz življenja na deželi
DOLENJSKE TOPLICE. V soboto 28. t. m. je sreski načelnik g. Logar iz Nove. gi mesta v občinska pisari podelil odli« kovancem ob priliki rojstva kraljeviča Andreja podeljena odlikovanja, in sicer županu g. Pečjaku in občinskemu sodelavcu g. Sitarju red sv. Save V stopnje in občin« skemu svetovalcu g. PpgHjenu zlato kolaj« no za državljanske zasluge. Po podel; t v odlikovanj se je g. sreski načelnik ra^go. varjal s prisotnimi odborniki o željah m potrebah občine in glede združitve občin.
—	Po dolgotrajnem slabem deževnem in snežnem vremenu smo n posled dobili ne» k :j lepih in splnčnih dni, ki pa jih hladi občutna mrzla burja. Vinograda so oživeb in vse se v njih giblje. Tudi delo na polju, ki je letos dokaij zaostalo, se pričenja. Vse hiti in hoče zamujeno nadomestiti.
PREČNA. Kmetijski tečaj v Prečni, ka se je pričel pred šestimi tedni v prosto« Tih ljudske šole. je bil v soboto končan. Tečaja se je udeleževalo 40 fantov in moz. Predav nja so vršili po večina kmetijski strokovnjaki iz kmetijske šole na Grmu s sodelovanjem sreskega kmetijskega re« fcrenta g Malaska. Zaključek pa se je vršil ob prisotnosti sreskega načelnika vlad« nega svetnika g. Logerja
MISLINJE. Tu se že nekaj časa vrši pripravljalna akciji za ustanovitev Sok o. la. Pri sestanku 29 marca sc je razdelilo pripravljalno delo na več marljivih spde« k v cev, tako da se bo vršila ustanovitev
v aprilu.	_ . , _ ..
GORNJA RADGONA. Redm občni
vhor podružnice CMD se je ob lepem šte« vilu zbranega članstva vršil 27. marca v prostorih gostilne pri »Pošti«. Zborovanje ie vodil agilni predsednik podružnice no« Lir g. Hinko Požun. Število članstva se v preteklem poslovnem letu ni zvišalo Bh« sajjna izkazuje 991.10 Din dohodkov in 903.10 Din izdatkov. Za tekoče poslovno leto je bil ponovno izvoljen stari odb,or % agilnim predsednikom g. Požunom Hin« J:orn. — Velikonočne razglednice CMD se dobijo pri blag jničarki gdč Dominkus^vi Mariji po 1 Din komad. Segajte po njih!
—	Občinsko kopališče bo zaradi prazni« kov odprto v četrtek in petek ves dan, v soboto pa zaprto. V bodoče bo zopet red« no odiorto ob sobotah.
ZIDANI MOST. Dne 25. marca se je ustancr/il pri nas Sokol ter se je prijavilo 75 članov. Predsedoval je br. Majcen Za Sokolski dom so se vsi člani zavezali pri« spevati 2 do 20 Din mesečno. Železniški uprava je že dala na raizpolago parcelo in tako upamo, da bo Sokolski dom kmalu v ponos Zidanemu mostu. K kor čujemo, se bo tiKli v Loki ustanovilo Sokolsko društvo.
ZTBIKA. Zastran neredne in nesigurne dostave pošte je bilo slišati že več pri« tožb. ki pa se žal še vedno ponavlja V>. Pisma in časopisi kraitkom^lo včasih Izgineš jo, to je, da ne dosežejo naslovnika, vča« sih rva se dostavljajo po nedoletnih šolskih ot-okr'h in to po več dni pozneje Neki po« »estnik je bil obveščen o priporočenem pismu iz Avstrije, ko oa je prišel poni na pomožno pošto, ga ni bilo nikjer več. Pro« sinv> za red!
MURSKA SOBOTA. Silvin Sardenko« ra »Mati svetega vesel la« se je uprizori« la kot velikonočna igra v n> Sem Sokol«
skeim domu. Ta dam je videla sokolska dvorana publiko, ki sicer redkokdaj pre« stopi prag doma Predstava s'Jna, v režiji g. Ramovša, je bila izvrstno podana Igra!« ai so bili skoro brez izjeme dobri Tudi pevski zbor ki je sodeloval, je uspešno orestal svoj krst. Naravnost odličen p- je bil sokolski orkester pod vodstvom Na« daija. Velik nedostatek na katerega opo« zarjamo upravo doma, ;e presvetli dvora« na pri popoldanskih prireditvah. — Bivši poslanec, župnik Klekl, je v svojem tedni« ku bil izredno bojevit. Zato ni čudno, da se je pogosto moral opravičevati. Samo di pride tako opravičilo navadno prepoz« no, ko je neresnica med ljudi že zasejana. Tudi zadnja številka »Novin« prinaša tak popravek. Glasi se: Na notico »Strašne reči so podpis li, ki ®o kupili agrarno zem« ljo na velaposestvi v Dol. Lendavi« izjav« ljam pod oi sani predsednik Agrarne sa« druge Klekl Jožef, da očitki v članku šte« vilka 12, leta 1930 v listu »Novine«. ki so naperjeni proti veleoosestvu Dol. Lendava, katerega opolnomočeni upravitelj je Julio Kostelac, ne odgovarjajo resnici in sem se glede pogoiev prodaje zemlje nahajal v zmoti Klek! Jožef.
BLED. Na cvetno nedeljo se je vršla v novem sokolskem gledališču dobro uspela prireditev »Sirot-> Jerica«. Sode'ovalo je (»krog 25 Sokoličev, k? so prednaš^li svo;e vloge nad vse pričakovanje zadovoljivo. Režijo je spretno vodil g. učitelj Bratok medtem ko je g. upravitelj Vrezec vod' 1 glasbo za vso u»to Obema se zahvaljuje« mo, da je prireditev tako lepo uspel1. O« sti dobiček je namenjen za nabavo odra v novem Sokolskem domu.
KONJICE Učiteljiio^ ga. Jerebova An« tonija je poslala bansk' upravi prošnio, naj jo razrešijo mesta začasne upravitelji« ce tukajšnje osnovne dekliške šo'e. — Ustanovitev soko'ske čete v Sfranio h se pripravlja in se bo ustanovni občni zbor vršil v teku aprila
Sokolske vesti
Sokolski sestanek v Cirkovcih pri Ptuju. V nedeljo 22. t. m. se je vršil v šoli sestane*k za ustanovitev Sokolske čete Cir-kovce. Prisotnih je bilo okoli 60 mladeni-čev in starejših mož med njimi tudi cir-kovški župan. Sestanek je otvoril šolski upravitelj br. Jančič Ivo, pozdravil prisotne med njimi tudi delegata Sokolskega društva Ptuj. starosto br. dr. Šalamuna in prosvetarja br. šestana. Nato je v kratkih besedah razložil zgodovinski postanek Sokola in potrebo njegove ustanovitve v Cirkovcih. Dr. Šalamun je pozdravil zbor v imenu župe in matičnega društva, dal nekaj praktičnih migljajev za vodstvo čete in v prav lepih besedah govoril o etičnem pomenu Sokola. Br. šestan je poudarjal specijalno potrebo ustanovitve sokolskih čet na kmetih, ker so tu ob naši severni meji neobhodno potrebne. Objasnil je tudi pravilnik sokolskih čet. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni z županom Vukom na čelu med drugimi trgovec Korže, šol. upravitelj Jančič in učitelj Križaj. Opaziti je bilo. da se je proti ustanovitvi Sokola vodila borba.
GOSPODARSTVO
Novela k zakonu o skupnem davku na poslovni promet
»Službene novine« od 31. manoa t L ob«
javkajo zakon o i spremembah in dopolni« tv h zakona o skupnem davku na poslovni promet, o katerem smo že včeraj kratko P'>ročali. Poleg spremembe osnove za od« mero skupnega davka pri poštnih paketih (sedaj petkratni znesek carine), vsebuje ta novela tudi obsežnejše določbe glede kon. trole prometa po trgovskih knjigah.
Paragraf 10. zakona se namreč glasi se« daj takole: Davčni obvezanci in po njih pooblaščeni nameščenci so na zahtevo dvižni predložiti davčnim oblastvom knji« go izvršenega prometa in za časa poe.ova« nja dovoliti vpogled in pregled te knjige kakor tudi drugih poslovnih knjig, belez« kfjv tn dokumentov. V primeru, da nobe. den n -meščenec ni za to pooblaščen, sme. jo organi davčnih oblastev zahtevati infor. macije od vsakega nameščenca podjetja. Ista obveza velja za vsako drugo osebo, čije poslovne knjige, beležke in dokumenta so važni za ugotovitev osnove skupnemu davku podvrženih oseb.
Nadalje vsebuje novela nekatere prehod« ne določbe Za ves promet od 1. januarja do 31. tn rca t. L bodo vse osebe, ki so bile po dosedanjih predpisih dolžne voditi knjigo izvršenega prometa, plačale davek na poslovni promet po prometu, izvršenem
tem času. Vsi ostali dosedanji obvezanci pa bodo plačali d vek na poslovni promet za prvo četrtletje t. 1. v višini ene četrtine za leto 1930 odmerjenega davka na poslov« rti promet.	#
Naknadna odmera starega poslovnega davka na blagovne zaloge in blagovne terjatve.
Osebe, ki po odredbi o skupnem davku na poslovni promet niso obvezme plačilu tega davka, so dolžne, da do 15- aprila t. 1. p-edložiio davčno prijavo glede popisa in vrednosti blaga, ki se nahaja pri njih na skladišču. V prijavi je treba navesti popis in vrednost blaga na dan 1. januarj^i t. I., popis in vrednost blaga sprejetega od 1. ja« nuarja do 31. marca t L k kor tudi popis in vrednost blaga, ki je bik) v tem času d-mo v promet; končno morajo prijaviti obstoječe terjatve rt b'agovnega prometa n kredit tako za prejšnje, kakor tudi za tekoče leto. Prijave bo treba pred'ožiti pristojni davčni upravi, ki jih bo predlo« žila v oceno davčnemu odboru nafc^sneie do konca maja t. L Osebe, ki vodijo tr« govske knjige, kakor tudi one osebe, ki so obvezane voditi knjigo izvršenega prorne« t", so dolžne s prijavo predložiti tud' ove« rovliene izvlečke iz trgovskih knjig o vred« nosi t dotičneg« blaga. Osebe, ki so po novi uredbi in tarifi o skupnem davku na po« slovni promet obvezane plačati skupni da« vek na poslovni promet, možato pred'ožiti tako prijavo s~mo ^*ede vrednosti terjatev za blago prodano na kredit do 31. marca
t L Na podlagi ocene davčnega odbora bo davčni uprava po teh prijavah odmerila še stari splošni davek na poslovni promet
višini 1 odst. na vrednost biaga in ter« jatev na dan 31. marca t. L Glede pritožb in kazenskega postop nja v zveza s temi prijavami veljajo dosedanje odredbe o davku na poslovni promet Tako naknadno odmerjen davek na poslovim promet za bi go na skladišču in za blagovne terjatve bo treba plačati do 30. septembra v me« sečnih obrokih.
Dodatna uredba o davku na poslovni promet.
V »Službenih novinah« od 31. marca t. L je poleg zakonske novele objavljena še dodotna uredba o davku na poslovni promet, ki vsebuje nekatere izpremembe postavk tarife skupnega davka Med drugim se na rastlinska vlakna za prejo (št. 38. car. tarife) pobira v domačem prometu in pri nvozu skupni davek od 1.5 odst. (po tarifi 0) Nadalje se izpreminjajo določbe glede davka prostega uvoza prediva za tekstilno industrijo. Po ČL 14., točka 4. prvotne uredbe o skupnem davku na poslovni promet se pri uvozu ne plača skupni davek na blago iz inozemstva, kl je po carinski tarifi davka prosto, če je namenjeno za industrijsko predelavo. Po novi dodatni uredbi pa ta oprostitev ne velja za vse vrste prediva za industrijsko predelavo (iz naslednjih številk car. tarife: 38, 272, 274, 275. 288. 326. 327 in 340) Zniža pa se skupni davek na kisovo kislino v domačem prometu od 2.2 na 1.6 odstotka.
Skutmi davek ma poslovi«! promet pri lavnih dobavah
Vprašanje pobirania davka na poslovni promet po novih prednisih pri iavnib dobavah poiašniuie Centrala industrijskih korporacij takole:
Po členu 5. Uredbe o skupnem davku na poslovni promet so državna in samoupravna oblastva dolžna pri izplačilu nabavit Življenjskih potrebščin v nepredelanem stan»u (za ljudi in živino) kakor do sedaj pobirati 1% davek na ponovni promet in ga od-premljati pristoinim davčnim oblastvom. Razume se, da je nabava osnovnih poljedelskih pridelkov neposredno od prodnet.n-tov še nadalje oproščena davka na poslovni promet. Ta odredba v celoti velia tudi za nabavo železniških pra?ov. brzoiavnih drogov in drogov za električne vode.
Ako država in samoupravna oblastva nabavljajo blago, za katero je v tarifi predvidena stoonia skupnega davka, ali blago, ki ie drugje obremenjeno s skupnim davkom, se ob izplačilu teh nabavk ne pobere davek na poslovni promet. V primeru, da se od države al? samouprav nabavliene življenjske potrebščine pri obverancu predelalo. se zniža stopnja skupnega davka za predelani predmet ra i% Ako n. pr. d<-žava kupi pšenico od trgovca, mu ob izplačilu odbiie 1% splošni davek. Ako da država to pšenico mleti v mlin, plača mlin skupni davek 22% manj 1%, to je 1-2% od čeme žita.
UUKOTO
Najlepše
VIM 7A
\oo\
predmet/
SAMO
Iz tega sledi, da se bo v bodoče pri izplačevanju računov za javne nabave pobiral davek samo, ako dobavljeno blago podlega splošnemu 1% davku na poslovni promet. Za nabavke. izvršene po 31 marcu t i., toda na podlagi pogodb, sklenjenih pred tem datumom, imajo blagajne odtegovati ne glede na odredbe čl. 5 uredbe splošni davek v višini 1/&.
Tolmač o izvršilnem postopniku
Pretekli so komaj štirje meseca, odku je bil razglašen v »Službenih Novinah« no« vi zakon o izvršbi in zavarovanju (na krat« ko nazvan izvršilni postopnik) — ko je iz« šla v z iožbi zagrebške »Tipografije« de« bela, 621 strani obsegajoča knjiga o njem: »Tumač zakona o izvršen ju i obezbedjenju (izvršnog pcTStupnika)«. Obsežni Tolmač k novemu zakonu je napis 1 naš znani prav« niški pisatelj dr. France Goršič, inšpektor v ministrstvu notranjih posiov 2e naglica sama, s katero je sledi' Tolmač zakonu, mora vzbuditi n še občudovan ie. Po pre« gledu vsebine te knjige pa moramo poleg občudovanja izraziti še naše popolno pri« znanje.
Pričujoči Toinnč služi dvojni svrhi. Pr« vič naj bo uvoJ v razumevanje novega za« kon a v onih pokrajinah naše države kjer ie bil doslej sistem bvšega avstrijskega iz« vršilnega postop nja neznan. Res je ercer, da bi takšnemu namenu narbolj ustrezal kratek teoretičen uvod s prikazom načel izvršilnega postopanja in z opisom posa« meznih faz postop nja samega. Pisatelj je vendar tudi to nalogo v svojem Tolmaču dokaj spretno izpeljal s tem da je pri po« sameznih poglavjih nazn čil na kratko •■eoretsko stališče, ne p-eveč. p i vendar dovolj za razumevanje. Temu namenu slu« žiio tudi kratke uvodne vrstice. Prakrične« mu pravniku, ki mu je s<efem izvršilnega oostonmka doslej neznan, bo tako knjiga res tolmač načel novega zakona.
S to nalogo pa je združen še drugi na« men knjige, ki mu služi pretežna vsebini novega Tolmača. Podrobno tolmačenje no* vih zakonitih določb nelahkega zakona bo navaijalo k pravilni upor bi tako že prej imenovane pravnike kakor rudi one, ki jim je sistem zakona znan že iz dosedanje prakse. Iz dosedanje literature in judiki« ture je zbral pisatelj posamezne primere, loi so se pokaizali doslej kot praktični pri izvajanju avstrijskega izvršilnega redi, obdelal vso to pestro obilico vsakdanjih vprašanj v lapidarnih stavkah, omejdvii nt uri kontroverzah ni eno n ari ran je, iz obli čil ogromno snov v nepreobš rnem obsegu. Pri vsem tem pa je temeljito pokazal na razlike jugoslovenskega zakona napram avstrijskemu, na določbe našega »kani, ori katerih se kaže zboljšanje in naprodek napram vzorcu
Poudariti je še eno zaslugo pisateljevo, ki naz dnje tudi ni najmaniša Nešt<*ti oredpisi številnih drugih zakonov. lz'šlih orav do izdan ia knjige, ki imajo le ko1'č« kaii stika z izvršihvm zakonom in n« kate« re se je pri provedb' izvršbe ozirati, vsi so omenieni v tem Tolmaču, tako d glede popolnosti pač ne bo utemeMen noben očitek Neizmeren trud, ki je z njim združeno vsa» teo takšno zbiranie gTad;va prhranjuie za« m ud no iskanie teh določb drugod, pa hkra* ti tudi opozarji nanje in s tem obvaruje onega, fci se knjige poslužuje, da bi jih prezrl.
Uporabnost knnge povečava še skrbno 'zdelano stvarno kazalo.
Želimo lep' kniigii, da se razširi prav ▼ vseh pravniških krogih. Z radi naznačene vsebine to tudi zasluži Hkrati pa nas tudi vsai; v vsakdan Hh vprašanjih oprašča tuje« jezične literature
Dr. R. S.
I
m
Jugostavensko Sunlight d. d*
ZAGREB
Radišina ul. 17
Prosim, da ml pripošljete brezplačno na poszkus majhen ovitek Vim-a.
Ime: . --
Mesto:____
Ulica:____—-
— XV. mednarodni kmetiisk? kongres r Pragi se bo vršil kakor je bilo že obiav-Ijeno. v dneh od 5. do 8. jimiia t. L pod orotektoratom prezidenta T. G. Masarvka. Za ta kongres se poiavlja veliko zanimanje. kar se da sklepati iz Števila vposlanih referatov odličnih strokovniakov raznih držav. Obisk Pra?e bo zlasti zaradi železniških pooustov olawnn. Doslei so sledeče države dovode 3"—50 odst. ponusta: Bel^iia, Danska, Francija. Bulgariia. Holand«ka. Estonska, Ttaliia. uposlavn*. Litovska, Madžarska. Temčiia. No*-ve3ka. Portu^aloka, Snarma. Av«tr?ia. Turčija. Alžir in fVSVo-?'ov"5Va. Med drusnmi so osebno udeležbo obliubili trnovi odliki krnetiiski strokovnjaki. zasfonniki vlad sosednih držav, delegati mednarodnega a?rarnesra instituta mednarodnega urada dela v Gpnevi. Po končanem kongresu, ki ie razdelien na 7 sekcii, se bodo po^ti udeležili ekskurzij, ki so ra7deliene taVo'e: 1. 6 enodnevnih ekskurzij v razne kraje v bližini Prage, tako da se vsa V okra t rvečer udeleženci vrneio v Prago. 2. 4 šestdnevne ekskurziie. ki se odnelieio iz Prage v naioomembneiSe kraje države. (Vledali si bodo poliedelske obrate. industriie in zadruge. 3. 1 5 tiri na is t-dnevna vseVdržavna ekskurzija, čije udeleženci is bodo ogledali vse dežele republike in niene naprave. Udeležba na kongresu bo organizirana potom posebnih propagandnih komiteiev. izm^d katerih je bil eden ustanovi?«« t"di v .TMrrnslaviii.
= XI lfnhlianskl veleselem se bo vršil od 30 mata do 8. junija. Vele«e1mi so znani kot važni fa^torfl v gospod« živlieniu. ker vzpodbujalo in pospešujejo oodietnoaf. in dn^o delu in wpd"VHH nov impulz Ra*«tsvH»l«1 na HuNM»n*v*h vele-•leirrdh so bili doslel z usrtehi zadovollni Sklenili so trajne trerov«v-^	z odi*-
nialel kup^u so se p« tudi nn^He veMVe ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je '
mogel pregledati vse blago, preračunati cene in navezati s solidnimi tvrdkami trajne trgovske zveze. Za naša podjetja je torej ljubljanski velesejem edinstvena priložnost, da iznesejo svoje proizvode pred široki forum in razširijo krog svojih odjemalcev. Prijave za udeležbo na XI. ljubljanskem velesejmu se že sprejemajo. Vse informacije daje urad velesejma v Ljub-ljanL
BORZE
1. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik; večja potreba je Jila v devizah Praga, Newyork in Dunaj. Tečaji deviz so ostali v glavnem neizpremenjenL, le Newvork se je nekoliko dvignil
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda za malenkost popustila in se je trgovala za aranžma po 424, za kaso, za avgust in september pa po 424.50. Do prometa je prišlo tudi v 8 odstotnem Blairovem posojilu po 93.50, v 7 odstotnem Blairovem posojilu po 82.75 do 82.875 in v 7 odstotnem Seligmanovem posojilu po 83.50. Med bančnimi vrednotami je danes v številnih primerili prišlo do odbitka vrednosti kupona, ker so se dotični kuponi pričeli izplačevati. Promet pa je bil zabeležen le v Jugobanki (ex coupon) po 73 do 75, v Praštedioni po 910 do 912 in v Union banki po 190 Na tržišču industrijskih vrednot je bil promet le v Dubrovačkl po 365 do 370.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.835, Berlin 13.555—13.585 (13.57), Budimpešta 9.9277, Bruselj 7.9212, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6) Dunaj 799.50—802.50 (801), London 276.76), Newyork 56.75—56.95 (56.85), Pariz 221.S7 -^223.87 (222.87), Praga 168.32—169.12 (168.72), Trst 297.10—299.10 (298.10).
Zagreb. Amsterdam 22.7950 do 22.8550, Dunaj 79950 — 80250, Berlin 13.5550 do 13.5850, Bruselj 792.12, Budimpešta 990.35 do 993.35, London 276.35—277.15, Milan 297.15—209.15, Newyork kabel 56.86 do 57.06. Newyork ček 56 75—56.95, Paril 221.87-223.87, Praga 168.32—169.12, Curih 109410-1097.10.
Curih. Zagreb 9.1290, Pariz 20.3437, London 25.25875, Newvork 510.90. Bruselj 72.2750, Milan 27.2225, Madrid 56.80, Amsterdam 208.3750, Berlin 123.82, Dunaj 73,12 Sofija 3.7675. Praga 15.58, Varšava 58.2a, Budimpešta 90.6250. Bukarešta 3.0925.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 93.25 blago, 7% Blair 83.25 bi., Celjska 150 den., Lljublan. kreditna 120 den., Praitediona 910 den., Kreditni zavod 160 - 170 Vevče 128 den„ Ruše 220 den., Sešir 100 bL
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma 424—425, kasa 424—424 50, za april 424—424 50. za avgust 424- 424 50, investicijsko 88.50—89.50, 8% Blair 93.25 do 9350. 7% Blair 82.625-82.875, 7% Drl hip. banka 83—83.50: bančne vrednote: Praitediona 912—912.50. Union 190 -192. Jugo 74—76 (ex), Srpska 181.50 den (ex). Zemaljska 140—144, Kreditna Zagreb 119 den. (ex), Ljublj kreditna 119 den. (ex). Narodna 79^0 den: industrijske vrednote-Gutmann 120—128 (ex). Slaveks 40 -45. Slavonija 200 den-. Drava 249 den.. tirana 285—195. Ljevaonica 210 den (ex). Brod vagon 62 den., Union mlin 60. 85, Vevče 128 den„ Dubrovačka 367.50—372 50, Jadranska 525—530. Oceanija 200 den., Trbovlje 304 den.
Blago v- tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (1. t m.). Tendenca za žito stalna Zaključen je bil 1 vagon pšenice. — Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh) pšenica: baška. potiska 80/8) ko po 212 5 - 215 baška. srbobran.. 79/80 kg po 210 - 212.5. rrornjebaška. 79 80 ke po 205 - 207.5: baška okolica Sombor. 79 kg in baraniska. 79'80 kg po 192.5 - 195: koruza: baška. stara po 147.5 - 150. nova. času primerrc suha po 137.5 - 140; oves: baraniski. navadna vozni na po 192.5 — 195 moka: banaška »0« po 335 - 340
Novopadska blagovna bona. (1. L m.) Tendenca neizpremenjena. Promet: 2 vagona pšenice, 4 vag. ovsa, 39 vagonov koruze in 2 vag. moke. PSeniea: okol. Novi Sad 79/80 ke 152.5—155. okolica Sombor 79/80 kg 142.5-145. sred-ba$ka 79/80 kg 155 do 157.5. ba£ka potiska. 79'80 kg 157 50 do 162.50. sremska. 78 kg 142.50-145: slavonska. 78 kg 140-142.50 0»es: baški 150 do 152.50 Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 120—125 Koruza: baška in sremska 86 88. ladja Dunav. predčasno suha 87 do 88. za mai 90—95 Moka: baška »Otr« in >0<*g« 240-260. »2« 210-220. »5« 185 do 195 >6« 175-185: >7« 140-145; >8< 125—135 Otrobi: baški. sremski in banaški
+ Bndimpeštanska terminska borza (1.
t m.). Tendenca slab5a: promet miren. — Pšenica: za maj 16.07—16.08 (obračunski tečaj 16.10): rž: za mai 1188- 1190 '12/10); koruza: ra mai 12 43-12.45 (12.40). za julij 12 66— 1° 68 (12.60). tranzitna za maj 9.70—8.72 (9.70), za julij 9.90-9.92 (9.90).
6.- DIN. NOVI.VEUK 2AVO\
Šport
Verifikacija plavača Wilfana
SK Ilirija nam pošilja:
V predvčerajšnjem odnosno včerajšnjem »Jutru« je bila objavljena verifikacija pla« vača \Vilfana za SK Ilirijo in njegov zo-petni pristop k ASK Primorju. Da bo gle« de postopanja SK Ilirije javnost na jas« nem, smatramo za potrebno ugotoviti na» slednje:
G NVilfan se je pred meseci sam prija« vil za zimsko treniranje v naši plavalni sekciji, ker da za odgovarjajoč zimski tre« ning pn Primorju ali drugih klubih nima možnosti Ilirija mu je omogočila trening v lastni sekciji, pod vodstvom akademske« ga plavalnega učitelja in povsem nesebič« no, t. j. ne da bi mu bila stavila kake po« goje ali zahtevala plačilo ker ga smatra za izreden plavalni talent, ki zasluži, da se mu brez ozira na klubsko pripadnost omogoči razvitek in izpopolnitev. Verifi« kacija g \Vilfana za SK Ilirijo se je izvr« šila dne 29. m. m na njegovo lastno opo« tovano prošnjo ter šele na izrecno privo« ljenje njegovega očeta g dr Josipa Wilfa« na. G. VVilfan pod temi okolnostmi ni imel povoda za svojo včerajšnio demonstrativ« no izjavo, ker more b:ti SK Iliriji pač sa« mo hvaležen za smotren trening v zim« skem kopališču in ker ga SK Ilirija abso« lutno ne bo ovirala, ako je svojo prosto« volino odločitev faktično spremenil.
SK Ilirija je postopala v tej zadevi to« rej povsem športno in korektno in odbor zavrača neumestna nanrgavanja pisca vče« rajšnjega Sanka. — Športni klub »Ilirija«.
Velikonočni turnir v Ljubljani
Naša vodilna kluba Primorje in Ilirija bosta za velikonočne praznike priredila nogometni turnir, na katerem sodelujeta dve izvenliubljanski moštvi: SK Sturm iz Graza in ISSK Maribor. Naše športno ob« činstvo bo prišlo na ta način do intere* santnih in res napetih nogometnih tekem, v katerih se bosta oba ljublinnska rivala borila za prestiž športne Ljubljane.
Nogometni turnirji so že običajni pojav v velikih centrih. Pestrost in osredotoče« nje vsega interesa na enem mestu so glav« ne odlike tega sistema prireditev. Pohval« na je že samo dobra volja naših vodilnih klubov, da sta se vendar enkrat sprijaz« nila z mislijo, da Ir čimbolj ustregla že« ljam in udobnosti publike, ki bo na ta na« čin lahko ob isti vstopnini ter na istem igrišču gledala dve zanimivi prireditvi.
SK Sturm je prvorazredno moštvo, ki ve« lja kot nekakšen pioniT nogometnega spor« ta v Gradcu. V Liubljani je star in do« bro znan gost Njegova sedanja tor^ nadvse zadovoljiva in njegovi zadnji re« ml ta ti so za to najboljše potrdilo V zad« nji prijateljski tekmi je odpravrl svojega največjega nasprotnika GAK»a z 2 : 0. do« čim je sedanji prvak Maribora pri zad« njem gostovanju moral v Gradcu doživeti velik poraz z 0 : 9.
Udeležba Maribora na tem nogometnem turnirju bo brez dvoma dvignila interes oba dneva, ker se bodo domača moštva si« gurno potrudila, da bi proti mariborskemu prvaku dosegla čim boljše rezultate.
Te tekme bodo prišle zelo prav tudi LNP. ki gostuje s svojo reprezentanco na proslavi BLP v Beogradu dne 12. in 13. aprila. Merodajni bodo lahko na reviji vseh naiiboljših naših moči izbrali enajsto« rico, ki bo mogla s precejšnjo samozavest« jo zastomti slovenski šport ob vel;ki kon« kurenci Budimpešte, Zagreba in Beograda.
Slamičeve mesne konzerve In paštete,
higijenično izdelane iz najfnejšega mesa, so znane kot najizdatnejši prisrrzek za izletnike, turiste in druge športnike. Zahtevajte j h v vseh trgovinah! Tvornica konzerv in mesnih izdelkov Fr. Slamič, Ljubljana.
Tečaj za smuSke skoke. Smučarski klub Ljubljana priredi dne 5. in 6. t m. dvodnevni tečaj za smuške skoke v Planici, in sicer na provizorični 15 m skakalnici pri kolodvoru. Tečaj bo vodil g. Zupan Ervin. Snega je v Planici pri kolodvoru 75 cm, pri koči pa še nad 1 m. Solnce, zrnat sneg, brez vetra. Lepi izleti, posebno za začetnike.
Vremensko poročilo Iz Kranjske gore. Cez noč padlo 10 cm pršiča, 6muka ideal« na, vreme krasno
SK Dlrija, nogometna sekc1^*. Seia na-čelstva bo danes v četrtek ob 18.15 v »Evropi«. Na sejo se vabi g. Doberlet.
SK Svoboda. Danes v četrtek ob 19.30 važen sestanek I moštva tn rezerve v De« laveki zbornici. Določi se moštvo za go« stovanje. — Vsi in točno! — Načelnik
SK »Jadran« Danes seja upravnega odbora točno ob 8. pri Matko Sokliču (Ivane), Svabičeva ulica Zanesljivo! —• Tainik.
Antiseptično nreoarlrana
Čuvajte svoje največje blago —
ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena.
V ©
en j a
Danes popoln lunin mrk
Drevi med 20. in 22. uro bomo videli zemljino senco:
Luna bo mrknila
Danes 2. aprila bomo imeli priliko opazovati zanimiv nebesni pojav: popoln lunin mrk. Nastopil bo okrog 20. ure 22 minut ln se končal nekako pred 22. uro. že ob 19. uri bo začela Luna vstopati v polsenco in šele po 23. uri bo popolnoma čista in svetla nadaljevala svojo pot. Za-mračenje pa nikakor ni toliko, da bi Luna popolnoma izginila v senci; ob mrku
	—-St	
•'	^-zzir^	
je posebno značilna nje rahla, bakreno-rdeča svetloba. Le-ta prihaja od solnčnih žarkov, ki dosezajo zemeljsko ozračje in torej v času, ko Luno pokriva zemeljska senca, ozarjajo nje temo z refleksi Zemljine razsvetljene atmosfere.
Solnčni in lunin mrk sta nekoč vzbujala obči poplah, ker si ljudje niso mogli naravno razložiti te čudne nebesne prikazni. Kakor vedno v takih neumljivih slučajih, so videli tudi v mrku mračno
zaroto nadnaravnih sti zoper luč dneva ali noči. še danes neomikona plemena ob luninem mrku planejo pokonci in zaženejo divji krik, hoteč menda preplašiti hudobnega duha, ki se je polotil Lune. Ponekod plešejo posebne plese, ki naj bi to skrivnostno silo zopet potolažili. »Uspeh« je vedno siguren: kmalu začne svetloba rasti in senca izginjati; čez več ur je Luna zopet čista kot prej.
Omikani ljudje pa vemo, da popoln lunin mrk nastane tedaj, če v času ščipa stoji Zemlja med Solncem in Luno, tako da zemeljska senca zakrije vso njeno ploščo. Potemtakem se nam ob mrku nudi prilika, da na lastne oči vidimo senco planeta, ki nas vse nosi po vesoljnem prostoru. Tak pogled na zemeljsko senco nam kajpak ne vzbuja strahu, marveč nas uči občudovati precizno mehaniko gibanja nebesnih teles.
Vzrok, zakaj ni ob vsakem ščipu luninega mrka, je v tem, da ravnina lunine tirnice seka ravnino tirnice Zemlje v kotu 5U stopinj. Črta, v kateri se obe tirnici sekata, se imenuje vozlovka. Po navadi ta vozlovka ni obrnjena proti Solncu; ko pa se obrne, tedaj Luna pride v senco Zemlje. Lahko pa se zgodi tudi narobe: da pride Luna v vozlovko med Solncem in Zemljo. V tem primeru imamo solnčni mrk. Medtem ko je le-ta opažen vedno le na omejenem delu zemeljske površine, lahko lunin mrk opazujejo ob istem času in v isti podobi v vseh krajih, kjer Luna sveti.
če si čitatelj ogleda obe risbi k temu članku, bo videl nazorno predočeno to, kar smo pravkar povedali teoretično. Prva risba nam kaže, kako nastane lunin mrk. Po zgoraj omenjenem načelu ne potrebuje podrobnejše razlage. Prva, velika krogla je Soinee, ki osvetljuje Zemljo in Luno; na pol osvetljena Zemlja zakrije s svojo senco Luno, dokler stojita obe telesi v poziciji, ki smo o nji pravkar govorili. Druga slika nam kaže faze lunine poti skozi zemeljsko senco in čas njih trajanja.
Tako bomo torej danes lahko tudi neverne Tomaže vpraševali: Ali ste videli zemljino senco? Luna je mrknila; saj verjamemo, da ji ni prav, če se ji je ošabna Zemlja postavila v luč. .
Živali in orodje
Na vprašanje, da-li rabijo živali za svoja dela kakšno orodje, dobiš večinoma ni-kalen odgovor.
Ta odgovor, ki priznava samo človeku toliko razuma, da uporablja orodne pr po-močke pri delu, pa vsekakor ne velja za neko vrsto tropskih mravelj, ki si frradl-jo svoja gnezda na vejah dreves. To delajo tako, da vežejo posamezne liste med sabo z nitkasto snovjo, ki jo izločujejo kakor pajki njihove ličinke. Mravlja delavka zgrabi ličinko s svojimi čeljustmi in jo s stiskanjem prisili, da izločuje neko tekočino, Ki se v zraku strdi v nitkasto obliko. V" primeru, da sta dva lista predaleč narazen, se s čeljustmi zgrabi po več mravelj skupaj v nekakšen most. Prva in zadnja v verigi se primeta za oba lista, ki ju potem s tem, da se veriga z izstopom posameznih živih členov skrajša, spravijo skupaj, šele sedaj stopijo v akcijo delavke, ki držijo v svojih čeljustih ličinke-tkalke.
Te mravlje tedaj poznajo rabo orodja ln sicer prav praktičnega — živega. So pa še neke druge živalske vrste, zlasti med žuželkami, ki nasprotujejo trditvi, da bi samo človek imel privileg orodnega dela.
Lepita in novinarstvo
Oporoka najbogatejše ženske
Poročali smo že o .smrti Ele Wendel, ki je pred nekaj tedni kot zadnja svoje rodo-vine umrla in zapustila okoli 100 milijonov dolarjev gotovine in drugih vrednosti. Ela Wendel je umrla v domnevi, da nima sorodnikov, ki bi se lahko sklicevali na njeno premoženje in je zapustila rodbinsko imetje dobrodelnim ustanovam.
V prepričanju, da ni razen nje ln njene družine človeka na svetu, ki bi mogel zahtevati zase delec ogromnega premoženja, je pokojnica vse življenje dosledno izvrševala rodbinsko prisego, da se mora ohraniti premoženje kolikor mogoče nedotaknjeno.
Ko se je po svetu razvedelo za njeno
smrt, so se zgenili vsi Wendeli in jeli preiskovati listine, da vidijo, če jih ne veže kakšna daljna vez z rodbino newyorških WendeIov. in glej, v Kasselu se je našel odvetnik z imenom Wendel, ki je vprašal oblasti, če niso bili predniki VVendelove istovetni z nekim Janezom Jakobom Wen-delom, ki se je s svojim bratom Janezom Jurijem 1. 1805 izselil iz Hoxholla v Oden-valdu v Ameriko in tam postal trgovec s kožuhovino. Ameriške oblasti so to potrdile. Oba Wende!a, sina nekega mlinarja v Hoxhollu, sta v resnici pridobila ogromno premoženje z nakupovanjem in prodajanjem kožuhov.
Kasselski odvetnik Je prijava zahtevo dedičev nemške rodbine Wendel, ki reklamira zase polovico zapuščine, t. j. 50 milijonov dolarjev. Pokojna Ela Wendel niti slutila ni, da živijo še nemški člani njene rodbinske veje. sicer ne bi bila nikoli storila zaobljube ki je njo in njene sestre vse življenje držala v sužnosti staromodne hiše v Peti aveniji.
Porod v letalu
Iz Kanade porod-jo o prvem porodu v letalu. V nekem samotnem kraju Iludso« novega zaliva so zahtevali holniško letalo za prevoz neke porodnice v bolnišnico. Žensko so naložili v aeroplan, med pole« tom pa je prišlo na svet dete. Mati in otrok sta zdrava.
Lepotnim kraljicam se nenadno odpro vsa vrata. Tako tudi »miss Madžarski«, ki je dobila mesto pri nekem budimpeštanskem dnevniku. Pred smehljajem na njenem obrazu ni varen še tako molčeč objekt j-intervieva«. Slika kaže lepotno kraljico v razgovoru z znanim tenoristom Fleto.
Obnova snovi v človeškem telesu
Voda, ki sestoji iz nje naše telo, se obnovi povprečno vsake tri tedne. Ker tvori ta voda 93% našega telesa, pomeni to, da se 0.9 vsakega človeka popolnoma obnovi vsakih 21 dni. Dušik, bistveni del beljakovine v mišicah, se obnavlja povprečno v roku 290 dni, železo pa v času 300 dni. Druge snovi, kakor apno in fosfor, ki sestavljata okostje, so bistveno trajnejše.
Romunska princesa Ileana
je bila imenovana za častnega oficirja v romunski ženski izvidniški organizaciji. V smislu tradicije je morala princesa položiti svečano prisego, nakar je prejela še cerkveni blagoslov.
Nov primer spolne prelevitve
V Kromerižu je potožila 29-letna služkinja Ana Skričik svojemu zdravniku, da opaža na sobi čudne telesne izpremembe. Zdravnik je izvršil operacijo — Ln Ana Skričik se je prelevila v moškega. To bo imelo za dosedanjo Ano, odslej Vlasdimila Skričika tudi posledico vojaške obveznosti. Vojaška oblast je novega občana že pozvala pred naborno komisijo.
Opica v žlici
Najmanjša opica na svetu. Podrobnosti v jutrišnji številki ilustrovane tedenske revije
" »življenje in svet«,
Dijaki ubili profesorja
Učenci neke poljske gimnazije so si iz« mislili strašno maščevanje nad svojim prp« fesorjem. V mestecu Belhatovu pri Petri* kovu so profesorji Chodzkowa, znanega pisca pedagoških knjig, zvečeT, ko se je vračal iz kinematografa, napadli mask i ran« ci z gorjačami teT g-1 bih po glavi, dokler se ni onesvestil in padel na tla Profesorja so ubirali zaradi poškodb odnesti v bol niš« nico, kjer je še isto noč izdihnil. Preiskava je odkrila, da so n .padli profesorja dijaki, ki so si bili zaslužili v šoli slabe re>dc. Po« licilja je že aretirala dva napadalci. Oba sta dijaka višjih razredov gimnazije, kjer je deloval pokojni profesor.
Razveljavljena stava
Stražniki v bližini pariškega samostana Sacre Coeur s,o zvečer težko pomirili dva besna pretepača. Na policiji se je izkazalo, da sta Poljaka: Vaclav Kurčoli in Stani« slav DacuT. Sklenila sta stavo, da si bosta v čevlje nasula fižola, si nataknila čevlje na bose noge in priredila tekmo Kdor bi prvi pritekel po dolgih marmornatih stop« nicah k stolnici na vrh klanca, bi moral drugemu plačati večerjo. Kurčola jc z lah« k.oto zm igail in potreboval za tek komaj pet minut. Dacur pa }c stopical četrt ure, se izmučil in si do krvi ožulil noge. Ko je zmagovalca vprašvl, ali ga ni nič bole« lo. mu je ta s smehom pokazal, da si je n '« basal čevlje s kuhanimi fižoli. Ogorčeni Kurčola i« deiad, da je to sleparija, a Da« cur je trdil di je pošteno zmagal ker se nista domenila, da bosta hodila po surp« vih fi.žoKh. Tako ie pri^o do pretepa. Po« ticijsfci kom'3«ijr |v' razveljavil stavo in premaganca oprostil dolžnosti plačati ve« čerjo sleparskemu zmagovalcu.
Pred startom podmornice na severni teča)

Sir Hubert wnkins (X > s svojim moštvom, s katerim bo v kratkem odrinil na severni tečaj. V kotu edini nemški udeleženec ekspedicije, friburškl zdravnik dr. Villinger.
Sedem milijard letno
za potegavščine
Zlati vek za ameriške pratikarje preroke
noml skupaj. Astrologinja, kl je specialistka za borzne konjunkture, si zaračuna za enourno »konsultacijo« najmanj 5500 Din.
Kraljica med ved©ževalkami
je gotovo Evangelina Adamsova. To J* najela neka tvornica — zobne paste, kl operira na veliko z reklamo po radiu. In med to reklamo vpleta Adamsova svoja preroška opazovanja po stanju zvezd. Cel štab nameščencev izdeluje pod njenim vodstvom brezplačne horoskope za ončts* ki kupujejo zobno pasto te tovarne. Prerokbe Adamsove so kolikor se da skrivnostne in nerazumljive, a vendar ne pride nikomur na um. da bi jih smatral za navadno —
potegavščino,
kl se renti ra (namreč prerokinj! tn p*
akciouarjem tovarne, kl so jo najeli). Tudi oblasti ne ukrenejo ničesar proti temu in vsem podobnim nečuvenim izkoriščanjem ljudske bedastoče. Kako neki — saj med bedaki ni samo »ljudstvo«, temveč baš najbolj ugledne, najbolj vplivne in najbolj bogate osebnosti si iščejo pri pretkanih napovedovalcih sreče nasveta, utehe in uspehov.
Za
(Deli že o nos
Izredno poceni obleke, površniki, perilo, nogavice, kravata pri tvrdki
DRAGO SCinVAB, Ljnbljana
Iz gospodarske depresije, kl Jo doživlja ta čas Amerika, je vzniknil zlati vek za preroke sreče, ki delajo boljše dobičke nego tihotapci prepovedanih alkoholnih pijač in banditi izsiljevalci.
Vedcževalne tvrdke
izobešajo svoje table kakor brivci ln zastavljalnice, vsakdo, ki ima kakšno težavo na hrbtu, trgovec pred polomom in finančnik, celo tihotapec alkohola in razbojnik ne stori ničesar, ne da bi vprašal prej za svet preroka.
Na newyorškem Broadwayu je najel neki vedeževalec celo gledališče, da bi zmogel poset tisočev. ki prihajajo vsak večer k njemu, da bi zvedeli nekaj o bodočnosti v splošnem in o svoji lastni bodočnosti posebe. Fakirji, ki imajo okoli sebe cele verske občine, obiskujejo najrazličnejše palače na Peti cesti in prerokujejo v hipnotičnem transu. Listi objavljajo vsak dan
astrološka poročila
kakor naši listi vremenske napovedi. Vsakdo se lahko iz teh poročil pouči, ali mu kaže ta dan pričeti kakšno novo kupčijo ali pa kakšen nov flirt.
Mi3s Mirtam Rooneyeva z univerze Lo-yala je izračunala da izdajajo prosvetlje-ni Američani za vedeževalce, astrologe, fakirje, hiromante in za genialne dame, ki prerokujejo bodočnost celo lz kavne usedline in čajnih listov, vsako leto okroglo vsotico
sedem mlUjard dinarjev!
Četrti del te vsote izda sam New Tork Preroki sreče imajo tedaj mnogo prilike poskrbeti vsaj za lastno srečo, če že ne za srečo drugih ljudi. Astrologi, ki razumejo svoj »posel«, zaslužijo letno po 3 milijone dinarjev in še več. Nekateri med njimi imajo boljšo ^plačo« nego vsi astro-

Odvetnik poneveril milijonsko premoženje
Samomor draždanskega odvetnika, ki je z razkošnim življenjem zapravil 68 milijonov tujega denarja
Te dni je v Monakovem prostovoljno umrl odvetnik dr. Bernard Sala, izvršitelj oporoke draždanskega lastnika konjušnic Haniela in upravitelj njegovega premoženja. Končal si je življenje na predvečer procesa, ki bi moral zapuščino razdeliti med dediče, ki so med njimi tudi prav revni ljudje.
Dr. Sala se je že 1925 preselil iz Draž-dan v Monakovo, kjer se je vrgel v vrtinec razkošnega in potratnega življenja. Zatrjeval je, da ima velikanske dohodke, ki mu dovoljujejo veliko razsipnost. Med drugim je natvezil ljudem da je predsednik neke industrije za izdelovanje barv, kar mu nese letno blizu tri četrt milijona Din.
V resnici pa je živel ves čas od kapitala Hanielove vdove, ki je bila pohabljena in je ležala v nekem hotelu. Lani poleti je umrla. 25. marca se je imel v Monakovem vršiti sestanek dedičev, na katerem
Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet" t
Odpust delavk s kratkimi krili
v M<iTtTnengu, predmestju zgarnjertaM« janskega mesta Bergama. je gospodar neke predilnice predložil svojim delavkam na«
stopno odredbo:
»Katera hoče stoprti v naso predilmoo m ostati pri nas v službi ter si t ko 6iužiti kruh, mora biti oblečena, da ji obleka za« kriva prsa in vrat. rob krila pa mora se« gabi čez koleni do konca meč.«
Ko so delavke prebrale odredbo, 60 iz> javile, da nimajo dolgih oblek m tudi ne zaslužijo toliko, da bi si jih dale podaljšati. Vodstvo tvornic* jim je nato dalo mesec dni čaei za premislek. Po štirih tednih bo odpuščena vsaka uslužbenka, ki ne bo za« dosti k navedenim predpisom. Nekatera dekleta so si podaljšala obleke s tr kovi, ker nimajo drugega blaga na razpolago.
bi se morala zapuščina razdeliti med sorodnike. Iz vseh krajev Nemčije in Avstrije so prihiteli ljudje, ki pa so jim namestu izročitve deležev sporočili novico, da ne prejmejo niti pare, ker je odvetnik dr. Sala poneveril ves denar. Da se mu ne bi bilo treba zaradi tega zagovarjati, je izvršil samomor.
Premoženje med vojno umrlega Haniela so cenili na približno 68 milijonov Din. Dr. Sali je bilo upravljanje premoženja poverjeno 1920. Koliko znašajo vse poneverbe, doslej še niso mogli ugotoviti, ker je dr. Sala uničil vse zadevne listine. Ko so preiskah, koliko premoženja ima pokojnik, so prišli do žalostne ugotovitve, da ni zapustil ničesar, od imetja Haniela pa so ostale komaj neznatne stvari, med drugim majhen košček zemlje in skromne vsotice denarja.
Aprflška sala
Vsi članki in slike, ki smo jih objaviB včeraj pod zaglavjem »Iz življenja in sveta«, so bili aprilska šala, kar so naši čita-telji v svojo zaDavo nedvomno ugotoviU sami.
Vsak dan ena
»Ko sem zadnjič igral v prvem nadstropju, so me soigralci vrgli skozi vrata, da sem se ves potolkel po stopnicah.«
»Vidiš, zmerom sem Te svaril, da ne igraš previsoko!«
E. Ebensteto:
10
Dva zakona
Romu
Gospa Heidlaufova je z globokim vzdihom sedla za mizo in
položita predse kup angleških zvezkov, ki jih je morala nocoj Se popraviti.
Tudi ona je bila na smrt utrujena — tolikanj, da jI je srce komaj
Se bilo. In vrhu vsega tega še to razburjenje s hčerjo! Kar v glavo ji ai šlo, kaj se je bilo zgodilo z Majo. Doslej sta bili vendar eno srce in ena duša. Poštama žena je odložila pero in se zagledala predse. Ne — tako mlada kakor Maja ni bila ona nikoli. Ognjevitost; upanje in navdušenje — vse to ji je bilo neznano. Življenje se ji je zdelo zmerom težko breme in njegov zmisel neizprosno sovra žen človeku. Zmerom se je morala boriti zoper tako okrutnost usode. Najprej doma pri očetu, slabo plačanem in zagrenelem godbeniku. in neprestano bolehni, zmerom tarnajoči materi, in potem v kratkem, nesrečnem zakonu z večno razburjenim, večno razsipnim igralcem, s katerim se je bila v zaslepljeni uri poročila in ki se je po poldrugem letu poslovil od tega sveta. In nazadnje težka, borbe polna leta mlade, v duši pa že tako stare vdove z malim otročičkom, ki mu je mogla samo kdaj pa kdaj med dvema učnima urama posvetiti trohico materinske skrbi.
Ne — v njenem življenju ni bilo svetle točke. In vendar — Ma'al Kolikor ljubezni in požrtvovalnosti je bila zmožna uboga žena, to-> liko je je izkazovala svojemu otroku. Samo Maji je živela, samo l
Radio
Izvleček tz programov
Četrtek, 2. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Religiozna glasba na ploščah. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Gimnastične vaje.
19: Vremenosiovje. — 19.30: Duševna vzgoja otroka. — 20: Zgodovinsko predavanje. - 20.80: Večer na Golgoti, poje zbor >Ljubljana<. — 21.30: Haydn: >Sedem besed Zveličarjevih na križu«. — 22: Napoved časa in poročila-
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 18: Lahka glasba. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 20.30: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Cerkvena glasba. — 19.15:
Orkestralen koncert iz Bratislave. — io.40-Beethovnov oratorii »Kristus na Oljski gori« — 22.20: Koncert na orgle- — BRNO 16.30: Prenos iz Prage. - 19.45: Dramski večer. — 20%: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Handelov oratorij »Samson«. — 20.15: Prenos koncerta iz Filharmonije. - DUNAJ U: Plošče. - 12: Koncert orkestra. - 15.25: Plošče - 19.30: Velikonočne pesmi. — 20.30: Verdijev >Requiem< na ploščah _ BERLIN 10.15* Koncert godbe na pihala. — 20.30: Nabožen program 22.30 Tretje dejanje Wag-nerjeve opere »Parsifal«. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19.30: Orkestralen koncert — 20.20' Pet Wagnerjevih pesmi za sopran. — 20.50: Prenos vsega programa iz Berlina M0HLACKER 16 30: Koneert orkestra in solistov. — 19.45: Koncert Zagrebškega godalnega kvarteta - 20.45: Sluhoigra. — 21.45: Koncert na orgle- — 22.40: Prenos programa iz Berlina.
zaradi nje sc Ji je zdelo življenje vTedno, da Je nosila njegovo breme
na ramah.
Spet se je spomnila pravkaršnega prizora, solzd, ki jih ni mogla razumeti, in tuje, rtovešče strastnosti, ki jo je bila opazila pri
hčeri.	_
Oče i To je bila očetova nrav! Toliko da se ni zgrozila. Tako
daljna, tako tuja se ji je mahoma zazdela Maja. Nič več je ni razumela. Kaj če postane Maja takšna, kakršen je bH njen oče — če se ji odtuji? Mar ni silila proč od nje? Kakšna se bo vrnila? In žena, ki je imela čuvstva m mehka genotja doslej zmerom za nepotrebno navlako v življenju, je strahotna vztrepetala, da ne bi izgubila Ie najmanjše mrvice otrokove ljubezni.
Mraz Je bilo postalo v sobi. Ura je kazala skoro že polnoči. Po vsej hiši je bilo tiho kakor v grobu. Gospa Heidlaufova je z obupnim gibom roke drgetaje odrinila zvezke. Nocoj ni vedela z njimi kod ne kam. Vstala je, upihnila svetiljko in prižgala svečo. Nato je
tiho odšla v spalnico.
Previdno držeč roko pred luč, je stopffla k Majm-i postelji in se vroče zastrmela v ljubki obraz svojega spečega otroka. Spet jo je prevzela tesnobna misel na očeta. Da — njemu je bila podobna! Temni, kodrasti lasje, fino zakrivljeni nos, plemenito vzboče-ne obrvi, kakor da bi jih bil slikar začrtal, dolge, resaste trepalnice — vsa njegova je bila! Samo čista, ozka usta niso bila usta Fritza Heidlaufa.
Meta Heidlaufova se mnogo let ni bila spomnila na to, da bi molila. A v tem trenutku je mahoma planila iz njenega srca vroča, tesnobna molitev. »Daj ji, o Bog, da postane srečna, in ne vzemi mi še tega poslednjega, kar «*am!«
Tedaj je Maja odprla oči. Nekaj trenutkov je zmedeno strmela
-••Os
41

i
ZAHVALA.
Ob prebridki Izgubi našega predobrega ln nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
JOSIPA ACHLEITNERJA
pekovskega mojstra in hišnega posestnika
Be najlskreneje zahvaljujemo za mnogobrojne Izraze sočutja in vsem, ki so s tako mnogobrojno udeležbo pripomogli do tako veličastnega pogreba. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, pekovskemu društvu za darovani venec in železničarski godbi ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi poslednji poti. Se enkrat vsem skupaj: Bog plačaj!
?
Celje, dne 31. marca 1931.
Žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa
MARIJA
zasebni ca
v sredo, dne 1. t. m. po dolgi, trpljenja polni bolezni, previdena a tolažili
svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne S. aprila 1931 ob 2. uri popoldne od hiše žalosti, Gradaška ulica 22, na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 1. aprila 1931.
MARIJA PUHOVA roj. HREN, hčerka — JOSIP PUH, tovarnar in posestnik, zet — ANICA, vnukinja.	5327
lz	obiav
Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni 27. aprila ob 10. zemlj. knj. Sovjak vl. št. 154. cenilna vrednost 7.217.60 Din. najmanjši ponudek 5.780 Din. — Istotam bo na predlog kura-torja zapuščine po Grosmanovj Ani na javni dražbi prodana premičnima vl. št 107 k. o. Radinoi, hišna štev. 39 s prešo in gospodarskim poslopjem, vrtom, njivami in vinogradom za vzklicno ceno skupaj 21.645 Din. dne 16. aprHa ob 10.30._
materi v čudno razgibani obraz. Nato Jo Je zdajci ovfla z rokami hi potegnila k sebi.
»Mama — ljuba, ljuba mama!«
»Ali me imaš še rada, Maja?c je zajecljala gospa Heidlaufova s tako mehkim glasom, da Maja še ni siišala enakega iz njenih ust.
Pritisnila Je zgodaj ostareli ženi glavo na prsi. »Rada? Saj imam na vsem svetu samo tebe, mama, nikogar drugega ne! Gorje mi, če te ne bi imela!«
A stari gospe je bik), kakor da Je dobila odgovor na dnigo
vprašanje iz neznanih, neskončnih daljav. Ne — v svoji notranjosti Maja ni bila podobna očetu. Fritz Heidlauf je poznal samo strast. Globoko srčno čuvstvo je bilo njemu tuje.
VL
V začetku aprila se Je Erika peljala v Ffchtenau k tastu In tašči. Heinz je prišel čez tri dni za njo. Oče in mati nista vedela od ponosa in blaženosti kod ne kam in ves Fichtenau se je veselil zaroke. Povsod so spremljali mlado dvojico z odprtimi rokami. Vsak je prekipevajoče čestital Heinzu, da je našel tako lepo, ljubeznivo » skromno nevesto.
Tedaj ga je jel obhajati nekakšen ponos na Eriko. Slika oo« druge je vsak dan bolj obledevala v njem.
O Maji itak ni zvedel drugega kakor to, kar so poročali časopisi: da je zaporedoma nastopila na dveh koncertih, vsakikrat z velikim uspehom. Njega je to pustilo hladnega.
Ko se je pa z Eriko vrnil iz Fichtenaua, ga je prošlost še enkrat podrla na tla.
šta Turjak, občina iehimije, razpisale pri gradbi nove enorazredne šole v Za/potok« zidarska, tesarska in kleparska dela. Ponudbe je vložiti do 1- aprila.
Konkurznl zadevi Sve*elja Franceta, posestnika in trgovca v Mostah pri Komendi, ie bila sprejeta prisilna poravnava, da plača dolžnik upnikom III. razreda 25 odstotno kvoto njihovih terjatev, in sicer polovico te kvote v dveh mesec'h, drugo pa v štirih mesecih z nerazdelnim jamstvom svoje žene Alojzije Svetelj kot po rok kije ki plačnice.
Na novo sta vpisani naslednji zadrugi:
Hranilnica ifli posojilnica v Skocjanu pri Turjaku r. z. z o. z. in perutninarska re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Uvedeno Je poravnalno postopanje o
imovini dolžnikov Pušnika Lenarta in Antonije. posestnikov in gostilničarjev v Vu-zenici. Narok za sklepanje poravnav^ bo pri okrajnem sodišču v Merenbergu 29. aprila ob 9., rok za oglasitev do 24. aprila istotam. Krajevni šolski odbor v Zapotoku, po-
MODNE NOVOSTI
za prehodno in pomladno sezijo
ANGLEŠKO IN CESKO BLAGO SPECIALNE VRSTE NAJNOVEJŠI VZORCI - VELIKA IZBIRA
IN NAJCENEJE
PRI TVRDE3
OVAK, Ljubljana
KONGRESNI TOG - NASPROTI NUNSKE CERKVE
3357
m
, i. »t * - * _
DRUŠTVO ODVETNIŠKIH IN NOTARSKIH URADNIKOV V MARIBORU naznanja svojemu članstvu, prijateljem ta znancem žalostno vest, da je sinoči dne 31. marca 1931 ob 22. uri naša vzorna članica to bivša odbornlca, gospodična
Zelnik Minka
odvetniška uradnica
po dolgi, mučni bolezni, previdena a tolažili sv. vere, v 35. letu starosti, boguvdano za večno zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrfiU v Četrtek, dne 2. aprila 1931 ob pol 17. uri (%5.) popoldne iz mrtvašnice Mestnega pokopališča v Pobrežju na Magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušili ca se bode brala v torek, dne 7. aprila 1931 ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Magdalene ▼ Mariboru.
Društvo ji ohrani trajen ta hvaležen spomin.
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da nas
je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče itd., gospod
Ivan Majtiič
posestnik
previden s tolažili sv. vere, dne 31. marca ob %9. uri zvečer.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 3. t m. ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Drago.
Hrastnik, dne 1. aprila 1931.	631T
MARIJA MAJD I C, žena IVAN, FRANC, ŠTEFAN, MARIJA in JOŽEF,
otroci.
Jutrovi mali oglasi
imajo siguren uspehf
V Maribora, dne 1. aprila 19SL.
6355
■'l. j :.•'- *' i! -'c .- •. -' • i '-.-'


ODBOR.
1 V	- V. ... ■ ' _____ .	— V
■'< rVv.V - ,.yc
Po dolgem, mukepolnem trpljenja Je mmla f torek naša mama, stara mama, gospa
MARIJA TOMAŽIČ
roj« Arh
vdova po poduradnUra
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrSfl ▼ Četrtek 2. aprila ob 15. na mestnem pokopališču ▼ Pobrežju.
Sveta maša zadušnica ae bo brala 7. aprila ob 7. v stolnici.
Maribor — Žalec, 1. aprila 1931.
Rodbine: TOMAŽIC, KUTIN, INKARCIO
LJUBLJANA
prej KRANJSKA HRANILNICA v Ljubljani
Hranilnica dravske banovine, Maribor Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje
prej JU2NOŠTAJERSKA HRANILNICA v Celju
Za vloge jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno
močjo.	4604
Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in
in za najemanje kreditov*
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jm prejeli povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, svaka ta tasta, gospoda
IVANA ZAJCA
mesarja In posestnika
m tem potem vsem najprtarčneje zahvaljujemo.
Posebno zalivalo smo dolžni g. zdravniku dr. M. Rusu, CC. duhovščini, darovalcem krasnega cvetja ta vencev, Mesarski zadrugi, pevskemu društvu »Sava« za prelepe žalostinke ter končno vsem številnim prijateljem ta znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi poslednji potL
5326
Žalujoči ostali.
Ljubljana, dne 2. aprila 1931.
Cene tnali tn oglasom i
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iitro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati le pristojbino 2.— Din PrU stoibine je vposlati obenem s naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11*41 — Telefon številka 2492. 3492
fiCaslove malih oglase«?
dobite tako\ po izidu tista 9 podružnicah mJutra* v •Horifcoru, v C«/ju, v •Vooertt me m tu, v TSrbeoljah m na l?e«e**'caJ», tu spre/ema/o tudi naročila na male ogtaae in inserate.
frefTirflfl
Pletilja
•veiža »-Liiiks-links« stroj« dobi riažbo takoj. Naslov t opisanem oddelka Jutra 12322-1
Kovaškega vajenca
možnega in zdravega sprej-me takoj Jakob Lešnjak. ki-vaSki moj&ter. Sodražiea Hrara in stanovanje v hiši, drngo po dogovoru.
12291-1
12 dobrih drvarjev
ia napravo bukovih drv, sprejmem takoj po veliki noči. Zaposlenje bo trajalo par let. Naslov pove -gl. oddelek »Jutra«. 12289-1
Fotograf, vajenca
pridnega in poštenega, s primerno izobrazbo sprejme fofcoa tel je Holvnski, Ljubljana, Dunajska cesta 6.
12374-1
Žensko pisar, moč
■aietnico sprejmem takoj v službo. Naslov v oglas. »ddeJku »Jutra«. 12383-1
Kuharico
»arocaitoijiM), ki opravlja da dni ga domala dela. išče družina 3 oseb. Ponudbe na cgla-sffli oddelek »Jutra« pod Šifro >Za Kranj«. 1	12365-1
Prodajalko
perffktao v nemškem Jezika, ki ba v prostem času pomagala tudi v gostilniški kuhinji, sprejmem v mešano trgovino na deželi. — Oferte » prepisi spričeval. Katera vrnem. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten* prodajalka«.
12295-1
Samostojno
kuharico
rrdnj« starosti, vsestransko irvečbauo v kuhi, išče dvočlanska družina sredi mesti. Plača dobra. Prednost imajo tiste, ki so se učile kuhati. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogla-sni oddelek »Jut-a« pod »Cista in zanesljiva«.	12393-1
Postrežnico
•orejmem za zjutraj. Ka-po-ve oglasni oldflek ».Tofcra«.	12414-1
Prvovrstno šiviljo
nore;mem takoj na dom. Kaslrvv v oglasnem o-idelku »Jutra«.	12115-1
Samostojnega
korespondenta
»a slovenščino, srbobrv. in neanlčiino, s primerno prakso v opoicinjevalnem in točbenem postopanja, sprejmemo. — Reflektanti_ naj pr*>d'ivže lastnoročno pip-ne oferte v vseh treh jezikih, 7, ocisora dosedanjega službovanja in navedbo zahtevkov: Društvu industrijcev §r\ Telertrgoveev v Ljubljani, r>oštni predal 201. — Mlajši prosilci, vajeni stro-•iBnisia imajo prednost. Nastop službe takoj. 13416-1
Praktikantinio
reEčo strojepisja in dragih pisarniških del, sprejmemo. Iprednost imaio vešče neim->ft:?ga in srbohrv. jezika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jetra« pod »Industrija«.
12420-1
Mizarskega vajenca fn pomočnika
■tarejšega, ali pa dobrega preddelavca sprejme mizarstvo »Sava«, Kolodvorska •lica 18.	13423-1
Pozor, mizarji!
ITa akord oddam montiranje več sto vrat. Treba je izdelati obloge, po 3 nasadila in ključavnice, za katere so luknje že izdolbene. Ponudbe na oglasni »ddelek »Jutra« pod šifro »M. K.«	13451-1
Šofer-mehanik
Sotii službo. Pojasnila daje Svari N. Adamič. L.inbljana Sv. Petra cesta štev. 91.
13434-1
Tekač
wtvr okoli 16 lert, Jrf zna Torzita kolo. dobi takoj ■•tržbo. Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 12H42-1
Natakarico
t eeeboo pravico, vajeno tudi kuhe, sprejme« takoj Naslor t oglasnem oddelku »Jutra«.	12447-1
Fiksum in provizijo
dobe v manufakturi verzi-rani potniki m obisk pri vatašh strank v Ljubljani, okolici ali vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Fiksum«.
118fr(W
Potnik
dot»o vpeljan v Špecerijskih in mešanih trgovinah v Ljiiblja-ni in okolici, išče še kakšno zastopstvo dobro idočega predmeta. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potnik«.	123805
Potnika
pri spoeeristih in galante-
r istih dobro vpeljanega sprejmem za Dravsko banovino. Avto samovozači imajo prednost. Ponudbe z navedbo referenc na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Kemični izdelki«. 12440-5
Potnika
za prodajo koledarjerr Hče podjetje koledarjev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Velika kolekcija«.	12438-5
Gostilniški inventar
mize, stole, za store, sodčke za izložbo, plinski štedilnik. lege za »ode, elektr. svetiljke. kip z aro, tehtnico Maligant, razne slike, kuhinjsko mteo, gostilniško kredenco, porcelanaste vate, medeno pipo, krožnike, reklamno svetiljko na ali co in polžaste železne stop-njice proda Oran. Mestni trs 11.	12439-6
Čamernikova šoferska šota
LtnMJana. Dunajska e. M (Jneo Anto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj; pišite ponj 251
V 3 mesecih
vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna metoda Stari trg št. 3,U — desno.
13391-4
Oblastven« koncesllonlraos
šoferska šola
Gojko Pipeubacher
Ljubljana, Gospoevetska 12
— Zahtevajte Informacije
<»433 4
MH.iarski pomočnik
21 let star, vešč vseh del v valjčnem mlinu, želi premeniti službo. Naslov pri podružnici »Jetra« v Celja 12356-2
Mannfakturist
23 let star. vojaščine prost dober prodajalec, želi preminiti mesto s 15. aprilom ali 1. majem. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Man-u-fak turist 13«.	12336-2
Elektrotehn. strojni delovodja
ln obratovodja. Izurjen risar ln konstruktor Seli spremeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstna spričevala«.
12136-2
Žagar
vseh popravil, leli slažbo na polnoiarmeniku ali venecijanki. Naslov v oglaenesm oddelku »Jutra« 12371-2
Pletflni mofster
teučen strojni ključavničar z absolviTano drž. pletil. šolo na Češkem, z daljšo samostojno prakso pri raznih tvrdkah n« Češkem, vešč vsega v stroko spa-dajočega dela in samostojnega popra-vila vseh. tudi najmodernejših strojev, išče službo. Ponudbe na naslov: Jimdfich Sedlmayer — Ne-meck? Brod 43, CSR.
12426-2
G. Th Rotman:
Zgodba o Vrtismrčku
in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
57.
H&jini prijatelji so naja spremili d« hiš©. Pri slovesu smo se domenili, da se dragi dan skupaj poigramo: oni pridejo po najn dva. Nato smo si podali roke, veseli, da se je bila naša prigoda tako srečno končala.
Perfektna kuharica
ki govori slov., nemško in madjarsko, išče mesto samo pri boljši družini, tudi na doželi. Kastelic Frančiška, Pragereko štev. 38.
12359-2
Šivilja
išče mesto začetne sobarice pri kaki manjši boljši diru čini. Nastopi lahko takoj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Dobra služba«.	12411-2
Na lastnem pisalnem stroju
na dom« prepisujem tn sestavljam vsakovrstno korespondenco v več jezikih. Naslov v oglasnem oddflku »Jutra«.	12413-2
Sluga
zmožem kavcije, sprejme tudi službo boljšega delavca v kaki trgovini, ali kaj sličnega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12418-2
Absolvent
tehniške šole
iiurjen ▼ pisarniških poslih išče primemo službo — najraje pri večjem podjetju. Ponudbe on podrnž. »Jutra« v Mariboru pod »Zmožen«.
12450-2
Mlada, boHša šivilja
želi službo pomočnice pri kaki šivilji, kot domača šivilja ali kot hišna, kjer je več šivanja in ročnih del. Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Maribora pod »Poštena 19«.	12451-2
Hotelska kuharica
išče ia takoj službo — najraje za sezijo v Dalmaciji. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potrpežljiva«. 12387-2
Maserka
n« Dunaju iiučena, fSče stalne abonente, ali pa gre na sezijo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »faboma«.
19888-2
Jamom erec
* visokošolsko naobrazbo in Šotno marikšajdersko prak so, išče primerno stalno služfco v rudnika. Kotevid, Bitolj, Despota Uglješe 18.
12395-2
Plačilni natakar
dobro rzvežhan — srednjih let, išče primerno mesto. Cenjene ponudbe na oglak. oddelek »Jutra« ptd 5ifro »Zanesljiv in kavcije zmožen«.	12399-2
Gospodična
veSča vseh pisarniških de!, žeH premeniti službo s 1. majem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zanesljiva in zmožna«.
12402-2
2 zlati moški uri
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«
12027-6
Puhasto perje
ilsto. Subano. kg po 48 Dtn iruga vrsta po Din 88 kg Sisto. ftohaao. k; po 48 Din •n čisti pub kg pe 250 Dir. »azpošilj« po poštnem pov '.etju L. Bro«fwi6. Zagreb Ilica 82. kemična čistilni oerja.	86?
Razprodajam« I c t r s t n a
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
ta liter na debelo, rsled opustitve veletrgovine, do kler traja zaloga »Vlnea« veletrg. i vinom. Rudnik pri Ljubljani.	9432 6
Otroški voziček
malo rabljen poceni proda Furman, Bežigrad, I. mest na hiša.	13412-5
Voz na 2 kolesih
malo rabljem, pripraven za me&arja, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«	12436-6
cMole
za velikonočno številko ,Jutra4
ki bo izšla že v soboto zjutraj, sprejemajo podružnice »Jutra« do ČETRTKA ZVEČER, oglasni oddel. »Jutra« v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 3 ln njegova ekspozitura v Prešernovi ulici štev. 4 pa do PETKA DO 5. URE POPOLDNE. Tel. 3492
Oamsko kolo
skoraj novo prodam m 1300 Din. Naslov v o^las. oddelku »Jutra«. 12445-11
Kunim
Bradljo
dobro ohranjeno kupi 8o-koLsko društvo Mirna.
12385-7
Primož
(Scbranbstock), rezila S/8" do 7/8", nako-valo in ročni vrtalni stroj (Bohrmaschi-ne), že rabljeno kupi Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano.	12443-7
Bivši trgovec
obrtnik ln gostilničar, vdovec b kapitalom, grr k vdovi ali ločenki kot družabnik. Dopise n« podružnico »Jutra« ' v Mariboru pod »(Podjeten«.	12449-16
Samsko osebo
t 10.000 Din iščem takoj. Dam prosto stanovanje in hrano. Ponudbe pod šifro »Takoj 57« na podružnico »Jutra« v Celju. 12457-16
Enostanovanj. hišo
i 2 sobama, kuhinjo in shrambo za jedila, za Din 23.000 proda Ivan Markel, stavbno mizarstvo Otoče, pošta Podnart. Hiša je od postaje Oboče oddaljena oa. 5 minut.	12294-20
2 lepi vinogradniški posestvi
▼ ormoSko-ljutomerskih goricah, z lepima stanovanjskima hišama ter več manjših in večjih hiš v Središču z več ali manj posestva naprodaj. Informacije daje iz prijaznosti gosp. Anton Turin, Ivanjkovci. 12366-20
Trinadstropna hiša
v Ljubljani na Bre^n št. 12 s suhimi stanovanji, v zelo dobrem stanru ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod -:fro »Priložnost«.	12392-20
Novozidano hišo
z obsežnim vrtom proda K m e t i č Mihad, Maribor-Tezno. Ptuj&ka cesta 175.
t2445L?o
Opel avto
pripraven za pekarno ali slično, »godno naprodaj. Pojasnila v gostilni Lau-fer, Maribor. Pohorska e. št. K	12360-10
Oakland limuzino
ugodno prodam radi naku pa odprtega voza. Nasl i. v v oglasnem oddelku Jutra 12267-10
Motorno kolo
mali B. S. A. za 3800 Din proda antikvarijat Jamnik v Ljubljani, Stari trg 10.
1223410
Avto
1 a k « k, poitovomL, takse prost, zelo pripraven za trgovca, peka ali mesarja, *a 12.000 Dim prodam ali Ziamenjam za vino ali špecerijsko blago. Na ogled v restavraciji Iv. Rahne, Moste št 3.	12238-10
Avto
StMsedežna limuzina, malo rabljen in v popolnoma dobrem stanju za 30.000 Din naprodaj v Celju, Levstikov* ulica It. 2. 12276-10
Avtomobili
rabljeni — Peugeot, Hat, Stevr in dragi, nadalje aT-tobusi, tovorni in motocikli po najnižjih cenah. — O. žužek, Ljnbljana. Tavčarjeva 11.	12437-10
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljnbljana, WoIfova nI. 3.
88
Srebrne krone staro zlato ln srebro
kupuje Rafinerija	dragih
kovin. Ljubljana,	Ilirska
ulica 36, vhod iz	Vidov
danske ceste, pri	gostilni
Možina	70
77
Oblekce
od 1 leto starega fantka, dobro ohranjene kuipim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13430-13
Papirna trgovina
na prometnem kraju napro daj. Pismene ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 120.000«.
12026-19
Gostil, točilnico
po Veliki noči oddam gospodični ali vdovi — proti kavciji. Velik dobiček. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13-137-19
fUmevontu
Stanovanje
eno- ali dvosobno Išče mirna stalna stranka treh odraslih oseb za takoj ali sa maj. Cenj. ponndbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Nujno potrebno«.
11886-21
Stanovanje
dvo- ali trisobno, v m«stu iščeta starejša zakonca brez otrok. Ponudbe n* v>glas. oddelek »Jutra« pod .Dober plačnike. 12353-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico, v centra mr sta išče za avgust dvo članska družina. Ponudbe pod šifro »Avgust« na jgl. oddelek »Jutra«. 11523-31
Stanovanje
aobt tn kuhinje, ali sebe in predsobe, v parterja ali prvom nadstropju, solnčno. z elektriko, vodovodom in postrežbo, v vzhodnem ali lužnem deln Ljubljane išče s 1. majem samski, miren in soliden vpokojenec. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vpokojenec«. 12351-21
Sobo hi kuhinjo
s 1. aprilom oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v gl. oddelku »Jntra«. 12400-21
Dvosob. stanovanje
v visokem pritličju nove vil« na Prulab oddam. Naslov pove oglasni oddWek »Jutra«.	12409-21
Opremljeno sobo
parketirano, i elektr. ras-svetljavo takoj oddam »o-lidnema gospoda na Taboru št. 3, pritličje. 12366-23
Prazno sobo
s parketom in elektr. razsvetljavo, t Šiški, poleg hotela »BeUavne« takoj oddam.	1240423
Prazno sobo
solnčno, ( posebnim vbodom in električno raa*vet-ljavo — event. t uporabo pritiklin. n« daleč od centra iščem ta takoj ali s !5. apriloan. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 80/3«.	12403-23
OpremMeno sobo
s poseb. vhodom ln elektriko oddam tolidneonn gospoda. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12410-33
Majhen kabinet
s posebnim vhodom takoj oddam za 200 Din v Bohoričevi ulici 18/1. 13433-23
Godbenl inštrumenti
dobre ohranjeni in muzika-lije naprodaj. — Pojasnila daje Petrovič, Maribor — Teino - dom 4. 12379-36
Konj
branj, breehiben. 5 let atar, srednje težak, 17 pesti visok, naprodaj T Jeranovi ulici 19.	13401-27
Številke, napise
emaj Hrane ln medene, za sobe. ključe, pasje znamke Itd. Izdeluje »Email«. Ljubljana VII.: Beljaška 4, telefon 32-52.
146-30
Prava bivolova kvaša
(Bttffel-Beit«) s« P«d. ▼ rameni, rjavi b rdeči barvi 1 kg 54 Din. Ms kg pa 30 Din »e doti tudi po pošti v »pecijalnl trgovini barv F. Weiler, Maribor. Gosposka ulica štev. 29.
11575-30
PokraJ. razglednice
pe Va« iKkl al! negativu. t pristni fotografiji iigo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smuč, Ljubljana VTI, Aleševč^va šil 26. Zahterajte ponudbe in cenik!	242
Uniforme
defne plašč«- to tm pe trebSftine ima v zalogi Simon Klimanek. gdeobar gora ulic« 6.	106
Najboljše
in najcenejše
ihrato« stroje, dvokolesa nadomestne dele ln pnevmatiko dobite le pn Fr Savnig. Ljubljana. Praža kova ulica 2 — nasproti Gospodarske rveie ob Da najski cesti. Prodaja tudi na obroke. Specijalna mehanična delavnica. 11953-30
Maniše stanovanje
1—2 sob ln pritiklin, t visokem pritličju, I. ali H. nadstropju išče točno pla-čujoča majhna stranka. — Reflektira se samo na center mesta, v snažni hiši. Podoaism iaključcn. Vselitev od maja do avgusta 1931. Cenjen« ponudbe ra oclas, oddelek »Jutra« pod šifro »Malo »olnčka tudi«.
13406-21
Krasno stanovanie
2 lepa soi>. zaprte verande, balkona, kopalnice in velike zaprte pre^eobe, 10 minut od kavarne Evropa oddam s L majem s souporabo vrta. Ogledati od 11. ure naprej. Proplačnik nrednost in znižano ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	12407-21
Stanovanje
soibe in kabineta, srrdi mesta oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12435-31
Stanovanie
2 ali 3 »ob. kopalnice ta pritiklin iščem sa takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren dom«.
1242421
Stanovanje
komfortno. S »ob. Hle majhna ofoitelj drž. urad nika. Ponudbe s ceno na ogias. oddelek »Jatra« pod »Carinik«	13441-21
Hotelirka
prevrame hotel v najem. aH gre tudi kot družabni-ca; event. prevzame taii vodstvo botels ali «amo kuhinje. Ponndbe na »gl. oddelek »Jatra« pod šifro •Kjerkoli«	1201417
Stanovanje
2 sob, kuhinj« (n pritiklin. i elektriko in vodovodom u 500 Din oddam * 1. majem v Roini dolini, e. V St JI.	12389-21
<J K
Gospodično
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	12309-23
Opremljeno sobo
veliko, iščem s 1. majem. Nemške ponudbe na naslov Kveb, Celje, Parkhof.
12307-23
Prazno sobo
s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam na Mirju — Langusova ulica št. 17.
12386-33
Sobo
bil«« »trtverze oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12370-23
Sobo
pri kolodvoru takoj «<Mam
gospodični. Naslov r ogl. oddelka »Jatra« 194«-23
DvpUi
»Ideale Nacktheit«
mapa 20 krasnih posnetkov telesne lepote ta 48 Din po povzetju ali predplačilo razpošilja knjigama »De ni»«. Zidani most 12537-24
Priznan grafolog
Vam pove Vaše lastnosti it rokopisa. Pišite še dane«! Za odgovor priložite 2 Din v znamkah. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Grafolog«. 12362-34
»Gorenjsko«
Gospod iz Škofje Lok«, v zadevi narodno obrambnega dela naj se javi v nedelje 5. t. m. ob 11.30 pri blagajni kavarne »Union«. V marca sestanek ni bil mogoč. I. P.. Ljnbljana. 6	12397-94
Dr. X„ Zagreb!
Sporazumna. — Očekujem daljnih vesti na oglasm odio »Jutra« pod »Povere-nje br. do 40.000«. 12406-24
Čevljarski stroj
cilinder, firme Jaz, popolnoma nov proda čevljar Škrabi Fran«, Nori (Turjaški) trg št. 2. 13375-29
Stroj za drobljenje smrekovega lubia
dnevno 1 vagon. 3 m dolgo marmornato ploščo in komplet, armataro za »tro-jilni sod ali »od za mazanje, ozir. splakovanje kož. nekaj strojarskega orodja in elektromotor 3',4 Ks proda Bruh, strojar. Št. Jernej. Dolenjsko. Slovenija.
12147 29
Lepo sobo
s separiranim vbodom oddam takoj gospoda ali gospodični. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 12372-33
Opremljeno sobo
v I. nadstropju, s postrežbo takoj oddam za 365 Din mesečno. Poizve se v trgovini Orehek, Kolodvorska ulica 26.	13384-23
Sostanovalca
event. t vso oekrbo p« nizki e«n! t p r « j m « m v solnčno sobo, blizu banske oprav«. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«.
12390-23
Kanarčki
*d ln kletka naprodaj t "Iv Aškerčevi olici 12232-27
pevci
baraki
Pes volčjak
se Je zatekel na Cel pviko cesto št. 134, kjer ga lastnik dobi.	12398-28
Dobermana
čistokrvnega mladiča z rodovnikom kupim. — Ponndbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Doberman«.
13417-27
UZililLili
Kratek klavir
zel« dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora na prodaj v Frankopanski nI. št. 33/IT, desno. 12233-36
Philipsov jubilejni pianino
s 5iettto garancij«. Je naj cenejši kvalitetni izdelek. Mink« Modie. Ljnbljana. Kopitarjeva L 10.345-26
Kovčeg-gramofon
malo rabljen, t 18 modernimi ploščami naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	12435-26
Koncertne citre
malo rabljene za 300 Din naprodaj v Sp. Šiški, — Vodnikova cesta štev. 17.
12419-36
Prave gojzarje
ii prave ruske jahtno po 380 —380 Din Ima vedno v zalogi in po meri izdelnje Zalokar. Mestni trg št. 19.
12432-30
Spektator, Ptuj
V smislu Vašega anonimnega pisma, se čimprej zglasite. Culafič. Ljubljana, Groharjeva 21. 12446-31
Stalna
razstava
umetniških slik ln velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela
A. KOS
Ljubljana, Mestni trg
št. 25 (nasproti magi-4235 stratu).
IZVANREDNA MOUKA! Železna .latinska patcal
postelja tložljiva, s ta-pccirasom madraco®, w* lo praktična u vsako hiio, hotel«, oočb« slui-be ia potujuče ' etobe stan« samo Dto J90.—. Razpoiiliam po poito«-som povzetju.
TAKO
IZGLEDA SUŠEN
Umu p»««t
iloiliiv«. s Up««*««"* madr.com. ««lo tiiaa. stan« samo D
tetalka M S«ač«»!« —*
(Liegc.tnbM »ajnovil« vr-»ti. .UD.	lS**
OOB »tasei« same D i_ BROZOV1C, ZAGREB ILICA 82.
Velika Izbira v vseh barvah
NOGAVICE
dobre kakovosti, ugodne cene.
R. MIKLAUC,
»pri Škofu«
LJUBLJANA, Modenm ulica — Pred Škofijo 3
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
priporoča vsem izletnikom Bleda
izborno oskrbo
(Meno Din 15 in 20) 5821
HOTEL UNION — BLED
Čitajte ilustrovano revijo
»Življenje In svet"
Popolnoma pristna
dalmatinska
in štajerska vina
al nabavite za praznike najcenejše v splošno znani točilnici ±488
„VINSKA KLET"
CELJE, DEČKOV TRG ST. 6
OPOZORILO!
O. Vido Bratovi ni več zastopnik podpisanega podjetja. Odpuščen je bil 16. februarja 1931 zaradi nekorektnega poslovanja. Opozarjamo ponovno vse cenjene odjemalce, da blagovolijo to upoštevati.
SLAVKO In MILKA SUŠTERSIC,
tovarna nogavic — Lesce pri Bledu	5349
Imate ii sina aH rojaka vojaka!
Ali neroga, ti kmalu postane vojak? Ali mu hočete napraviti veselje ki vas stane samo 28 dinarjev s njemu olajša službo? Pišite nam še danes! Commercla Osljek.	11285-37
Telefon 205P
^ Premog suha drva
Pogačnik Boberičev« ti i
n ii a ii n o. n a 12 hjl
krepl tn zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIh Utibllana VII
Tovarna POHIŠTVA
L L NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
f
LjsMjaas Keetai pogrebni uni
Tnžnhn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
IVAN AŽMAN
magistrata! pisar, nadofidjaj t pokoja
dne 1.1, m. po daljšem, mukepotnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 2. aprila 1931 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Za Bežigradom (VIL mestna hiša), na pokopališče k Sv. Juriju v Stožcah.
V Ljubljani, dne L aprila 1981. 5825 žalujoča soproga AŽMAN TEREZIJA
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naSa srčno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
IVANA WISIAK
roj« Polajnar
zasebnica
dne 31. t. m. po kratkem trpljenju, ▼ 80. letu starosti, bogu-vdana preminula.
Pogreb bo v četrtek dne 2. aprila t. L ob % 5. url popoldne
od hiše žalosti, Ilirska ulica 29, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 31. marca 1931.	5816
KARL, ALEKSANDER, MIRKO, ENGELBERT, sinovi — ALBINA, IVANA, ŠTEFANIJA, hčerke, ln ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodn.o tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Aloiz Novak. .Vsi v Ljubljani.