POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Ob petinpetdesetletnici rojstva maršala Tita
Gorio ljudstvo slavi velikega sina
jugoslovanskih narodov
Jutri, 25. maja, bo primorsko ljudstvo tretjič slavilo obletnico Titovega rojstva.
Njegovo 55. obletnico ne bodo Primorci praznovali s hrupom in manifestacijami, saj se to unirà že skromnosti velikega moža, ki je izšel iz vrst delavskega razreda. Čestitke in pozdravi, zaobljube za novo delo romajo k njemu na jutrišnji dan iz vseh krajev Jugoslavije; prihajajo pa tudi iz vseh tistih krajev, kjer prebivajo Slovenci, pošteni in v boju prekaljeni demokratični Slovenci. Ko bodo na n^ov rojstni dan stopila pred' njega zastopstva delovnega ljudstva, ko bo veliki vodja jugoslovanskih narodov prebiral brzojavke in pisma, bo med njmi tudi skromna, a prisrčna čestitka soriškega ljudstva. Besede, ki jih sle hern naš človek nosi v srcu, so besede polne hvaležnosti in zvestobe do tega velikega državnika, zmagovalca nad fašističnimi osvajalci in osvoboditelja narodov Jugoslavije. Primorsko in goriško ljudstvo je v preteklih dveh letih po osvoboditvi od nacifašizma dan za dnem spremljalo veliko državniško) delo tovariša Tita, ne samo komandanta hrabre jugoslovanske armade, ampak tudi stvaritelja in graditelja nove ljudske države in družbenega reda.	i.
Narodi Srbije, Hrvaške, Slovenije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore vidijo v maršalu Titu uresničite! ja svojih stoletnih želja po svobodnem kulturnem razvoju. V novi ljudski republiki Jugoslaviji so se jim odprle vse možnosti kulturne rasti, plodnega umetniškega ustvarjanja, širokega razmaha njihovih nacionalnih kultur, ki bodo obogatile in postale last vseh jugoslovanskih narodov.
Pod vodstvom maršala Tita je delovno ljudstvo Jugoslavije zadobilo nov ustvarjalni delovni polet, ki je postal najvažnejši življenjski faktor mladine, žena, ter duševnih in ročnih delavcev. Delo, ki ustvarja dobrine v tovarnah in rudnikih, ha polju in v šoli, je najizrazitejši dokaz, da je ta praktičnost in usmerjenost tu, da je otipljiva realnost, katere učitelj je naš tovariš Tito.
Medtem ko bo vsa ostala Goriška, ki bo priključena k ljudski republiki Jugoslaviji, svesta si pridobljene svobode pristopila pred moža-osvobodi-telja v popolnoma drugačnih okoliščinah, bo nas, ki nas je usoda — da ne rečemo krivič host mednarodne reakcije — Pustila pod tujim krovom, bodrila zamisel, da se zgodovinski pogreški v doglednem času dajoj popraviti in da se bo rav-Po nam, slovenski manjšini P°d Italijo, pod vodstvom ljudskega voditleja Tita, dalo izvohati zmago nad vsemi krivič-?'hii črtami in mednarodnimi spekulanti. Znano nam je in r.dno smo prepričani, da to Slovarja resnici in da ni mar-
Tito nikoli pozabil na! Trst,
_ urico in slovensko Benečijo. n kako težkim srcem je dal svoj Ostanek za podpis mirovne to°godbe z Italijo. Napravil je
tovni mir, da bi se ustvarila v svetu konkretna podlaga za bratstvo in spoštovanje med narodi. Ta naša boleča rana — Trst, Gorica s slovensko Bene čijo in Koroško — je skelela ravno voditelja jugoslovanskih narodov najbolj. Njegova prizadevanja, njegovi neprestani
MARŠAL TITO
napori v mednarodnem svetu, njegovi temperamentni govori, jasne kritike imperialističnih sovražnikov in po drugi strani njegova velika ljubezen do primorskega ljudstva je ustvarila ono nerazoružljivo enotnost, ki danes veže ime Tita z vsem delovnim slovenskim narodom.
Maršal Tito je porabil vse prilike, da je pred vsem svetom izjavil, da je za pošten mir in mimo sožitje med Jugo-
slavijo in Italijo. Lahko je govoriti ljudstvu, ki je svobodno in ki ima oblast v svojih rokah. Težko se ga prime poštena beseda, če je okoliš zastrupljen z lažno propagando, če je v deželi še filofašistični državni aparat na krmilu in če so tuji interesi na delu. Maršal Tito je naš učitelj, ki je dal pobudo za veliko idejo bratstva med Slovani in Italijani, ideja, ki bo približala jugoslovanske narode z italijanskim in to proti vsem sovražnikom zapadnih imperialističnih držav, za čim tesnejše gospodarsko in kulturno sodelovanje.
Zavest medsebojnega spoznavanja med antifašističnimi Slovenci in Italijani, ki prebivajo na tem spornem ozemlju, bo ustvarilo pogoje, da bo napočil dan, ko bo tudi v Italiji delovno ljudstvo nastopilo enotno za demokratične ideale za svobodo in pravice med’ narodi. Takrat, ko bodo padle zadnje krinke šovinizma in rasnega sovraštva, bo ljudstvo ob Soči zadihalo novo življenje, vredno človeka. Goriško napredno ljudstvo je ponosno, da je hodilo po stopinjah velikega borca za svobodo, tovariša Tita in da ga je poslušalo. Nikoli ne bo pozabilo, da je usoda goriških Slovencev le začasna in da bomo tudi mi v zvezi z demokratič nimi množicami Italije doprinesli svoj delež do boljših od noša jev med narodi.
Goriški antifašisti, Slovenci in Italijani se zgrinjajo ob rojstnem dnevu maršala Tita okrog njegove osebe, želijo mu zdravja in moči ter veliko uspehov v petletnem načrtu in obljubljajo, da se bodo izkazali vredni njegovega visokega zaupanja.
ŽIVEL NAŠ MARŠAL JOSIP BROZ-TITO!
Pravda za goriški Ljudski dom
V petek 17. t. m. se ie po-j julija 1897, poslovati-' pa je
s3nio da bi se ohranil sve-
sebna delegacija s tov. Vižin tinom zglasila pri g. guvernerju iz Gorice. V njegovi odsotnosti je delegacija izročila guvernerjevemu pomočniku izčrpno spomenico. Iz spomenice povzemamo glavne točke.
V listini je v začetku beseda o tem, kako so se goriški Slovenci narodno osamosvojili, nato o njihovem gospodarskem in kulturnem podvigu. Pomen »Trgovske in obrtne zadruge«, ki je bila ustapov-ljena že v preteklem stoletju, je bil v tem, da je povezovala ves naš živelj v krepko organizirano enoto.
Zamisel naših goriških pr-voboriteljev, med temi naj omenimo v prvi vrsti pokojnega Dr. Tumo in Andreja Gabrščka, je padla med go-riške Slovence na rodovitna tla. Odziv našega ljudstva, trgovcev, obrtnikov, učiteljstva in duhovščine je bil ogromen. Zadruga je bila vpi' sana v zadružni register 31.
pričela 1. oktobra istega leta že s 1000 deleži.
Dom goriških Slovencev
Velik razmah, ki je zajel goriške Slovence na gospodarskem in kulturnem polju, je dal pobudo, da so naši Goričani postavili- lasten, osrednji gospodarski in kulturni dom pod imenom »Trgovski dom«. Goriški trgovci in obrtnik: ter vse ostalo goriško ljudstvo je pripomagalo da je bila postavljena v Gorici leta 1904 na tekališču Verdi, ob mestnem vrtu, stavba, ki ni samo ponos Slovencev ampak krasi tudi mesto samo.
»Trgovski dom« predstavlja za vsa leta do izbruha prve svetovne vojne najsvetlejše poglavje gospodarskega in kulturnega podviga goriških Slovencev. Tu smo imeli glasbeno šolo, pevsko društvo, k ie prirejalo izredne kvalitetne koncerte, operne predstave Raz goriškega odra so odhajali v svet pevci in glasbeniki, ki so pozneje zasloveli v sve'
tu. Gledališke predstave so se vršile redno vsako sezono; gostovali so igralci iz Trsta in Ljubljane. Telovadno društvo »Sokol« je imelo v dvorani svojo telovadnico. Lepi prostori so bili odmerjeni goriški čitalnici in knjižnici goriške »Prosvete«. Vrstila so se prvovrstna predavanja; vseu čiliški profesorji, pesivki in učenjaki so predavali goriš-kim Slovencem. Nič čudnega, če se je govorilo, da se je kul turno središče Slovencev v zadnjem desetletju pred prve svetovno vojno pomaknilo v Gorico.
Tragedija in mučeniška pol slovenske narodne manjšine pod fašizmom
Londonski pakt in nesrečna rapalska pogodba je vrgla Primorsko in s tem tudi Golico v žrelo imperialist'čne Italije. Začela se je tragedija in mučeniška pot slovenske narodne manjšine, ki ji nodo bne ne najdemo nikjer drugje v Evropi. Italijanske oblasti zlasti pa ko se je te oblast polastila fašistična stranka, st pričele z načrtnim zaviranjem vsega slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja. Naši denarni zavodi so bili likvidirani, zadruge so zapira li, prosvetna društva, pevske krožke in sokolska društva se bila prepovedana. Prosvetne zveza je bila nasilno razpuščena, predavanja v slovensken jeziku, kakor tudi- slovensk-šole so bile- ukinjene. Vse ob ljube, ki so nami jih ob pri hodu dale italijanske oblasti so bile pozabljene, začela se je trpka Kalvarija slovenskega primorskega ljudstva.
Trgovski- dom je kljub vsemu še vedno ostal lastnina v slovenskih rokah. Toda fašizem ni mogel tega na dolgo trpeti. Leta 1930 se je vselila fašistična stranka v poslopje Trgovskega doma z očitnim namenom, da se ga ob prv priliki zvijačno polasti. Potem ko so nasilno zatrli vse kultur no in gospodarsko življenje goriških Slovencev, so se vr gli še na- ta skupni dom, da ga dokončno vzamejo iz sloven skih rok.
»Trgovsko obrtna zadruga« je polagoma zašla v gospodar ske težkoče in si- je zato po stavila likvidacijski odbor, k je noi agom a likvidiral vs( ostalo premoženje zadruge ra zen Trgovskega doma, katere ga so naši odborniki hoteli n vsak način obdržati, ker je bi lo to edino gospodarsko i: kulturno središče Slovencev Toda fašistična stranka, ki j imela v svojih rokah platm in škarje, si je znala pomaga L. Proti pravnim predpisom je imenovala likvidacijskega ko m is h r i a v osebi inž. Faieschi' nija, ki je imel nalog pripraviti »pravna« tla za odvzem ali prodajo Trgovskega doma fašistični stranki. Sedaj, ko jc lahko »pravno« zastopal Trgovski dom komisar, ki ga je postavil fašistični prefekt, je prodal naš dom fašistom ■ za bagatelno ceno 400.000 lir medtem ko je bil vreden naj manj poldrugi milijon lir. Ta ko je postala ponosna slovenska stavba kar čez noč in nasilno »Casa del Fascio.«
«Ljudski dom»
in zavezniki
Ko so zavezniške armade dokončno uničile nacifašizem in je v maju leta 1945 naša slavna J.A. osvobodila Gorico, so se naše oblasti in organizacije- vselile v staro slo-vensko trdnjavo, v Trgovski dom. V zvezi z novim duhom se je »Trgovski dom« preimenoval v »Ljudski dom«. Zavezniški guvernerji, ki so po zasedbi- in zaupni upravi cone A odločali o usodi vsega in torej tudi o sedežih naših organizacij, so priznavali Nadaljevanje na 2. strani)
Veličasten partizanski dan
na V o j s k e m
Prisotni so bili tudi podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj in več ministrov vlade LR Slovenije
V nedelj oj 18. t. m. se je vršilo na Vojskem nad Idrijo veliko partizansko zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč primorskih in gorenjskih partizanov, ki so ob tej priliki obiskali nepozabne kraje junaštva na Primorskem, kjer so se več let borili za svobo-do in lepšo bodočnost svojega naroda. Partizanskega dneva so se udeležili podpredsednik vlade FLRJ, Edvard Kardeli, člani vlade LR Slovenije Boris Kraigher, Lidija Šentjurc, France Leskovšek, Tomo Brejc, generallajtnant Jaka Avšic in drugi.
Otvoritev partizanske tiskarne «Slovenija»
To kar bi se marsikateremu zdelo nemogoče, to so znali ustvariti naši partizani sredi narodno - osvobodilne borbe. Od septembra 1944 dalje je začel redno izhajati »Partizanski dnevnik« in sicer v odličnem tisku in na dobrem papirju. Preje je izhajal v
stavb. Tu smo videli strojnico in stavnico, kuhinjo in jedilnico, spalnico in knjigoveznico, skladišče in spodaj ob potoku turbino na vodni pogon. V eni izmed lesenih, dobro sestavljenih barak smo občudovali tiskarski stroj, ki ie ravno tiskal slavnostno številko »Partizanskega dnevnika«. Sam stroj je menda tehtal 1700 kg, ki so ga požrtvovalni in junaški partizani dobili nič manj kakor -iz — Milana! Koliko napora in truda so imeli naši fantje, predno so spravili posamezne dele na določeno mesto. In papir za tiskanje 4 do 7000 izvodov dnevno! Samo tisti«, ki so bili zraven si lahko predstavljajo o-gromno delo, ki so ga izvršili naši partizani!
V dopoldanskih urah so gostje in zborovalci obiskali tiskarno »Slovenija«, ki je bila ob tej priliki odprta javnosti.
Bivši predsednik PNOO za Slovensko Primorje in Trst France Bevk je v svojem otvo-
Tov. KARDELJ se razgovarja s predstavniki primorskega ljudstva
zmanjšanem formatu in le ci-klostiliran. Partizanska tiskarna »Slovenija«, ki se nahaja pod Vogalcami v globeli, je dajala dan za dnem, za tiste čase. kar ogromno število listov, tiskovin ter letakov. V tej kratki dobi med septembiom
1944	in majem 1945 je tiskarna »Slovenija« natisnila: 206 raznih listov v celotni nakla di 949.300 izvodov, 17j številk »Partizanskega dnevnika« v skupni nakladi 822.814, 5 brošur v skupni nakladi 18.054 izvodov, raznih letakov 220.783 in 2 knjigi v skupni nakladi 6.695 izvodov. Skupno izdanih publikacij je bilo 2,017 648. To so številke, ki dajo misliti! »Partizanski dnevnik« je redno izhajal dnevno v 4000 do 7000 izvodov. Največjo naklado je dosegel L maja
1945	s 7160 izvodi.
Sovražnik si ni mogel nikoli
misliti, da bi izdajali partizani dnevnik sredi vojnih operacij. Prav gotovo so bili uver-ieni. da ga tiskajo kje v kakšnem mestu. To tiskarno je postavila Pokra/insKa tehnika v globoki grapi sredi idrijskih hribov in gozdov. Ali si morete predstavljati, pod kakšnimi težkimi pogoji, s kakšno nevarnostjo so postavili naši partizani celo kolonijo lesenih
rdvenem govoru navdušeno pozdravljen prikazal delo in napore tovarišev partizanske tiskarne »Slovenije«. Odobra-' anja kar ni hotelo biti konca, ko je naš velezas'užni predsednik PNOO izročil tiskarno javnosti.
Popoldanski miting
Velika množica ljudstva se je popoldne zgrnila okrog slavnostnega prostora. Na tribuno je stopil glavni govornik tov. France Bevk, ki je pozdravil kot primorski borec in predstavnik primorskega ljudstva podpredsednika vlade FLRJ, člane vlade LR Slovenije in ostale goste. Govoril je o pridobitvah narodno osvobodilne borbe primorskega ljudstva, ki je kljub vsem spletkam in oviram mednarodne reakcije, s pomočjo jugoslovanskih narodov preneslo svoje meje od Snežnika do samega goriškega grada. Obsodil je krivično francosko črto ter ožigosal domačo in tujo reakcijo, ki se poslužuje najostudnejših laži, da bi izpodkopala ugled mlade ljudske Jugoslavije. Z jasnimi besedami je ovrgel nekaj propagandnih gesel reakcije, predvsem tisto, da bi v novi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Znani četniki in ljotičevci
preseljeni iz Italije v Nemčijo
Kljub vsem izjavam in obljubam, da bodo iz taborišč za »razseljene©« izločili in našim oblastem izročili vojne zločince, so zavezniške okupacijske oblasti preselile v Nemčijo celotno taborišče Eboli skupno z velikim številom znanih četniških in Ijotičevskih zlikovcev. Tako so prišli v Nemčijo vojni zločinci, bivši generali Damjanovič, Živanovič in Voj o Kuzmanovič, D am j ano-vičev namestnik. Razen teh so zavezniške okupacijske oblasti preselile tudi vso čet' niško »posebno policijo«, ki je sestavljena v glavnem iz zloglasnih agentov gestapa iz Beograda, kakršen je Radan Grujičič, ki ga taboriščne oblasti vodijo v svojih spiskih pod imenom Petrovič. V Nemčijo so bili preseljeni tudi številni ljotičevci skupno z Ijo-tičevsko delovno skupino, ki je bila v Caserti. Med temi je veliko število znanih jugoslovanskih fašistov, kakršen je Ratko Parosanin, dalje Rat-ko Obradovič in drugi, ki so že pred vojno odkrito služili nacistom. V družbi zločinca Brana Živkoviča, polkovnika Nedičeve kvizlinške vojske in bivšega generala Svetolika Djukiča je odšel v Nemčijo tudi znani Hitlerjev agent Jaša Ljotič, ki je zagrešil med okupacijo veliko število umorov in drugih zločinov v Srbiji. Sedaj vodi ljotičevske begunce. Prav tako je odšel tudi vojni zločinec Boško Nedič in drugi. Zavezniške vojaške oblasti niso izvršile nikakršne kontrole nad osebami, ki so bile prepeljane v Nemčijo, tako da so se spotoma priključili še drugi vojni zločinci, ki so živeli prosto izven omenjenih taborišč. Tako se je v Rimu priključil minister v kviz-linški Nedičevi vladi Mihajlo Olcana, ki je tudi odšel v Nemčijo. Kakor, je bilo že sporočeno, odnašajo četniki iz taborišč, ki jih angleške okupacijske oblasti preseljujejo, neovirano s seboj večje količine orožja. Pri transportu ni' so okupacijske oblasti izvršile nobene preiskave »razseljen-cev«, čeprav so četniki in ustaši pred odhodom iz Eboli-
la in drugih krajev zagrešili vrsto ropanj. Del naropanega blaga so prodali Italijanom samim, ostalo pa odnesli v Nemčijo, da bodo lahko nadaljevali črnoborzijanstvo. Odstranili so celo lepenko z barak, v katerih so stanovali in jo prodali Italijanom ; okupacijske oblasti tega sploh niso skušale preprečiti.
Politični ______p r e g I e d
Kriza italijanske vlade še vedno odprta
V Rimu si je do sedaj dal precej opravka Nitti, da bi rešil vladno krizo, a že sredi tedna se je odpovedal mandatu, ker pač ni uspel pri se' stavljanju koalicijske vlade.
Nitti je bil na sestanku z vidnimi političnimi predstavniki italijanske republike. Posvetovanja so se med drugim udeležili Togliatti, Nenni, Gronchi in drugi. Naposled se je Nitti napotil k predsedniku republike De Nicoli in mu poročal, da ni mogel ničesar opraviti.
De Nicola je takoj pozval Orlanda ter mu poveril nalogo za sestavo vlade. Zatem pa so obenem mislili, da bo bivši ministrski predsednik Bonomi kos tej nalogi.
De Gasperi je — kot znano — voditelj najmojčnejše stranke v ustavodajni skupščini. Ni izključena možnost, da mu znova poverijo rešitev krize.
Nekaj več o Palestini
Zemljepisni položaj Palestine je eden izmed tistih činitelj ev, ki nam lahko pojasni' jo vzrok posebne zainteresiranosti Anglije in ZDA na nji. Za Britanski imperiji je imela Palestina vlogo odskočne deske za obrambo Sueškega prekopa in Indije. Eno izmed najvažnejših pristanišč Palestine, Haifa, je hkrati tudi velika angleška vojno-po-morska baza na Bližnjem
Veličasten partizanski dan
(Nadaljevanje s 1. strani)
republiki Jugoslaviji ne bilo svobode vere. Dotaknil se je agrarne reforme in podal kratko, a izčrpno poročilo o petletnem načrtu.
Množica zborovalcev je govornika burno pozdravljala in se mu s ploskanjem zahvalila za poslednje besede, ko se je obrnil do vseh prebivalcev Primorske, ki so nudili partizanom vso pomoč in z njimi delili zadnji grižljaj kruha.
čano, začenja pa se drugo — borba za iizjvedbo petletnega plana.« Izrazil je trdno prepričanje, da bo to ljudstvo, ki bo v kratkem dokončno priključeno k Jugoslaviji, znalo — prav tako kot za časa borbe —- z vsemi silami pristopiti k uresničenju petletnega gospodarskega načrta, ki bo prinesel blagostanje vsem jugoslovanskim narodom.
Med hudim nalivom je nastopil komorni zbor pod' vodi-
Kljub hudemu dežju je ljudstvo vztrajalo na mestu in vzklikalo It o v. Kardelju ter med ovacijami zahtevalo naj tudi on spregovori.
Podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj ni mogel odreči volji več tisočglave množice. S preprostimi in prisrčnimi besedami je pozdravil vse primorsko ljudstvo. Med drugim je dejal: »Prvo razdobje naše borbe je kon-
stvom Ubalda Vrabca in orkester iz Idrije. Člani Slovenskega narodnega gledališča, bivša igralska skupina IX. korpusa in frontno gledališče VIL korpusa so izvedli nekaj igralskih in recitacijskih točk ter nam podali vtis pravega mitinga iz partizanskih časov.
Proslava je zapustila pri vseh navzočih naj glob ji vtis. Ta partizanski dan bo ostal vsem v neizbrisnem spominu.
vzhodu. Poleg tega je Paler stina velikega pomena kot vmesna postojanka v izvozu nafte iz dežel Bližnjega vzhoda. Zadostuje omeniti, da je šla pred vojno samo skozi pristanišče Haife približno polovica vse v Iraku načrpane nafte. V zvezi s povečanim pomenom bližnjevzhod-ne nafte se vrše zdaj pogajanja o novih naftovodih, ki bi bili speljani po ozemlju te dežele.
Pred prvo svetovno vojno je bila Palestina v sestavu turškega imperija. Eden izmed problemov, ki so ga morali rešiti zavezniki, je bilo vprašanje odnosa do tako i-menovanega sionističnega gibanja, t. j. gibanja za ustanovitev samostojne židovske države v Palestini. Odnos zaveznikov do sionističnega gibanja je bil izražen v znani deklaraciji angleškega /politika Balfoura, objavljeni v novembru 1917. V deklaraciji je bilo rečeno, da je zaželena »... ustanovitev nacionalnega ognjišča za židovski narod v Palestini« brez okrnitve pravic drugih narodov. To deklaracijo so pozneje odobrile vlade Anglije. ZDA, Francije in Italije in vključena je bila v mirovno pogodbo s Turčijo (sevreska pogodba). Objava in odobritev te deklaracije je povzročila nezadovoljstvo med arabskim prebivalstvom dežel Bližnjega vzhoda, ki je sanjarilo o ustanovitvi neodvisne arabske države v Palestini. Od tega trenutka je od zunaj podpihovanj antagonizem med arabskim in židovskim prebivalstvom Palestine nenehno rasel in dobil od časa do časa posebno ostre oblike.
Leta 1920. je bli s sklepom Vrhovnega sveta zaveznikov, ki ga je leta 1922. potrdilo. Društvo narodov, mandat za upravo Palestine poverjen Angliji. Sledeči dogodki so pokazali, da ie angleška »ureditev« vprašanja spremenila deželo v areno krvavih spopadov med Arabci in sionisti. Laviraj oč med tema dvema taboroma so Angleži zdaj pospeševali in vsestransko podpirali množično priseljevanje Židov v Palestino, zdaj zopet razglašali, da je treba to priseljevanje omejiti ali ustaviti.
Napredni krogi arabskega in židovskega prebivalstva Palestine so prav dobro vedeli, da koristi taka razdelitev dežele v dva tabora samo inozemskim imperialističnim krogom, ker odvrača prebivalstvo Palestine od borbe za popolno neodvisnost dežele. Toda demokratičnim silam se ni posrečilo, da bi ustvarile e-notno fronto.
V prizadevanju, da bi napravila vtis, da hoče pravično urediti palestinski problem, je sklicala angleška vlada celo vrsto posvetovanj, konferenc, komisij itd.
Sirijski list »Al-Jakzat« je v februarju 1947. spričo te »aktivnosti« Angležev pisal: »Anglija pride malone vsak dan z novimi načrtom o ureditvi palestinskega vprašanja. Zdaj soglaša z arabskimi predlogi, zdaj postavlja načrt oi razdelitvi Palestine, zdaj priporoča načrt o federaciji Namen vseh teh načrtov in predlogov je zapeljati Arabce v zablodo, povzročiti med njimi zmedo in nerede, ki jih smatra kot ugodno za uresničenje teh ciljev.«
V letih 1917 in 1936' je podpirala angleška vlada sionistično gibanje, hkrati pa je morala računti z okrepitvijo narodno osvobodilnega in pro-sionističnega gibanja med Arabci. Leta 1925 je bila u-stanovljena samostojna arabska država Transjordanija. V letih 1936 do 1938 so izdelovali Angleži načrte o razdelitvi Palestine v dve državi: v židovsko in arabsko.
Leta 1939 je bila objavljena »Bela knjiga« angleške vlade, v kateri je bilo rečeno, da ni mogoče ustanoviti v Palestini
židovske države, predložen pa je bil načrt, po katerem bi u-stanovili neodvisno državo čez 10 let.
V oktobru 1946 je poslal prezident Truman Attlee-ju sebno poslanico, v kateri je vztrajal na takojšnji naselitvi Židov v Palestini in predlagal, naj bi se naselilo v nji najprej 100.000 priseljencev. V isti poslanici je Truman podprl idejo ustanovitve židovske države iz enega dela Palestine. Ta predlog je povzročil v arabskih deželah viharno ogorčenje. Mnogi u~ gledni arabski politični voditelji in časopisi so pozivali na ekonomski bojkot ZDA. Po. neje je poslala Liga arabskih dežel protestno noto proti a-meriškemu vmešavanju v palestinske zadeve.
Zadnja etapa v angleških poskusih, da bi »uredili« palestinsko vprašanje, je bila londonska konferenca, ki je bila sklicana v septembru 1946 in ki se je končala v februarju 1947 s polomom. Te konference so se udeležili zastopniki sedmih arabskih dežel {E-gipta, Sirije, Libanona, Tran-sjordanije, Iraka, Saudove A-rabije in Jemena), ki so nastopali v enotni fronti, pa tudi zastopniki arabskega prebivalstva Palestine. Zastopniki Židov so bojkotirali konferenco v znak protesta proti odklonitvi njihove zahteve po ustanovitvi židovske države. Toda angleška vlada se je neuradno posvetovala z zastopniki Židov, ki so se mudili v Londonu.
Polom konference je angleški vladi onemogočil nadaljnje zavlačevanje ureditve palestinskega vprašanja.
Nedavno je angleška vlada sklenila izročiti palestinsko vprašanje organizaciji Združenih narodov. Govoreč o tem angleškem parlamentu je Bevin priznal, da je »postal mandat v praksi neizpolnljiv.«
Politika zavlačevanja ureditve tega vprašanja in laviranja med dvema taboroma, ki sta nastala prav kot posledica te politike, je privedla do tega, da se je položaj v Palestini do skrajnosti _ zaostril. Šovinistične teroristične organizacije sionistov organizirajo atentate na angleške vojake in oficirje, povzročajo eksplozije, razbijajo vlake itd. Inozemski tisk je poln poročil o ustanovitvi ilegalne židovske armade, ki jo financirajo iz inozemstva, pa tudi o formiranju ilegalne a-rabske armade, ki jo financirajo in podpihujejo šovinistični reakcionarni krogi inozemskih Arabcev.
Pravda za goriški Ljudski dom
(Nadaljevanje s 1. strani)
stavbo kot last goriških Slovencev in s tem sedež njihovega delovanja. Toda pod sedanjim guvernerjem je vojaška oblast 88. divizije na iast-no pest šla preko civilne, to se pravi guvernerjeve in izrinila slovenske organizacije iz doma. Ameriška vojska je na' še organizacije prepodila iz doma, jih vrgla na cesto, češ da poslopje nujno rabi. Goriško ljudstvo je proti temu nasilju odločno nastopilo, a kljub obljubam, da nam bode »Ljudski dom« vrnili, takoj ko ga ne bodo več rabili, tega niso storili. ZVU je dala »Ljudski dom« finančni in-tendanci, katera je poskrbela za zbrisanje napisov »Ljudsk dom« in »Casa del popolo« ki sta pričala, kdo je njegov lastnik. Naloga ZVU bi bila da ublaži na tem področju obstoječa nasprotja na enakopraven način in da ustvari medsebojno pravično in strpno življenje in sožitje obeh narodnosti, ker zahtevajo to že kulturne in gospodarske prilike na tem ozemlju. Na žalost tega ne moremo trditi o vojaški upravi.
Goriški Slovenci potrebujejo »Ljudski dom« kot narodno središče,, a tudi kot pr:'zna-na manjšina. Goriški Slovenci, ki želijo urediti vzporedno s svojimi sosedi Italijani svoje gospodarsko in kulturno udejstvovanje, ne morejo ostati brez svojega doma.
V imenu naših društev in organizacij, našega tiska ter raznih drugih ustanov zahtevamo, da se nam povrne »Ljudski dom«, do katerega imamo na podlagi vseh navedenih razlogov vso pravno in moralno pravico.
Komisar Ovre Perla
v Ferrari
zapore,
zloglasni
Vsem tržaškim in primorskim 'antifašistom, (ki so šli leta 1940-41 skozi italijanske je prav dobro znan sadist, komisar Ov-Gennaro Perla. Leta 1941.
je prav spretno inscenira! »Tomažičev proces« in s pravim užitkom mučil in pretepal svoje žrtve. Že leta 1940. je napovedoval, kako bodo razdelili Jugoslavijo, in dejal, da bo strl vse Slovence. Kot rezultat njegovega briljantnega »dela« je bilo na tržaškem procesu pet ustreljenih in izrečeno na stotine let teče. Tedaj je hotel tudi na vsak način odkriti avtorje atentatov v Piacenzi in Bologni, ker bi mu to prineslo napredovanje v čin kvestorja.
Mussolini mu je lastnoročno napisal pohvalno pismo ter mu dal veliko nagrado v denarju.
Po svojem sijajnem delovanju v Trstu je šel nadaljevat svoje delo v Milan. Po o-svoboditvi Italije so ga suspendirali iz službe, toda bil je prost. Živel je v Bariju, kjer so ga neke njegove bivše žrtve, ki so tam stopile v NOVJ, prijavile angleškim oblastem, toda gospod je o-stal še nadalje na svobodi.
Sedaj so ga imenovali za višjega funkcionarja pri kvesturi v Ferrari. Če se italijanske oblasti poslužujejo takih izmečkov človeštva, potem
Delegacija goriških Slovencev pri zavezniškem guvernerju
Dne 20. maja predpoldne je goriški guverner major Mavis snrejel delegacijo goriških Slovencev, ki je preteklo soboto izročila njegovemu pomočniku spomenico o Ljudskem domu.
Gospod guverner je delegatone dejal, da je spomenica sijajno sestavljena in verodostojna. Takoj za tem pa je izjavil, da je ukaz ZVIJ št. 12 tak, da morajo izročiti vso imovino fašistične stranke finančni intendenci, iz cesai sledi, da ZVU ne more dati nobeni politični stranki ali kulturni ustanovi imovine, ki ie bila zaplenjena fašistom. Kako se bo imovina, ki jo je prniofa finančna intendenca, razdeljevala, je stvar italijanske vlade. Vodja delegacije, tov. Vižintin Bogomil, je na to guvernerjevo izjavo pripomnil, da na področju, ki ga upravlja ZVU, bi morala ona po vseh načelih demokracije preskrbeti kulturnim in pro svetnim organizacijam potrebne prostore, zlasti pa tistim ustanovam, ki so bile postavljene na cesto po zasedbi Ljudskega doma s strani 88. divizije, kot je ZVU svoj čas to obljubila. Guverner pa je na to konkretno _ vprašanje dvoumno odgovoril: »Za sedaj vam ne moremo pomagati, ker bomo v kratkem zapustili to ozemlje.« Tov Vižintin pa je dejal: »Torej
mi moramo intervenirati pri italijanski vladi, da ni m po-pravi.vse storjene krivice izza fašistične dobe.« Odločna pripomba vodje delegacije ni u-gajala g. guvernerju, ki je na odgovor priponjnil še to, da za sedaj ne bi bila še umestna intervencija pri italijanski vladi, ker upravlja to področje še vedno ZVU. Tov. Vižintin mu je zopet vljudno ugovorih »Baš za to smo se obrnili do vas, da rešite vprašanje Ljudskega doma.« Q-menil mu je še, da ima ZVU polno oblast na lem področju in da bi bilo pošteno in pravično, da dobijo goriški Slovenci na razpolago vsaj prostore in dvorano Ljudskega doma, ki jih tako nujno rabijo za svoje delovanje. Guverner je na izjave delegata »brihtno« pripomnil, da saj bo za Slovence onstran francoske črte skrbela jugoslovanska vlada. Ne vemo, ali je guverner mislil resno ali se je šalil. Iz niegovih izjav, se lahko sodi, kot da tu ni več Slovencev, ali jih sploh ne priznava, tudi če so. Delegacija ga je kljub temu še enkrat opozorila, da govori v imenu Slovencev, ki ostanejo v Italiji, ne pa onih, ki bodo priključeni k FLRJ.
Da bo pogovor o Ljudskem domu še bolj »vesel« je g. guverner zasukal besede na Reko in v obliki vprašanja pripomnil »Ali imajo' Italijani na Reki svoje kulturne organizacije?« Zelo zanimivo! Seveda ni bilo delegaciji težko odgovoriti na to naivno vprašanje, ko vendar ves svet ve, da Italijani na Reki nimajo samo svojih kulturnih ustanov, marveč da imajo tudi svoje italijansko gledališče, srednje in osnovne, šole, v katerih se svobodno učijo v materinem jeziku. Tam ni pristranosti, ni zapostavljanje narodne manjšine in enakopravnost ni beseda, marveč je živa stvarnost.
Kljub vsem utemeljitvam, ki jih je iznesla delegacija o pravici Slovencev do Ljudskega doma, je zavezniški guverner na koncu dejal, da pri svoji najboljši volji ne more pomagati.
Po dveh letih izkušenj »zaupne« vojaške uprave si sicer nismo mogli pričakovati kaj boljšega. Začela ie s politiko zapostavljanja Slovencev ter jo načrtno nadaljevala s preganjanjem ustanov in voditeljev Slovencev. Zasedba Ljudskega doma pa je bila samo pretveza za pripravljeni u-dar na središče vseh ustanov, ki so zrasle v težki narodno osvobodilni borbi.
Tega nerazumljivega obnašanja napram goriškim Slovencem ne bomo nikoli pozabili. Vse poštene in demokratične primorske Slovence pa pozivamo, da se še krepkeje strnejo okoli naših organizacij, ki slonijo na demokratični podlagi in se borijo za bratstvo in mir med narodi ter imajo v slovensko-italijanski antifašistični zvezi svoje izhodišče. Ni nobenega dvoma, da bomo enotni v bližnji bodočnosti dosegli vse naše cilje, za katere smo se borili in ki nam jih demokratična republika Italija ne bo mogla odreči.
si pa res lahko ustvarimo »krasno sodbo« o njihovi demokraciji. Stvar pa nas ne čudi, saj so tudi državnega pravdnika bivšega izrednega sodišča za zaščito- države Fai-lace-ja, ki je imel glavno besedo v omenjenem procesu, amnestirali. Morda pa mislijo v italijanskim notranjem, ministrstvu, da bodo gospoda Perlo še potrebovali kot izvedenca za »vzhodna vprašanja«?
pomiioščena
Vrhovno poveljstvo na Sredozemlju je Mariji Pasquinel-lijevi smrtno obsodbo spremenilo v dosmrtno ječo.
Kakor poročajo, bodo obsojenko odpeljali v angleške kolonije, kjer bo prestala kazen.
Razkrinkani nacist
■ »Slovenski vestnik« glasilo OF za Slovensko Koroško, objavlja dopis iz Sel o neuspelem poizkusu avstrijske ljudske stranke, da bi imela tamkaj zborovanje, na katerem naj bi govoril poslanec avstrijske ljudske stranke Steiner.
Prebivalci Sel so Steinerja vprašali, kdo mu je dal. pravico priti v vas, kjer so prelivali kri slovenski partizani-Zahtevali so, naj pokaže antifašistično izkaznico. Steiner je moral priznati, da je bil ka' petan v Hitlerjevi vojski. Izgovarjal se je, da nima rok u-mazanih s krvjo, vendar s o mu prebivalci Sel dokazali, da ga dobro poznajo. Med fašistično okupacijo je živel J. Borovljah. Tam je dal tudi povelje za ustrelitev dveh partizank, ki sta bili tudi resnično ustreljeni.

Houa òlùvavuka politika
Podpredsednik Slovanskega odbora v Pragi poslanik Prokop Maxa je napisal v glavno glasilo češkega sindikalnega gibanja „Prà-ce“ članek, ki ga prinašamo v celoti, ker je aktualen.
V svoji študiji o „Novi slovanski politiki", ki je bila objavljena v mesečniku „Slavjane", glasilu Vseslovanskega odbora v Moskvi je v oktobru in novembru 1942 napisal predsednik republike dr. Edvard Beneš: „Resnična družba slovanskih narodov je bila in mogla biti v preteklosti samo revolucijska družba. Državna in narodna svoboda slovanskih narodov se je lahko u-resničila na najbolj široki revolucijski ljudski osnovi in zato smo tej osvoboditvi tako blizu baš v drugi svetovni vojni. K končni o-svoboditvi slovanskih narodov nas ie približal skupni boj na življenje in smrt; dejansko boj proti mednarodnemu in domačemu taV šizmu in nacizmu, boj proti največji reakciji, ki se ie pokazala v moderni zgodovini Evrope s stališča notranje in zunanje politike in ki se zavestno in namenoma, notranje in mednarodno, trudi, da u-niči svobodo in obstanek vseh slovanskih narodov."
Skupna nevarnost in boj na življenje in smrt, ki so ga proti njemu vodili vsi slovanski narodi sta imela za posledico, da je izredno zrastla in se poglobila davna zavest sorodstva slovanskih narodov in se izpremenila v globoko spoznanje, da je njihov obstanek mogoč samo na direktno usodni vza-
pogodbo med Češkoslovaško in Poljsko. Linija Moskva-Varšava-! Praga, za katero sta se v letih 1935-38 brezuspešno trudili Moskva in Praga, stoji danes trdna, zgrajena ne samo iz volje vlade_ temveč iz prepričanja, trpljenja 'in žrtev najširših ljudskih množic. Ta jez bo močna prepreka proti vsakemu poizkusu obnove starega nemškega Drang nach Osten, se je vedno — in tega se .nora ostal] svet zavedati — izpremenil v Drang nach Western Ljudska republika Bolgarija bo v najbližnji dobi pristopila k zavezništvu slovanskih držav. To so nam zagotovili njeni vodjlni državniki.
Ta politika je v gotovih krogih na zapadu predmet stalnih napadov in lažnjivega obrekovanja. V precejšnjem merilu ie to posledica nemške in madžarske propagande, ki je po cela desetletja prikazovala vsak proizkus o zbljža-nju med slovanskimi narodi za ruski, panslavistični imperializem. Razlika je samo v tem, da se je v času Bismarcka gledalo na to strašilo s črnjmi očali, med tem ko je v dobi Goebbelsa dobilo rdečo barvo. Cilj pa je bil in ostane isti; skriti nemške napadalne namene in obrazložiti protislovanskj postoj gotovih reakcionarskih krogov na zapadu. Dejansko so pa cilji nove slovanske politike miroljubni v najbolj odkritosrčnem pomenu besede. Združenj slovanski narodi hočejo v skupnem naporu izkoreniniti zadnje ostanke fašizma
in nacizma baš zato, da bi utrdili in zagotovili mjr. Vzajemno si pomagajo in grade v svojih domovih novo, ljudsko demokracijo, ker so prepričani, da bo demokracija in samo ona. uresničena tako v notranjem življenju kakor tudi mednarodnem, trdno jamstvo trajnega jn pravičnega miru.
V	tem svojem naporu pa se nočejo slovanski narodi izolirati, nočejo blokov, temveč nasprotno, podajajo roko vsem narodom in državam, ki imajo jste cilje. So tudi pripravljeni postaviti se junaško tn zvesto v isto vrsto, če bi bile sile teme hotele zopet začeti z napadi na njihove osnovne ljudske pravjce. To je najlepše formuliral predsednik republike dr. Edvard Beneš v svoji knjigi „Študije o slovanstvu", kjer piše: . Ostalemu svetu se pa mora novo 'slovanstvo pokazati in v polni odkritosrčnosti predstaviti kot doprjnos vseh slovanskih narodov k sistemu povojne evropske in svetovne kolektivne varnosti, in tako bo na konec novo slovanstvo doseglo svoj vrhunec zopet v načelih Kollàrjevega humanizma!"
V	tem smislu je izzvenel slavni Slovanski kongres, kj se je vršil v Beogradu v decembru 1946, v, tej smeri delujejo Slovanski odbori vseh slovanskih narodov in tako bo govoril vsemu svetu Jubilejn: slovanski kongres v Pragi, ki bo prirejen v proslavo stoletnice prvega slovanskega kongresa v letu 1848, ki se je tudi vršil v Pragi".
jemni odvisnosti. Revolucijski vpliv
vojne, ki je moral istočasno v celem svetu prinesti globoke politične, socialne in gospodarske iz-premembe, je povzročil, da so iz teh izprememb izšle pri vseh osvobojenih slovanskih narodih revolucijske vlade narodne enotnosti, ki zastopajo najbolj široke, tvori-teljske in protifašistične množice in ki imajo nalogo zgradjti življenje svojih narodov in držav na novih ljudsko demokratičnih osnovah. S tem so se slovanske države notranje približale k svoji osvoboditeljici, Sovjetski Zvezi in postavljena je bila nova osnova, na kateri je lahko možno graditi resnično, odkritosrčno, demokratično družbo slovanskih narodov, katere plod je nova slovanska politika. Ce ni prišlo k zbližanju slovanskih narodov in k njihovi pogodbi niti v razdobju obeh svetovnih vojn, niti po letu 1933, ko je jasno vstala grožnja nemškega napada, 'se to dejstvo lahko obrazloži v različni konstelacjji njihovih vlad katere so se povrh vsega v večini slučajev vedno bolj menjavale v fašistične vlade.
Poglejmo na kratko, kakšno je danes vzajemno razmerje med slovanskimi državami — in SSSR je država največjega slovanskega naroda — naroda ruskega, dalje ukrajinskega in beloruskega. Med Češkoslovaško Republiko jn Sovjetsko Zvezo je bilo že 12. decembra 1943 v Moskvi obnovljeno in poglobljeno zavezniško razmerje, ki je obstojalo že od leta 1935. Največja izprememba je nastala v razmerju med Poljsko Republiko in Sovjetsko Zvezo. Sovraštvo, ki je med obema narodi stoletja dolgo trajalo in ki je v precejšnjem merilu po krivdi politike polkovnika Becka omogočilo Hitlerju, da je pričel vojno, se je izpremenilo v globoko in zvesto prijateljstvo. S pogodbami sta povezani Češkoslovaška in FLR Jugoslavija, ki je Podobno kot Češkoslovaška zaveznik Sovjetske Zveze [n od lani tudi Poljske. Ta sistem je bil dopolnjen 10. marca letos z zavezniške
IZ JUGOSLAVIJE
Uspeh kolektivnega dela ribičev v Baranji
Lep primer kolektivnega dela so pokazali ribiči baranj" ske vasi Kopačeva, ki so v zadnjih 15 dneh nalovili 87500 kg rib. Prebivalci vasi Kopočeva, ki leži 14 km od Osijeka, se večinoma bavijo z ribolovom. Najzavednejši ribiči so nedavno osnovali ribiško zadrugo, katero je ljudska oblast podprla z materialom, obleko in čevlji.
V Zagrebu gradijo veliko delavsko prenočišče
Krajevni sindikalni svet v Zagrebu je pričel te dni z gradbenimi deli pri velikem delavskem prenočišču.
Poslopje delavskega preno-nočišča bo imelo pet nadstropij. V njem bo okoli 300 po" stelj.
Mladinci iz Danske na progi
Šamac - Sarajevo
Nad 100 danskih mladincev in mladink je prispelo na mladinsko progo. Ostali bodo pri nas dva meseca.
Prvi književniki
na ml adinski progi
Združenje književnikov Bosne in Hercegovine je or-
ganiziralo obiske svojih članov na mladinsko progo. Te dni sta se mudila na progi E-mil Petrovič in Hamza Humo, ki sta brala svoja dela mladim graditeljem proge. Bila sta prva književnika, ki sta obiskala progo Šamac - Sara" j e vo.
Predvajali so prvi film „Slavica“
V Beogradu so predvajali prvi umetniški film domače proizvodnje »Slavica.« Na slavnostni predstavi so bili podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pi-jade, člani zvezne vlade in vlade LR Srbije, zastopniki množičnih organizacij ter beograjski kulturni in javni delavci.
Film »Slavica« -so snemali v Splitu in okolici. Dogaja se tik pred vojno in med osvobodilno vojno.
Polet z brezmotornim letalom
Pred dnevi je bil izvršeni prvi povojni polet z brezmotornim letalom! iz mesta v mesto. Učitelj jadralne šole v Vršcu Milenko Medenica je odletel z letalom 13. maja ob 13. uri iz Vršca ter je letel nad Zemunom in Beogradom, in pristal ob 16.30 uri na pančev* skem letališču1.
(Nadaljevanj\ na 4. strani) {
flMIIllL KÉL.
u/ iz me/ftTi)
VOGRSKO
Pionirji prirejajo...
Pionirji naše vasi so priredili 12. t. m. šolsko veselico, na katero so povabili tudi pionirje sosednjih šol. Prireditve so se udeležili 'polnoštevilno šolski otroci iz Dornberga, Pr-vačine in Bukovice. Uvodni govor je imela korajžna pio-nirka Vilka, ki je pozdravila vse došle pionirje ter prikazala pomen sličnih prireditev, njih povezavo in spoznanje z okoliškimi pionirskimi organizacijami, ko bomo v kratkem združeni v novi domovini Jugoslaviji. Navzoče pionirje so te besede, ki so bile izgovorjene prav iz srca, globoko ganile.
Sledil je pester in bogat program, ki je bil sestavljen iz 16 točk. Izmed teh naj o-menimo Finžgar j evo igro »Ve-dež«, v kateri so nastopali palčki v krasnih rdečih oblekah. Vsa prireditev je bila izvedena v ljubkem in prisrčnem tonu in je zapustila pri vseh mladih gostih najboljši vtis.
Na Vnebohod so ponovili pionirsko igro za odrasle. Dvorana je bila nabito polna. Starši otrok, kakor vsi ostali vaščani so bili s izvedbo igre prav zadovoljni in so se kar čudili mladim igralcem, da so tako lepo nastopili.
Vsa hvala in čast gre učiteljskem zboru, ki se ni zbal truda, ko je učil šolarčke ter jim stal požrtvovalno ob strani. Učitelji so naslikali krasno ozadje za predvajano igro in sicer v meri 5 m x 2.80 m. Slika nam bo ostala za vedno v okras dvorane.
Naši pionirji se že pripravljajo na novo prireditev, ki jo mislijo podati še pred koncem šolskega leta.
ŠTANJEL M KRASU
Renčani so nas presenetili
Preteklo nedeljo je pri nas gostovalo prosvetno društvo »Zvezda« iz Renč.
Na našem odru so Renčanii uprizorili lepo igro »Otrok iz zadrege« in zares so nas z njo presenetili. Po končani igri je zapel renški mešani pevski zbor »Slovan na dan« in »Ti zemlja ki združuješ brate.«
Že popoldne je igral renški orkester, tako da je vse zaživelo. Tudi na večerni plesni zabavi je veselo poigraval.
V Štanjel je prišlo za to priliko mnogo okoličanov. Vsi so se pohvalno izrazili o vrlih Renčanih.
ŠT. MAUER
Izlet v Ljubljano
V soboto 10. maja ob 6. uri zjutraj smo se zbrali na izlet v Ljubljano. Z zastavo na čelu srno se srečali onkraj demarkacijske črte, kjer nas je že čakal avtobus. Med prepevanjem in igranjem na harmoniko, katero je ubiral tov. David, smo se odpeljali proti lepi prestolnici Slovenije. Medpotoma smo videli čete partizanov, ki so šli na udarniško delo. Sprejem v mestu je bil prisrčen. Deležni smo bili obče pozornosti, ko so Ljubljančani zvedeli da smo Primorci, Goričani. Povsod, kjer smo se ustavili so nas izpraševali o Gorici o Brdih ter o vseh podrobnostih. V teh dneh smo na lastne oči videli, kako se obnavlja, kako se dela za novo ljudsko Jugoslavijo. Prav s težkim srcem smo se ločili in marsikatero oko je bilo solzno od ganotja.
Polni vere v lepšo bodočnost smo se ločili od sorodni" kov in prijateljev. Zopet smo prepevali in harmonika nas je spremljala, toda vračali smo se v cono A s čisto drugačnimi občutki, kakor smo odha-’ j ali. Zopet nas je sprejela domača vas, a hrepenenje je o-stalo neutešeno.
BILJAM
Naši najmlajši na odru
Na Vnebohod smo imeli zopet enkrat priliko videti naše pionirje. Nastopili so z dvema enodejankama »Sestrin varuh« in »Poboljšani trmo<-glavec.« V dopolnilo posrečenega sporeda so nam dodali še nekaj pevskih točk, deklamacij in prizorov. Za dobro uspelo prireditev gre zasluga domači učiteljici tov. Belinger Marici, ki je pionirčke do' biro pripravila za nastop. Prireditev je posetilo številno občinstvo, ki ni štedilo z odobravanjem.
Ob tej priliki so nabavili za »Dijaško matico« 1400 lir. Mladim igralcem pa kličemo: le tako naprej in vedno bolje!
KANAL PRI SOČI Naše žene
Preteklo nedeljo so kanalske žene priredile ljudsko ve" selico, ki. je privabila toliko občinstva, da se je izkazala dvorana Mladinskega doma veliko premajhna^ Na plesni prireditvi je igral ženski orkester iz Kanala. Od izkupička zabavnega večera so marljive kanalske žene in matere darovale 2500 lir za revne in potrebne družine trga, 4000 lir pa so nakazale za sirote Dečjega doma v Koj-skem.
Iniciativnost in organ;zacij-ska iznadljivost kanalskih žen je .vredna vse pohvale in jo postavljamo v zgled vsem ostalim ženskim organizacijam.
KAMNO PRI KOBARIDU Nora žrtev
Pretekli ponedeljek je v go-riški bolnici podlegel smrtni rani tov. Ivančič Anton, katerega je v soboto 17. t. m. s strelom težko ranil ameriški vojak- na bloku pri Kamnem. Truplo preminulega Ivančiča so prepeljali v domačo vas, kjer se je vršil pogreb ob veliki udeležbi domačega in o-koliškega prebivalstva, ki je s cvetjem in venci počastilo dobrega tovariša.
Smrt, ki je pretrgala nit življenja Antona Ivančiča, je globoko odjeknila med ljudstvom cele Soške doline, posebno pa je težko prizadela ožje sorodnike in številne njegove prijatelje.
TRN0N0 [pri Kobaridu)
Za gradnjo nove mladinske proge
Kakor vsepovsod, tako zbira tudi naše ljudstvo Soške 'doline denarna in druga sredstva za gradnjo nove mladinske proge Šamac - Sarajevo.
V	Trnovem so vaščani izvedli po vasi akcijo v ta na" men in zbrali 4310 lir.
STARO SELO
(pri Kobaridu) Izlet k čudežni bolnici
Pretekli teden smo priredili izlet v partizansko bolnico »Franja.« Ž nami so prišle tudi stare ženice-partizanske matere* da vidijo, kje so o-krevali njih sinovi.
' Čudežna bolnica je ganila že marsikoga. Mnogi si še danes ne morejo zamisliti, kako so partizani vse to ustvarili.
v Pri ogledu »Franje« nam je neki tovariš pojasnil, kako je nastala bolnica.
Pred odhodom smo zapeli »Žrtvam« v počastitev padlih.
Vedno ob tej priliki smo zbrali 1360 lir prispevkov za Dijaški dom v Tolminu,
SEDLO
«Dekle z rožmarinom»
V	preteklem tednu smo i-meli pri nas gledališko predstavo pod okriljem prosvetnega društva »Sloga«. Igrali smo »Dekle z rožmarinom.« Na veselico je prišlo mnogo Ljudi ne samo iz domače vasi, ampak tudi iz vseh okoliških krajev. Lahko rečemo, da so bili gledalci zadovoljni, saj (Nadaljevanje na 4, strani)
Pripovedujem vam o borbi Slovenske Koroške, *> dogodkih, ki so se vršil1 v koroških hribih v poslednji vojni, jeseni 1944. leta.
Raravlja K12.
Povest o kurirjih s K 12 bi bila lahko dolga povest. Marsikateri francoski, angleški ali ruski vojni ujetnik, ki so ga rešil.’ ti kurirji iz nemškega vojnega suženjstva, bi jo lahko pripovedoval.
V K 12 so. bili vsega skupaj trije kurirji. Oboroženi so bi-H z nekaj bombami, dvema avstrijskima puškama in nemško brzostrelko, ki jo je zaplenil osemnajstletni kurirski komandir v borbi z SS-patru-lio. Nanjo je bil ponosen kakor vsak partizan, ki je zaple" Pil sovražnikovo orožje. Postala mui je najzvestejša tovarišica in marsikateremu fašistu Je skrajšala veselje, da bi še kdaj prežal v zasedi na juna-ske kurirje karavlje K 12. ^Osemnajstletni komandir Urago je imel pod svojo ko-rnanelo devetnajstletnega kujala Jožeta, ki se je odlikoval Ze v številnih težkih borbah
širom Slovenije, in osemintridesetletnega Johana, nekdanjega tesarskega delavca iz Podkloštra v Ziljski dolini.
Johan je bil suh in precej koščen, da je zgledal precej velik, dasi v resnici ni bil tako zelo. Bil je zdelan od trdega dela in zatiranja že iz mladih dni. Dvakrat je bil v zaporu. Prvič še pod bivšo Av strijo, kjer so ga zaprli zaradi tega, ker je v gostilni na Brnci slovensko prepeval. Zaradi domače ziljske pesmi je presedel ves mesec ob kruhu la vodi. Potem je pobegnil preko Karavank v bivšo 'Jugoslavijo. Tam ni bilo nič boljše- Prijeli so ga jugoslovanski orožniki prav v tistih dneh, ko so prišle nemške Hitlerjeve čete na Koroško. Jugoslovanski orožniki so ga izročili preko meje Hitlerjevemu gestapu in iz celovških policijskih zaporov je z uklenjenimi rokami potoval na Dunaj. 1942. leta se mu je posrečilo od tam pobegniti. Skrival se je celo leto doma, potem pa je dobil zvezo s partizani in odšel preko hribov še enkrat preko bivše meje in se boril
Mika Klinah,
JESENSKI LIST11944
na Primorskem proti fašizmu, malo francosko. Francoske to-največjemu sovražniku zatira- variš© je rešil pred petimi u nega človeštva. S Primorske rami komandir Drago iz nem' pa se je vrnil zopet na Koro- škega suženjstva. Sedaj so se ško, kjer je postal kurir v K mu zahvaljevali. Drago pa 12. Vsak večer je hodil v mra- jim je odgovarjal: ku v dolino in pričakoval pri Čemu se zahvaljujete, tova-znamenju med Brnco in Pod" riši! To je bila samo moja kloštrom1 nove tovariše, ki so dolžnost. Borili ste se proti prihajali v borbo za svobodo istemu sovražniku kot mi. I-Slovenske Koroške.	meli ste samo nesrečo, da ste
Komandir in dva kurirja to bili ujeti. Zato je bila moja je bila celotna posadka ka- dolžnost, da vas rešim. Šli bo-ravlje K 12. Karavlja sama je ste po naši zvezi in vrnili se ležala dobro zamaskirana v boste v Francijo, kjer boste grapi ob potoku nad Podklo- nadaljevali borbo proti skup-štrom.	nemu sovražniku.
Tisti septembrski večer se Ko je Francoz Jean slišal ie zbrala v karavlji zelo me- prevod komandirjevih besed, šana družba. Sedem Franco- so se mu zaiskrile oči in stisnil zov, en Anglež, devet ruskih je pesti, Skozi možgane so mu tovarišev, trije prostovoljci s blisnili spomini na trpljenje, Koroške so se drenjali okrog ki ga je prestal v nemškem ognja v karavlji. Nekdo od suženjstvu. Govoril je svojim novodošlih Korošcev je zna1 tovarišem v francoščini, Ko-
rošec Anže pa je prevajal komandirju in ostalim Slovencem.
Rešili so nas jugoslovanski partizani. Pravijo, da bi se lahko takoj vrnili v Francijo. Toda, tovariši, zakaj bi ne o-stali v vrstah jugoslovanskih partizanov? Sovražnik je povsod isti. Tudi v Jugoslaviji se bije borba za svobodo proti fašizmu, za svobodo vsega 'sveta, torej tudi Francije! Tovariši, jaz vstopam prostovoljno v jugoslovansko partizansko vojsko.
Francozi so poslušali svojega tovariša. Govoril je, kakor so sami čutili. Zakaj bi hodi" ii domov? Tudi v Franciji je isti sovražnik! Javili so se vsi prostovoljno v narodno-osvo-bodilno vojsko Jugoslavije. Prav tako so storili tudi Rusi.
Nepozabna septembrska noč v koroških gozdovih, na skrajnih slovenskih partizanskih postojankah. Kakor o-genj v skriti karavlji so gorele s toplim sijem misli o lep" ši, svobodni bodočnosti vseh ljudstev. Nov svet je živel v nas, svet, ki mu bo vladalo ljudstvo.
Marš skozi noč
Ogenj je dogorevaL Naslonjeni na nahrbtnike so tovariši spali. Le komandir Drago je bedel. Pripravil je nahrb-nik. Teža trideset kilogramov. Vsebina:	časopisi, radijska
poročila, brošure, pošta, vse, kar tako težko pričakujejo borci po borbenih edinicah.
Drago je zavezal nahrbtnik in nato pričel polniti šaržerje z municijo. Ko je bilo vse v redu, je vrgel na dogorevajoči ogenj dvoje polen in razpihal žerjavico. Na ognjišču je zopet vzplamtelo. Potem je sedel na nahrbtnik in se zastr mel v ogenj. Čez uro bo moral na pot, ki ne bo lahka. Deset ur hoda po strmih planinskih bregovih, preko ceste, kjer Nemci držijo stalne zasede. Vse težave in nevarnosti bo moral premagati z dvajsetimi neoboroženi tovariši. Le on bo imel orožje, svojo brzostrelko. Do ceste ga bo spremljal Jože z avstrijsko puško in s petnajst naboji. Naprej bo šel sam, ne prvič, (Nadaljevanje na 4. strani)
IZ JUGOSUAVIJE
Prvi povojni velesejm v Jugoslaviji bo odprt 31. maja v Zagrebu
(Nadaljevanje s 3. strani)
Na Zagrebškem velesejmu bodo zastopane vse vrste naše industrije, agrarne ;n obrtniške proizvodnje. Od tujih dežel bodo na velesejmu zastopane Češkoslovaška, Poljska, Bolgarska, Albanija, Švica, Madžarska, Francija, Holandska, Anglija, Amerika in Egipt s posameznimi tvrdkami. Češkoslovaška republika razstavlja v svojem paviljonu. V posebnem paviljonu bo razstavljena naša industrija, v hallu paviljona naše gospodarstvo, v paviljonu K naše gozdarstvo. Paviljon H je rezerviran za inozemske razstav-Ijalce. Poljedelske zadruge pridejo v paviljon D, medtem ko je poseben paviljon določen za naš turizem. To razstavo aranžira Putnik s sodelovanjem ministrstva za trgovino', promet in pomorstvo. Poleg ostalega turističnega materiala bo razstavljen tudi ogromen relief Jadrana, ki ga je izdelal profesor Franjo Jandrešič iz Zagreba. Drugo in tretje nadstropje paviljona sta rezervirana za trgovino' medtem, ko je v pritličju istega poslopja lahka industrija. Bivši nemški paviljon bo urejen za razstavo naših artiklov zunanje trgovine, medtem ko bo posvečen mali paviljon v narodnem stilu ročnim delom domače obrti. Desno od vhoda v paviljon G razstavljata Poljska in Albanija. Putnik bo organiziral 2. junija turistične vlake iz Ljudske republike Srbije. Obiskovalcem bodo' preskrbeli stanovanje v študentskem domu in hrano v mestni restavraciji po popularnih cenah. Obiskovalci bodo imeli priliko, da poleg obiska velesejma vidijo tudi mnogoštevilne kulturno-prosvetne in fizkulturne prireditve in da si ogledajo znamenitosti glavnega mesta LR Hrvatske, Prijave za obisk 'zagrebškega velesejma sprejemajo Putnikove poslovalnice do 20. maja.
Razen domačih obiskovalcev bodo obiskali zagrebški velesejem tudi izletniki iz inozemstva. Računa jse na '.skupinske obiske iz Češkoslovaške.
Filmski izvedenci na Mladinski progi
V glavni štab mladinskih delovnih brigad sta prispela glavni direktor češkoslovaškega filmskega društva Ljubomir Zinhart in holandski filmski režiser Jeris Ivers. Na mladinski progi bosta ostala dva do tri dni in proučila možnost snemanja filma o življenju in delu na progi.
Maršal Tito je sprejel
francoske znanstvenike
Pretekli teden je predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito v pri-
sotnosti predsednika komiteja za šole in znanost Borisa Ziherla sprejel francoske znanstvenike Andre Cholleya, Henry Bennara, Marcela Pren-nana in Georga Teissiera ter se z njimi zadržal v prisrčnem razgovoru.
Stalingrajski traktorji
v naši državi
Na državnem posestvu v Belju so pred par dnevi prejeli šest traktorjev iz stalin-grajske traktorske tovarne. Stroji so najnovejšega tipa.
Cjlas Uzmesta- Ut z-dežele
(Nadaljevanje s 3. strani)
niso štedili s priznanjem, ko smo igro podajali.
Nastopili so tudi starejši in res so dobro igrali ter s tem tesno sodelovali z mladino.
Pri nas imamo 15. majnika vsakoletni vaškit praznik. Bili so časi, ko je na ta dan prav moral biti ples. Letos pa ga hočemo ločiti od kulturnih prireditev in zato nismo imeli tokrat plesne zabave.
Naš župnik pa se je že bal, da mu bomo »oskrunili« cerkveni shod s plesno prireditvijo. Tako je bil gotov, da bomo plesali tudi za letošnji cerkveni shod na dan 15. maja, da je namenoma omejil cerkvene slovesnosti. Njegovi prišepelalci so mu natvezli, da sta župan in policija podpisala tudi za ples. Zato je s svoje strani popolnoma prekinil s »tradicijo« in ni povabil v vas niti sosednjih duhovnikov, kot druga leta. Nekateri so mnenja, da se je tudi bal, da bi njegova financa preveč trpela . . .
LIVEK
Na prosvetno-kulturnem polju
Naše prosvetno društvo »Planinka« kaže že prav lepe uspehe. V zadnjem času se je dobro izkazal dramski odsek, ki nam je podal dve prireditvi.
Najprej so Livčani predna-šali igro doma, nato pa v Kobaridu. Uprizorili so igro »Re-poštev« v petih dejanjih. V splošnem so dobro igrali. O-bilna udeležba občinstva je bila priča, da ima društvo resne namene in da bo še na" dalje stopalo po stopinjah, ki vodijo k vedno živahnejšemu kulturnem udejstvovanju. Na prireditvah je nastopal tudi naš domačin, solist Hrast I-gnac, ki nam je z občutkom zapel par pesmi.
Med ' ‘igralcsi vlada veliko zanimanje za nastope. Sedaj se pripravljajo za nov nastop in sicer imajo namen igrati Finžgarjevo trodejanko »Veriga.« Vloge so že razdeljene in v dobrih rokah.
Škoda, da nimamo popolnega pevskega zbora. Mladini priporočamo, naj prihaja k pevskim vajam v večjem številu.
Tudi druge organizacije delujejo precej dobro. R. K. S. je postavil v vasi ambulanto,
ki jo je prevzela tov. Štefka Hrast iz naše vasi. Od nas je odšel novoizvoljeni tajnik O. F. Miklavič Vladimir. Bil je priden in delaven. Zelo ga bomo pogrešali. Na novem mestu mu želimo obilo uspeha.	________
Izpili pa slov. srednjili Solali
v Gorici
Prijave za zrelostne izpite na slovenskem klasičnem liceju v Gorici in usposobijenostne izpite na slovenskem višjem učiteljišču v Gorici se sprejemajo v tajništvu (ulica Croce, št. 3) do 31. maja 1947. Do tega časa se morajo priglasiti tudi vsi tisti kandidatje, ki mi-sliijo, da bi iz kakršnega koli opravičenega razloga mogli delati izpite v jesenskem izpitnem roku.
Prijavam za izpite je treba priložiti naslednje listine: rojstni list, potrdilo o cepljenih kozah, potrebna šolska izpričevala in potrdilo o plačanih izpitnih taksah; privatisti morajo priložiti še zjavo o predelanem učnem programu in izjavo o pomoči pri zasebnem pouku; kandidatje za učiteljske usposobljenostne izpite pa £e uradno zdravniško spričevalo in potrdilo o opravljenih didaktičnih vajah.
Tudi za vse ostale izpite naj se kandidatje priglasijo do 31. maja 1947.
Natančnejša pojasnila se dobe na šolski oglasni deski ali v tajništvu šole.
Obvestilo
Podpoveljstvo mestnih straž fui. Mazzini 7) naznanja, da So našli vsoto denarja, ki sc sedaj hrani pri tem poveljstvu. Kdor more dokazati, da je lastnik, naj se oglasi.
Škropite trte
Priporoča se vsem trtorej-cem, naj takoj pričnejo s škropi jenjem trt in naj delo čimprej dokončajo.
Škropljenje je posebno važno, ker je dež in menjajoče se vreme kvarno vplivalo na trte in povzročilo napad peronospore.
To velja za vse, a v prvi vrsti za one, ki sploh še niso škropili. _________
Pomladanski pregled bikov
V skladu z uredbami v veljavi glede razmnoževanja živinoreje se bo vršil v prihodnjem mesecu juniju običajni pregled bikov, namenjenih javnim ali zasebnim postajam v krajih, kjer se redita simen-dolska in siva švicarska pasma.
Vsi lastniki bikov (tudi že potrjenih v prejšnjih pregle-dih in starih nad deset mesecev) morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na Okrožno komisijo za potrditev bikov pri okrožnem kmetijskem nadzorstvu v Go-
rici, ulica Duca d’Aosta 55, in sicer do 5. junija 1947.
Pristojbina za pregled znaša L. 412.— za vsakega bika in bo dvignjena na L. 515.— ako ne bo prošnja predložena v gori določenem roku.
Za plačila se poslužite poštnih nakaznic, naslovljenih na Okrožno komisijo za potrditev bikov pri Okrožnem kmetijskem nadzorstvu v Gorici (v znesku je vštet tudi triodstotni splošni dohodninski davek).
Po preteku gori določenega roka se bo sestavil' spored pregledov, ki bo javljen vsem lastnikom bikov.
Sporočilo
V nedeljo veliko slavje na Gradišču
■ Na binkoštno nedeljo in pondeljek se bo kot običajno vršilo na Gradišču pri Renčah tradicionalno slavje.
Zveza primorskih partizanov priredi popoldne ples na prostem.
Preskrbljena bodo tudi pristna, specialno sortirana vina (rizling, moškat in savi-njon) ter gorka in mrzla hrana.
Na prijetno zaba\o so vabljeni vsi! ________
DAROVI JN PRISPEVKI
Za politične aretirance so v mesecu aprilu darovale sledeče vasi na Goriškem.:
Bilje Lir 250.—, Pevma Lir 1.000.—, Števerjan' Lir 1.130.—, Bukovca Lir 900.—, Komen Lir 3.700.—, Gorica Lir 2.850.
Okrožna komisija se zahvaljuje vsem podpornikom v i-menu antifašističnih aretirancev v goriških zaporih.
Eizknlturni praznik v Ajdovščini
Dne 1. junija bo v Ajdovščini veliki fizkulturni praznik mladine goriškega okraja. Za fizkulturni nastop so obsežne priprave, v katerih sodelujejo fizkulturne organizacije in društva, mladinske organizacije in šolstvo. Na ta dan bo nastopilo na ajdovskih igriščih prekoi 1000 telovadcev, med temi 800 mladink, preko 400 mladincev in veliko šte-
Za Binkošti obiščite
postojnsko jamo!
Avtopodjetnik /	/
Komel Gabrijel
iz Gorice, ul. Mameli bo vozil na binkoštno nedeljo v Postojno in nazaj v Gorico.
Kamion ima udobne sedeže. Odnod izpred kavarne Bratuž ob 8- uri zjutraj.
vilo pionirjev. Izvajali bodo proste vaje, lahkoatletske in nogometne tekme. Obenem bodo tekmovali za prvenstva in zmagovalci bodo prejeli nagrade.
Spominjamo se lanskega veličastnega fizkulturnega nastopa, ki je b i v Ajdovščini ob priliki »Parade dela«. Letošnje priprave, ki so zajele vse večje število mladih ljudi, nam pričajo, da bo letošnja fizkulturna manifestacija še veličastneiša. Saj je v tem letu mladina, goriškega okraja dosegla tudi na polju telesne vzgoje velik napredek. Ustanovila so se v okraju športna in telovadna društva, razne lahkoatletske ekipe, pa tudi krajevni nastopi so pokazali povoljno višino v razvoju fiz-kulture na podejelju.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so pobudniki športa in prvi organizatorji velikega petletnega načrta, bodisi na progo Šarnac - Sarajevo, bodisi na strokovne tečaje in drugam. Njih so nadomestili doma drugi mladinci, ki se trudijo, da dvignejo polet na vseh poljih mladine in da ga vskladijo v petletni načrt v goriškem okraju.
Fizkultura krepi telesno in duševno našo mladino, ki jo čakajo velika dela pri obnovi domovine. Brez dvoma bodo 1. junija mladinci pokazali na velikem igrišču kaj vse zmo-
rejo ne glede na to. da so cele dni zaposleni pri napornih fizičnih delih, bodisi na polju, kakor v podjetjih in šolah.
Fizkulturna manifestacija L junija v Ajdovščini bo privabila k telesni vzgoji nove in nove ljubitelje, tako da bo v petletki postala^ fizkultura res last vseh naših mladih ljudi Zato naj ne bo vasi, ki odslej naprej ne bi imela svojega te-lesno-vzgojnega društva.
Modelarski letalski krožek
\ neposredni okolice Gorice v Standrežu imamo lepo razvit modelarski letalski krožek. Ob neki priliki smo si ogledali nekatere prav posrečene modele. Nekaj mladincev se živo zanima za te letalske modele. Potrebno je, da bi ostali ti mladinci v tesni povezavi s krožki onstran črte in da bi na ta način razširili svoje znanje o letalstvu in o ustroju modelov.
V Postojni obstojajo modelarski letalski krožki, ki so opremljeni s potrebnim o-rodjem. Tečajniki prejemajo pod izkušenim vodstvom čim širše znanje o letalstvu in u-stroju in sestavi športnih in drugih letal. Istotam je osnovan tudi pionirski krožek v osnovni šoli in v gimnaziji. Svoje uspehe bodo pokazali 8. junija, ko bodo proslavljali pionirski dan.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik.: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Roose' veltov korzo 33-11. Tisk Zadružne tiskarne v Trstu — Tiskano z dovoljenjem AlS-a
prj sv, KRI SPINU ^
v GORICI - RAŠTELJ ŠT. 35
DOBITE NAJVEČJO IZBIRO SANDALOV IN VSEH VRST ČEVLJEV DOMAČEGA IZDELKA
GOSTILNA PAVLIN
GORICA
Viale XX Settembre
Toči pristna domača vina - Ima prijeten senčnati vrt ter igrišče za balincanje
CVETLIČARNA
JOŠKO BANDELJ
GORICA - na Travniku
STAVBENO PODJETJE
ERNEST MAKUC
Telefon: 922
GORICA ul. Ristori, 7
(Nadaljevanje s 3. strani)
toda. ali morda ne bo zadnjič?
Drago je poznal take misli, ki nadlegujejo človeka, ki gre na težko odgovorno pot. Ko SO' težave in nevarnosti premagane, se jih spominja človek s brezskrbnim smehom.
Potok je šumel vedno enar ko mimo karavlje, meril dneve in noči, pel svojo nikdar izpeto pesem. O da bi bila taka neizpeta pesem človeško življenje! Da bi človek ne čutil ničesar, le eno samo radost svobode, kot gorski potok, ki se nikdar ne skali, nikdar ne umaže.
—- Neumnosti! — je glasno spregovoril Drago.
Le odkod se plazijo take misli v človeka? Potok naj o-stane potok, in človek, človek! Mar ne more zasužnjiti človek potoka, mar si ni človek podvrgel narave, mar ne pozna njenih zakonov? Človek si u-. stvar ja usodo s svojimi soljudmi sami!
Drago se je nasmehnil tem mislim. Prijel) je v roke brzostrelko in ji govoril kakor živemu bitju:
— Za naše življenje si po- čemi do kože, vendar mraza trebna danes ti, da si pribori- zaradi mokrote niso čutili. Temo pravico do' svobode. Po- žek naporen marš po planin-tem bodo potrebne zdrave ro- skih strminah jih je ogrel, ke, krampi, lopate, stroji, da Bili so že blizu ceste. Pot je bomo zgradili nov svet izko- bila manj težavna, vendar riščanemu in zatiranemu čl o- vedno' bolj nevarna. Nemci veku!	so držali zasede tudi v naj-
Drago je zadihal sproščeno večjem nalivu.
'n pogledal na uro. Bila je Nenadoma je presekalo šum
štiri zjutraj.
Zbudil je tovariše, razdelil mednje poslednji kruh, ki ga je bil včeraj prinesel Johan iz doline, in nato so se pripravili za odhod.
dežja brnenje kamijona. Drago je zapovedal:
— Stoj!
Povelje je šepetaje romalo od ust do ust. Nehote so vsi ,7, „	,	_ .	, pritajili dihanje. Le šumenje
Vlažna jesenska noe je le- dežja in brnenje s ceste se je
kora- z]jvalo v temo.
Drago in Jože sta šla v iz-
... , Brnenje je prihajalo vedno kiju d bijžc. Nenadoma se je usta-Drago povelje za vi,j0
žala nad gozdom'. Niti ka nisi videl pred seboj. Tu-di zvezd ni bilo. Črna megle- vidnico. na plahta je visela nad vrhovi dreves. Vendar je vsemu dal
odhod.	Drago je vedel takoj, da so
Počasi se je pomikala kolo- Nemci. Zasenčene luči so na skozi noč. Vsi so se spod- motno prodirale v temo. Potikali ob korenine, le Drago £asj sja se Drago jn Jože pri-in Jože sta stopala s sigurnim pjazjja v bližino, korakom. Do ceste je bilo do- Dragova slutnja se je uresni-bro uro hoda.	čila. Bili SO' Nemci z blindo in
Ko so prišli na neko čistino, er1'm kamionom, kjer je bila neka samotna gor- Tovariši v gozdu so nestr-ska kmetija, je pričel padati pno čakali, kdaj se vrneta dež. Kmalu so bili vsi premo" Drago in Jože. Tudi oni so
zaslutili, da je v bližini sovražnik. Da bi imeli- puške ali vsaj bombe! Toda bili so neoboroženi, sedem Francozov, en Anglež, devet ruskih tovarišev, trije slovenski koroški prostovoljci!
Ko sta se Drago in Jože vrnila, so vedeli vsi, da je pred njimi sovražnik. Francoz Jean (izg. Žan) je siknil skozi zobe: — Les boches! (izg. le boš).
— Za menoj! — je zapovedal Drago.
V največji tišini so šli za
njirti.
Dež še vedno ni hotel prenehati. Prišli so na čistino nad cesto'. Temo je razsvetlila bela raketa, nato še rdeča in zelena. V trenutku so polegli v travo.
Ko so rakete ugasnile, so začuli v travi šumenje nemških škornjev.
— Umik v gozd!
Dvajset postav se je dvignilo in gozd jih je istočasno sprejel vase, ko so ponovno prerezale temo nemške rakete. Zaman se je zakrohotal z nasprotne strani nemški mitraljez. Dvesto metrov od nje-
ga so nato partizani prekoračili cesto.
Koroški tovariš je spregovoril
Komandir Drago se je ustavil s tovariši v neki zapuščeni pastirski koči. Dež je prenehal. Megle SO' še spustile nižje nad dolino. Le vrhovi Dobra-ča, Osojščic in Karavank so blesteli v jutranjem soncu kakor zlata obala nad srebrnim morjem.
Drago je bil zadovoljen, da je bila dolina v megli. Brez skrbi je lahko' zakuril v koči ogenj, kjer so se premočeni in premraženi tovariši posušili in ogreli. Naporni planinski marš skozi deževno noč in nemško zasedo jih je utrudil. Sedaj so se lahko spočili.
Proti poldnevu so odrinili dalje v smeri proti Kepi.
Megla v dolini se je počasi razblinjala. Orumenela jesenska polja, ceste, vasi in sinja jezera je poljubilo sonce. Skupinica tovarišev je nehote obstala. Lepota se je porajala pod njimi. Neki francoski tovariš je izrazil glasno svoje občutje.
— Otožna lepota ...
Anže je pokazal z roko, kot da bi hotel pobožati deželo pod seboj:
— To je moja domovina. Tam za Baškim jezerom, za onim gozdom je moj dom. Lepa je moja zemlja.
Francoz je ponavljal:
— Otožna lepota.
Anže je odgovoril:
— Da! Otožna lepota. Žalost kriči iz nje, žalost tisočletnega zatiranja, ki nas ni moglo zdrobiti. 1920. leta so nam zapeli bilje. Peli so nam, ker so mislili, da smo mrtvi-Pa so se oglasile v koroških gozdovih zopet slovenske partizanske puške, ki bodo strle nasilje in ustvarile svobodo naših pradavnih dni. Saj mora pravica vendar enkrat zopet postali last tistih, ki so je bili oropani...
Koroški tovariš je spregovoril besede, ki so. bile stoletja zapisane v slovenskih srcih koroških ljudi, sužnjev na lastni zemlji. Stoletno hrepenenje sužnjev je kriknilo v krvi in s puškami bodo izterjali svojo pravico.