Masa st. Taclava. (Iz nMalostranskih pripovedek" Jaua Nerude poslovenil Podravaki.) Sedel sem čisto spodaj ob stopnjicah, ki drže na eerkveni kor, ter si komaj drznil dihati. Skozi priprte mrežaste duri sem si lahko doibro ogjedal cerkev; na moji desni strani se je nahajala srebrna rakev sv. Janeza Nepomuka, a na drugi strani je bila zakristija. VeCernice so se že davno konftale; cerkev sv. Vita je bila prazna. Samo pri rakvi sv. Janeza je klečala moja pobožna mati, zatopljeaa v molitev, a sem od kapelice sv. Vaclava* se je bližal cerkveni stražnik, izvršivši svoj poslednji obhod po cerkvi. Sel je za kake tri korake otidaljten mimo mene ter krenil proti izholdu pod kraljevim ,,oratorjem"**, zaropotal s ključi, zaprl duri na kl.juč in hoteč se preprifiati, če so mar dobro zaprte, potegnil jih za kljuko. Med tem, ko se je bil odpravil dalje, je moja mati vstala, se prekrižala ter odšla ob enem s stražnikom. Spomenik mi je zakril oba, jaz sem f,ul samo njune glasne korake in posamezno glasove r.junega razgovora, na kar sta se pojavila na drugi strani zakristije. Tu je stražnik zaropotal z durmi; znovifi se je fiul glas zapirajoeega zapaha in je zašklepetala kljuka pri durih, na kar se je napotil k clesnemu izhodišftu. Se dvakrat sem 6ul zapiran.je zapahov in evo. ostal sem sam v zaprti cerkvi! Neki čudni občutki so se me polastili; po hrbtu mi je curljal nok vrofi tok, katero čutilo pa nikakor ni bilo prijetno. • V velikanaki stolnici sv. Vita v Pragi se nahaja tudi raker sv. kraljn Vac'.ava. ** Oddelek v cerkvah za visoke dostojanstveaike. kjer se nahaja oltar s križem. V cerkvi st. Vita se nahaja oratorij Ladielava II. od 1493 1. Crez nekoliko trenutkov sem urno poskočil, izvlekel iz žepa svoj robec in kolikor mogofce krepko povezal ž njim obe polovici mrežastnili durij, ki so se zapirale samo s kljuko. Nato sem urno stekel po stopnicati na prvi hodnik kora, stisnil se k zidu, toda mahoma se znovič vsedel na stopnice. Vse to sem delal vsled previdnosti. Bil sem ,trdno uverjen, da se duri še enkrat odpro, da spuste tjekaj pse, ki imajo stražiti cerkev. Mi, cerkveni strežaji končno nikdar nismo videli teh cerkvenih psov ter niti nismo slišali njih lajanja, toda mi smo si pojasnovali, da se nahajajo trije, da so precej veliki, prižasti, zlobni, povsem podobni onemu nbuldogu" kralja Vaclava, ki je bil naslikan za velikim oltarjem. On|;, pravijo, nikdar ne lajajo, kar je baje znamenje samo hudabnih psov. Vedel sem, da veliki psi znajo odpirati' kljuke na durih, radi tega sem duri z ruto spodaj krepko povezal. Sodil som, da na ta način oni ne morejo dospeti k meni na kor. Jutri, ko jih stražnik znovič odpelje, pa sem zamogel zopet brez vsake nevarnosti oditi. Meni je bilo mar le za to, da prebijem no<5 v cerkvi sv. Vita, toda skrivoma pred vsemi drugimi. Stvar je bila zelo važna. Mi fantje smo dobro \cdeli, da sv. Vaclav vsaki dan služi sv. mašo v svoji kapelici, a to o polunoči. Odkritosrčno rcfteno, jaz sam sem povedal to novico svojim tovarišem. Imel pa sem jo iz dobrega, povsern verodosto.jner-a vira. Stražnik Havel — katerega so radi njegoveea dolgega nosa klicali Havlakljunafia — stražnik Havel jo pravil o tem mo.iim starišem pri ii/iis doma in me je pri tem tako čudno gledal, da sem takoj pogodil njegovo željo, češ, naj bi tudi jaz izvedcl to tajnost. Pa sem povedal to bližnjim svojim tovarišem, na kar smo trdno sklenili, ogledati si to polnočuo sv. mago; Sv. Vaclav je bil naš ideal. Ker sem poizvedel za to skrivnost poprej negi 'drugi,; Imel sem tudi jaz pravico prvenstva, in radi tega sem danes prvi izmed treh sedel na spodnjem koru, zaprt in ločen od ostalega sveta. Vedel sem, da si doma radi mene ne bodo delali skrbi. S pomočjo laži, katere se radi posluzijo mnogi devfctletni fantalini, se ml je posreSilo ,,naplavšati" mater, da je moja teta, živeča na drugi strani mesta, izrekla željo, da naj prebijem ta večer pri njej. Končna scni tudi ondi nekekrati že prenočil, drugo jutro pa mahoma odšel v cerkev, da sem ondi opravil svojo dolžnost cerkvenega strežaja. Ako sem se konečno tudi nekoliko zagovoril, kaj bi to znafiilo; v tcm slučaju bi zamogel vsaj povodati, kako je sv. Vaclav služil sv. mašo! Zdelo se mi je, da postanem lakrat takšna važna oseba, kakor starka Vihromer, mati hradžanskega* mizarja Simra, ki je ob času kolere s svojimi lastnimi ofimi videla, kako je presveta Devica Marija iz kapucinskega samostana, ogrnjena s svojim zlatim plaščem, hodila po noči po Loretanskem trgu naHradšanih tor škropila hiše z blagoslovljeno vodo. Narod se je takrat tolažil z nadejo. da se po tej poti reši nesročne obiskovalke: ker pa je kolera raz^rajala šo huje nego po prej, zlasti v hiSah poškropljenih z vodo, jeli so to zadevo pojasnovati že povsem drugače, namreč, da je Devica Marija Skropila one svoje sosede, katere je želela videti pri sebi v nebeškem kraljestvn. Slet crni je menda že bil vsaj za trenutek sam v kaki prazni cerkvi ter iz lastne iskušnje ve, kako * Grii na levem bivju rek« Veltave — Hradžani.1 na katerem stoji tndi cerktv it. Vita. ˇpliva na njegove živce tak obširen in tih prostor. Na otroku, razgretem od domišljije in pričakujočem 6esa nepričakovanega in izrednega, pa se odbija Se dokaj močneje ta vtis. Počakal sem nekoliko. ura je udarila četrtinko, pol ure in bitje ure se je oglašalo t cerkvi kakor bi nabijal po sodu, toda nikjer pri durih ni bilo zapaziti niti najman,jšega šuma. Nemara stražniki danes ne smatrajo za potrebno 6uvati cerkev? Ali pa so nomara pse spustili vanjo, ko se je že povsem steranilo? Dvignfil sem se po stopnjici ter se nekoliko ogledal. Skozi bližnjo veliko okno je otožno in rezko prodirala zadnja dnevna svetloba. Bilo je to že meseca listopada in dnevi so bili že jako kratki. Od zunaj je k meni le jako poredkoma dospel kak glas; ako pa je dospel, oglašal se je močno glasno. Na večer je v tem mestnera oddelku bilo nenavadno tih'o. Casih so se začuli težki koraki posameznih peSoelv. Crez nekoliko presledkov časa so se začuli koraki nekaterih mimogredočih in dva možakarja sta se razgovarjala z dehelimi glasovi. Na to se je n,ekje v daljavi začul zamolkli ropnt koles. OCividno je skozi vrata v trdnjavo vhajal nekak težak voz. Ro pot koles je bil čimdalje bolj razlofien, jasen, ter se je čimdalje t)olj bližal, konfino je bilo mofii slišati tudi odmev kopit, rožlanje težkih verig, ropot velikih koles; ni mogjo biti drurrače, 116^0, da so d'1drali1 mimo vojaški vozovi v svetojursko vojašnico. Ropot .je bil tako močan, da so celo cerkvena okna žvenkljala in po nekje na zgornj-em koru so zažebIjali prestraSeni vrabci. Pri tem piskanju sem se •3vobodnejše oddalinil; močno ljubo mi je bilo spoznati, da se nahajajo tukaj ob enem z menoj Še nekatera druga živeča bitja. No moram reči, da bi bil čutil strah ali dolg ^as ratli svoje osatnljenosti. Cesa bi so naj bil tudi' bal? Najsi sem tudi priznal neobičajnost svojega podjetja, Vendar dvomov ni bilo nobenih. Da bi se mi bila vest oglašala radi grehov, tega nisem mogel refii: nasprotno čutil sem nekako navdnšenost, neko pobožno navdušenje spremenilo mp je v posebno vzvišano bitje. Mogoče, da bi se bil poklonil sam pred seboj, ko bi bil zamogel otrok biti sposoben za takšno neumno samoljubje, ki ;je tako priljubljeno odrastlim Ijudem. Ob drugem času ter na drugem kraju bil bi se jaz nemara bal prikaznij. toda tukaj, v cerkvi bi prikazni gotovo rne imele kakšne oblasti! A duhovi tukaj pokopanih svetnikov? Danes sein imel tu opraviti zgolj s svetim Vaclavom, ki je pa moral biti z menoj močno zadovoljen, ker sem se lotil tega podjetja radi tega, da ga vidim v njegovi slavi, kako on služi sveto daritev gospodu Bogu. Ko bi si poželel, hotel bi mu pri tem kaj rad streči pri sveti maši ter jako previdno prenašati okovane mašne bukve od ene strani na drugo, ter tudi skrbeti za to, da zvonček ne zažvenglja niti za enkrat veft, nega je neobliodno potrebno! Bil sem celo pripravIjen, vleči jarmene pri majhuih orgljah ter peti, peti tako tanko in milo, da bi se celo sveti Vaclav razjokal, položil mi obe roki na glavo ter dejal: .,Dobro dete!" Ura je glasno odbila pet ter mc s tem zdramila iz zamišljenosti. Tzvlekel sem knjigo iz svoje šolarske mavhe, ki mi je visela na jermenu nroko hrbta, jo položil na naslonjač ter jo jel čitati. Z mladimi očmi je to bilo še mogoče, brez obzira n|a to, da je bilo že precej mračno. Toda sleherni, bodisi tudi sliab glas, od zunaj me je zanimal, da sem nehal čitati, dokler ni nastala zunaj vnovič mrtva tišiaa. Evo, v bližini je bilo moči slišati urnfe. drobne korake. Hipoma je pod oknom nekdo obstal. Kakor bi trenil, me je prešinila radostna misel, da sta to oba moja tovariša. Od zunaj se je z&čulo ono po sebno žvižganje, ki nam je bilo tako priljubljeno. Kar tresel sem se veselja pri misli, da ste se me moja tovariša spomnila ter pritekla semkaj, najši tudi se vtegne zgoditi, da bosta reveža celo kaznovaua za to! V tem času sem trepetal tudi vsled ponosne zavesti, da me. ona sedaj občudujeta, ker ona ne bibila sposobna prebiti vsaj eno urico na niojem mestu. Gorje, revna fanta ne bosta spala nocoj vsd noč! Oh. kako rad bi ju bil spustil ob tej uri k sebi! A sedaj evcu kriči Fricek — to je bil sin vratarja. Fricek, kako ga neki ne bi poznal! Jazimam tega Friceka tako rad, danes pa ga je ves dan preganjala nesreča. Zarano po prvi sv. raaši je razlil vodo duhovniku na noge. Frioek se v cerkvi neprestano ozira i\aokrog ter ne gleda duhovnika; po obedu, ko je Fricek dražil ravnateljevo Ančiko, ga je zatekel pri tem gospod učitelj. In evo, oglasil se je radostni klic Kubičeka.' Knbiček, ho! ho! ho! Meni se je samemu ljubilo zalcri^ati na nju ali njima zažvižgati, ali se vsaj oglasiti z močnim glasom, toda — bil sem v cerkvi. Tovariša sta govorila glasno, da sem ju zamogel slišati, dasi sta celo zakričala, toda na moja ušesa so dohajale zgolj glasno izrefiene besede: ,,Ti si tukaj!" ,,Ti si tukaj!" ,,AH te ni str'ah!" ^Jaz sem tukaj!" ^Jaz se no bojira!" Ako je kdo šel mimo, sta ona zbežala na stran ter se potem vnovič vrnila. Zdelo se mi je., da scm videl skozi steno njuno kretanj« iw. raa lica mi ni mogel preiti nasmehljaa. Dalje slodi.