Štev. 253. POLITIČEN LIST ZR NAROD. Leto XXXII. rSrcdnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah itev. 3. (vbod čez dvcrliče nad llikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le o i 10.—13. ure dopoldne. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Itev. 74. V Ljubljani, v soboto, 5. novembra 1904. Uhaja vsak Aan, isvsemsi nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemam: sa celo leto 5« K, ia polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvs prejema«: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Xa pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. i Vaprejema naročnino, Inserate In reklamacij« — I ■ • e r a 11 se računajo enostopna petllvrsta (dolilna TI milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa Irlkral 9 b, za vet kol trikrat 8 b. v reklamnih noticah liane enostopna garmondvrafa H b. — Pri večkratnem objavl|en|a primeren papisl. UpravnlSkega telefona itev. 188. £ »Slovenska ljudska stranka". Poziv k razpravi o važni narodni sadovi. Sloverski narod stoji zdaj bre« dvoma v dobi, ko mora abrati vse svoje Bile, da si zagetovi obstanek in bodočnost. Pogled na našo domovino nam zbuja težke skrbi. Na jezikovnih mejah se umika narodna posest vedno bolj. Glavna moč vsakega narod«, kmet in obrtnik, hirata in pre padata od dne do dne. Organizacija delavstva v tovarnah in rudokopih je še pre*ei pomanjkljiva, da bi se mogla z uspehom ustavljati tujemu nasilstvu. In slovensko uradni-štvo je vkovano v spone nevrednega hlapčevstva proti srečnejšim tovarišem nasprotnih nam narodnosti, katerim sovraštvo zoper naš narod zagotavlja boljši avancemer.t in s tem gospedstvo nad tovariši slovenskega redu in mišljenja. To so dejstva, ki morajo zbuditi k pre uiišljevaiiju vsakega rodoljuba. Ali je čudno, da se loteva malodušnost krepkih mež, ki bi mogli v drugačnih razmerah mnogo koristiti slovenskemu narodu? Ali je čudno, da ljudstvo trumoma zapušča domovino in beži v tujino, iskat si grenkega kruha in težkega zaslužka? Mnogo s j jih pa udaja hinavskemu vabilu narodnih nasprotnikov. Kajti tujec se čedalje bolj šopiri med nami in kaže, da je v njegovih rokah meč in prihodnje gospod-■tvo. Tako že na Kranj&kem, v središču Slovenije, kjer se tuji živelj očividno krepi in pripravlja na vedno nove naskoke. To je, kar nas vse navdaja s skrbjo za bodočnost. Zadnji dogodki v kranjskam deželnem sboru so pokazali, da so razmere postale take, da jih ni več mogoče vzdržavati. Dobili smo mnogo dopisov, kateri se bavijo z našimi strankarskimi razmerami, ne ie od strani oijih somišljenikov, ampak tudi od slovenskih rodoljubov, ki nam doslej niso stali tako bliiu V nekem značilnem dopisu čitamo Bledeča razmotrivanja: »Naše žalostne razmere je pred vsem sadrževalo strankarstvo, katero bs vedno bolj širi in ms razdvaja. Nimam v mislih le političnega Btrankarstva, katero se vedno naglaša, ampak tudi teritorialno strankaretro, ki je morda še bolj Škodljivo. Slovenci ao kar nezdružljivi. Kranjec gre svoja pota, Korošec politikuje zase, Šiajerc ima svojo politiko, Goričan dela tudi zase, Tržačan zopet čisto drugače. Kje so časi onega čvrstega narodnega življenja, ko so se vsi Slovenci čutili kot eno skupno armado v boju zoper skupnega sovražnika? Danes smo razcepljeni in zato — vsikdar tepeni! »Ali naj tako ostane vedno ? Ali ni Bile, katera bi nas sklenila v skupen odpor, v skupno brambo? »Pred vsem bi bilo treba, vzeti sedanjemu strankarBtvu ono strupeno ost, katera se samomorilno obrača zoper lastno narodno telo in uničuje vitalne interese celo kupnega slovenskega naroda. »Za večkrat se je to poizkušalo. Zlasti obmejni Slovenci so rotili razdvojene brate, naj odlože bojno orožje. Nasvetovali so razna sredstva in ni manjkalo poštenega prizadevanja. A vsak poizkus doslej je bil brezuspešen: To nam kaže, da dosedanja sredstva niso bila sposobna doseči ta smoter. Jaz mislim, da bo nasvetovana sredstva bila premalenkostna in so se obračala le zoper simptome bolezni, ne pa zoper b i -b t v o b o 1 d z n i. Zlo t či globoko in se je polastilo vsega narodnega organizma. »To r.aa pa uči, da nam more poma gati samo radikalno sredstvo, če nam je sploh še pomoči. Govorim od krito: »Tako radikalno sredstvo bi bila ve- lika slovenska ljudska stranka, ki bi obsegala vse sloje našega naroda in bi Be raztegnila čez vse pokrajine slovenskega ozemlja. »Morala bi biti prava vseslovenska stranka, v kateri bi bila resnično oživotvorjena ideja celokupnosti vsega slovenskega ljudstva. V tej stranki bi se enako domačega čutil sloverski kmet, obrtnik, delavec, trgovec in akademični izobraženec »Kaj bi bila naloga to stranke ? Povzdfg niti moč slovenstva b skupnim delom. Vzela bi v roke narodno vodstvo z vso energijo v vseh slovenskih pokrajinah. Podpirala bi ob mejah politično borbo s pomočjo vseh narodnih organizacij, katere bi jej bile podložne. S tem bi se dosegel velik uspeh n» periferiji in — last not least — tudi v kranjskem deželnem zboru bi bil zamašen glavni vir prepira, ako bi imela v njem neomejeno go-spodatvo slovenska večina — nujna posledica t" o vseslovenske stranke. „Ne zahtevam, da bi se morali posamezniki vsled te nove organizacije odpovedati svojim nazorom in težnjam. Poleg te velike gospodujoče ljudske stranke bi gotovo še dalje obstojale manjše stranke. Saj stranke morajo biti, kjer so ljudje. A te stranke ne bi bile škodljive, ampak koristne, ker ne bi trgale celokupnosti, ampak bi jej služile. — Bilo bi neko vrhovno vodstvo, katero bi skrbelo, da posamezne stranke ne prekoračijo mej, katerih se mora držati vsaka narodna stranka. Koristne bi pa bile, ker bi skrbele za kontrolo, katera je v javnem življenju potrebna, da gospodujoča stranka ne propade v nedelavnost ali celo v korupcijo.« — Tako naš dopis. Moramo reči, da nas je nekoliko presenetil ta predlog, ne zaradi vse bine, ampak zaradi preciznosti, s katero je zamišljen, in zaradi krepkih obrisov, v ka- terih nam črta prihodnjo narodno organizacijo. Vprašanje je zdaj, a 1 i j e t a ideja v naših razmerah prava in izve d 1 j i v a ? Odgovora na to vprašanje mi ne moremo dati, dokler ne vprašamo za svet vse slovenske javnosti. Obračamo se torej doslo-venske j a vno a t i brez ra z i i ke mišljenja in strank, naj sam pove svojo sodbo o tem predlo g u ! Mi se pri tem ne smatramo kot glasilo nikake stranke, ampak prosimo posamezne slovenske rodoljube, naj nam rozlože svoje zasebno mnenje. Naš list jim je za to na razpolago. S tem otvarjamo javno e n -keto o perečem vprašanju, katero je ravno zdaj bolj kot kdaj prej potrebno, da se stvarno in brez strasti razpravlja. Objavili bomo vsako mnenje, katero se nam pošlje. Stavimo pa en pogoj: Vaak pošiljatelj se naj podpiše s polnim imenom. Anonimne dopise odklanjamo. V izjemnih posebnih slučajih smo na izrecno željo dopošiljatelja pripravljeni, da objavimo dopis brez podpisa. V tem slučaju seve jamčimo za popolno d i s k r e c i j o. Bodočnost slovenstva je odvisna od političnih korakov sedanjih strank. Ker nam je Bedaj odprta edino le ta pot stvarnega razgovora, bomo hvaležni vsakomu, ki ram do-pošlje svoje mnenje. Odkrita beseda bodi oznanjevalka rešilnih dejanj! V Ljubljani, 5. nov. 1904. Uredništvo »Slovenca". LISTEK. Snubač. Spisal V. K. GoBpod Matija Kalič, precej premožen posestnik na Trapovem, je bil, kakor se reče, precej na kratkem naBajen. Drobna glava je kimala nad suhim vratkom in brezpomembno truplo je nosilo dvoje jako kratkih nog. Le njegove roke so bile jako bujno razvite. Kadar je hodil peš, se je videlo od-daleč, kakor bi prenašal gospod Kalil dvoje kovčegov s sabo, tako močne in debale so bile njegove pesti. Običajno pa se je vosil. Njegovi priletni konji res niso bili arabskega plemena, prvi je bil na enem očesu slep, drugi je šantal z desno zadnjo nogo; obadva pa sta bila hvalevrednega flegmatičnega temperamenta in sta mirno obstala, če se je voz z vinjenim hlapcem in gospodom prekucnil ob kakšnem kupu cestnega kamenja ali ob kakšnem oglu. Velike zgodovinske vrednosti pa je bila baje tudi Kaličeva kočija, ki so jo primerjali poredni sosedje z Ncetovo barko. Zibala se je na štirih neznansko visokih kolesih in na njej je bilo prostora zadoiti dvema miro- ljubnima družinama. Zgodovinsko izobraženi notar v bližnjem trgu je trdil, da jo je pozabil na Kranjskem visok častnik izmed onih Francozov, ki so bivali začetkom prejšnjega stoletja v naši domovini. Toda reBnici na ljubo je treba povdariti, da se je omenjeni gospod notar grdo motil. Zakaj na vsej kočiji ni bilo nič prvotnega več ; vsa je bila tolikokrat popravljena in skrpucana z vedno novimi zaplatami od usnja in s drugimi nadomestnimi deli od železa in lesa, da je ostala od vse prvotne zgodovinske imenit-nosti le še oblika. Prav je imel torej gospod Kalič, če se mu ni dobro zdelo, samemu se vozariti po svetu. Saj v kočiji bi bilo dovolj prostora za ženo in par mladih Kaličev. Zato je porabil gospodar na Trapevem vsako priliko in se vozi), kadar je količkaj utegnil, ženit po vsej okolici. Ob takih časih je svečano sedel v svoji kočiji in lepo ga je bilo videt*. Kakor skoro vsi ljudje majhne rasti, je bil tudi Kalič strastno saljubljen v dolge eilindre, ki vendar povečajo tudi najmanjšega pritlikavca. Oblečen je bil v črno salonsko obleko, ki pa je s svojim nerodnim krojem na prvi pogled izdajal«, da ni bila naročena niti v Parizu, niti v Ljubljani. Ža precej osivelo brado je imel razčesano na dve natanko enaki polovici, in v junaških rokah je držal šopek raznovrstnih pisanih cvetlic. Gospod Kalič ni bil brez denarja ; imel je, kakor rečeno, lepo posestvo, bil je priden in umen gospodar — in vendar ga ni marala nobena! Letal je namreč previsoko. Hotel je imeti nevesto iz gosposke obitelji in prav mlado ženo. Kvečjemu petindvajset let bi smela šteti. Tako je prejel mož košarico za kcšarico in polagoma prilezel v sivkasta leta, ne da bi se bil količkaj spametoval. Vse gospodične daleč naokoli bo ga poznale in bo se mu smejale, on pa, kakor bi bil slep, je sanjaril le o »nobel" nevesti, dasi kot bivši hlapec svojega rajnega strica ni imel nikakršne prave izobrazbe in je znal komaj za silo brati in pisati. Prav rad je vabil k sebi gospodo, staro in jaro, vendar se je tudi s tem Ie malo ugladil; naučil Be je par puhlih fraz, sicer pa je ostal stari kmet v cilindru in fraku. Skoro ni preteklo leto, da ne bi hodil Kalič kazat k tej ali drugi rodbini »resnih namenov" s hčerko, zrelo za možitev. Ko sem ga spoznal, je ubiral korake za komaj sedemnajstletno Valerijo, hčerko okrajnega zdravnika. Doktor se je rad zabaval ž njim in, prijazen, kakršen je bil, ga ni podil od hiše. Tudi gospa doktorica, jako praktična gospodinja, je rada občevala ž njim, ker se je mnogo naučila od njega o stvareh potrebnih za vrt, za gospodarstvo, za mali vinograd in drugo. Od Svečnice do pozne jeseni je zahajal skoro vsako nedeljo k zdravnikovim, nosil gospej raznih semen, gospodični Valeriji pa najlepših šopkov. Že je mislil, da so storile mokrocvetoče rožice poezije in njegove izbrane besede svojo dolžnost in zasnubil je Valerijco. Toda takoj je pomorila jesenska slana vse njegove cvetoče nade. Kalič je dobil velikansko košaro; od presenečenja ali kakor nekateri velevajo, „od nemilega razočaranja" je zaploskal s svojimi mogočnimi rokami tako glasno, da je gospa doktorica skoraj omedlela, ker je mislila, da se je nesrečni snubač ustrelil. Neusmiljena Valerijica pa ga je suhoparno opomnila, da je še premlada in da nič ne koprni po izrednem veselju, voziti se v njegovi kočiji. Kalič ji tega ni zameril prav nič. In ker se je čutil takorekoo vedno mlajšega, je trdno sklenil, da ji ostane zvest, četudi Kdo je odgovoren? (Iz govora posl. Žitnika.) Minolo nedeljo je dež. poslanec Žitnik v St. Vidu na Dolenjskem poročal o razmerah v kranjskem deželnem zboru. Rekel je med drugim: Dva nagiba sta me napotila, da sem sklical ta shod. V prvi vrsti sem hotel izvedeti mnenje tukajšnjih volivcev, ali so zadovoljni s taktiko kat. narodnih poslancev v dež. zboru ter odobravajo njihovo postopanje. V drugi vrsti hočem porabiti to priliko, da zavrnem govorice v nasprotnem taboru, češ, da glede taktike v klubu katoliško-naiodnih poslancev nismo edini. Kaj hočemo in zakaj je hrupen boj že tri leta v dež. zboru? Ob zadnjih volitvah 1. 1901. je kat. narodna stranka v svojem oklicu postavila na prvo mesto obljubo, da hoče izvojevati premembo sedaj še veljavnega volivnega reda, ki je star že nad 40 let. Namen tega volivnega reda je bil v prvi vrsti in je, da bi v raznih avstrijskih dežel, zborih ustvarili umetne nemško-libe-ralne večine ter potisnili slovanski živelj v manjšino V ta namen so razdelili mandate tako, da imajo zastopniki velepo-sestva, mest in trgov ter trgovskih zbornic povsod večino nad zastopniki kmečkega prebivalstva. Delavstvo do najnovejšega časa spleh ni bilo zastopano. In to krivico čutimo tudi na Kranskem, kjer voli 90 gra-ščakov 10 poslancev, nekaj nad 4900 mestnih volivcev tudi 10 poslancev in nad 40.000 volivcev na kmetih pa le 16. Dokler so bili slovenski poslanci v deželnem zboru edini, ta krivica še ni bolela, tudi zle posledice krivičnega volivnega reda niso bile tako kričeče. Odkar pa obstoji zveza med nemškimi veleposestniki in slovenskimi liberalci, so razmere v dež. zboru in v deželi sploh postale nezmožne. Vsled tega ne trpi le dežela, marveč celokupni narod slovenski. Iz središča Slovenije pričakuje slovensko ljudstvo v obmejnih pokrajinah vsaj moralne pomoči, vspodbude in poguma; toda zavezali so si roke v zvezi z Nemci ravno isti, ki so še pred 10 leti prisegali na vse-slovansko zastavo. Edina dežela, kjer bi mogli Slovenci biti gospodarji, je še pod robstvom liberalne nemško slovenske zveze. (Glasno ogorčenje med volivci.) Da torej slovensko ljudstvo dobi svojemu številu primerno zastopstvo v dežel, zboru in da se odpravijo privilegiji višjih stanov, je kat. narodna stranka po svojem načelniku 1. 1902. vložila nujni predlog za splošno in enako volivno pravico. (Živahni dobro-klici.) Ker pa za sedaj še ni mogoče doseči splošne in enake volivne pravice, je lani dr. Susteršič v imenu kat. nar. stranke vložil nujni predlog, ki meri na to, da se volivna pravica razširi. In kaj se je zgodilo? Nasprotna večina je glasovala za nujnost predloga in izvoljen je bil poseben odsek, ki naj izdela nov načrt volivnega in dež. reda. Upanje je bilo, da prične dež. zbor redno delovati. Toda večina v sloven-sko-nemški zvezi je žal preprečila delovanje vseh odsekov, tudi ustavnega, ki se je imel pečati s premembo volivnega reda. Tako je večina poostrila položaj, in deželni zbor je bil zopet pred časom zaključen. Ko bi bila večina lansko leto pokazala dobro in resno voljo, da hoče primerno zboljšati volivni red ter razširiti volivno pravico, viharji bi se bili večinoma polegli in delo bi se bilo pričelo. Kdo je torej kriv in odgovoren za to, da dež. zbor že tri leta ni dovršil svojega rednega dela? (Klici: nemško slovenska zveza!) Da, toda tudi zastopnik dež. vlade bi mu bilo treba čakati še par let. In to ni bilo prav! Zamudil je mnogo dragega časa, Valerija pa je vzela mladega pristava pri sodišču. Kalič se je zopet zavzel in zaploskal s svojima velikanskima rokama tako silovito, kakor bi bila počila ekrasitna bomba. K svatbi se je pa vendar pripeljal »Vidite, ljubi moj," mi je dejal, ko smo stopali od poroke, „tale Valerijica bi bila lahko dobila mene, pa je vzela takega — takega mladeniča!" »Žalostno je, to je res, pa kaj hočemo, mlade dame najrajše jemljejo neizkušene fante, ki še pojma nimajo o resnobi življenja, gospod Kalič!" „Dobro ste povedali", mi je pritegnil zarjaveli snubač. „Še pojma nimajo o življenju in glavo grem stavit, da Valerijin ženin še nima vseh zob!" Na njegovem resnem obrazu se je pojavil izraz usmiljenja; Valerija je imela namreč objokane oči, kakor po stari slabi navadi vsaka srečna nevesta. „Zdaj se naj le joka," je dejal pomilovalno, »zdaj je že prepozno!" Menda zgolj od sočutja se je Kalič najbolj nalezel doktorjevega vinca in je še tisti bi bil moral takoj izprva posredovati med strankami, da se doseže za silo vsaj premirje. Kolikor nam je znano, tega ni storil, kar bi bila njegova dolžnost, in tako se je širilo nasprotje med večino in manjšino, rastla je nevolja in razburjenost po deželi. Letos kat. narodna stranka sploh ni pričela z obstrukcijo v dežel, zboru. Vložila je po svojem načelniku edini nujni predlog, naj dež. zbor dovoli primerno podporo vsled toče, požarov in suše oškodovanim posestnikom. Taki nujni predlogi glede podpor so takoj v prvi seji na dnevnem redu v deželnih in državnem zboru. Toda večina je iz same nagajivosti odklonila nujnost tega predloga. Posledica je bila da je kat. narodna stranka odklonila izvolitev v odseke ter vso odgovornost prepustila večini. To je stranka končno morala storiti, ako ni hotela biti le slepo orodje v rokah večine v posmeh javnosti. Vendar pa stvar še ni bila izgubljena, tekom dni se je bil položaj izboljšal, tlelo je upanje, da dež. zbor prične redno delati. Fin. odsek je bil že predložil predlog, naj se vsled raznih uim dovoli iz dež. sredstev 75.000 kron podpore. Ustavni odsek je izdelal vsaj stvarno podlago za nadaljno razpravo o premembi volivnega reda. Zbornica je bila že rešila — prvič od 1. 1901 — jako važno točko dnevnega reda glede cestnih odborov. Voz se je premaknil — toda deželna vlada ga je zopet ustavila. Kat. narodna stranka je namreč tudi nujno predlagala: 1. C. kr. vlada se poživlja, da popravi krivico, ki jo njena poročila potom korespondenč. urada delajo deželi Kranjski. 2. Dež. zbor izreka obžalovanje, da dež. predsednik kot zastopnik dež. vlade govori v zbornici domala v nemškem jeziku, ter naroča dež. odboru, naj ne sprejme od dež. vlade nobenega dopisa v samonemškem jeziku. Ta dva predloga sta bila seveda ogenj v streho, pod katero je nastanjena deželna vlada. In v ta ogenj je še sam dež. predsednik vlil olja s svojim jako nesrečnim odgovorom. Naravno, da je nastala tudi med občinstvom največja razburjenost. Ako c. kr. uradniki niti na Kranjskem ne bodo spoštovali slovenskega jezika in bodo tudi poslanci molčali, ako vlada prezira značaj dežele, ki je v ogromni večini slovenska, kako naj obmejni Slovenci zahtevajo in dosežejo svoje narodne pravice v šoli in uradu?! Dolžnost je bila kat. narodnih poslancev, da so se najodločneje potegnili za čast naše dežele in za čast našega jezika. (Živahno odobravanje.) Prepričevalnim in temeljitim besedam posl. dr. Šusteršiča in dr. Kreka se tudi liberalni slovenski poslanci niso mogli ustavljati in glasovali so — četudi neradi — za oba navedena predloga. V tem hipu pa je bila streha v plamenu. Še isti večer — bilo je v petek dne 14. oktobra — se je odpeljal dež. predsednik baron Hein na Dunaj, kjer je že drugi dan izposloval, da je bil dež. zbor nenadoma zaključen. In to ravno je nekaj nečuvenega v ustavnem življenju. V trenotku, ko se je zabrnilo kolo, ko je bilo upanje, da se prične delo, pride povelje, naj se vrata dež. zbornice zapr6. Ko bi se bilo to teden preje zgodilo, bi Se temu toliko ne čudili. Kako naj si tolmačimo to postopanje naše vlade? Druzega si ne-moremo misliti, nego da se je vlada zbala, da utegne počiti obroč slovensko - nemške zveze in da bi vsaj v nekaterih vprašanjih odločevala slovenska večina v zbornici. večer pričel novo „znanje". Pri svatbi je sedela njemu nasproti gospodična Stanka, ki jo je cenil izkušeni snubač kvečjemu na dvajset let. Gospodična Stanka je bila jako ljubka, kakršne so malone vse Stanke v teh letih. In vesela je bila ta deklica in vedno se je smejala in tako se je brez posebnih težav precej prvi dan prismejala Kaliču v rahločutno srce. Odslej se je Kaličeva častitljiva kočija pogostoma ustavila pred hišo, koder je stanovala prijazna Stanka in kjer je imel njen oče trgovino. Kalič je vselej kaj kupil v štacuni, iz štacune je zlezel na vrt in z vrta se je dal povabiti „gori" na kapljico vina. Nikdar pa ni pozabil prinesti s sabo duh-tečih šopkov. Tako je hodil tja vso zimo, vsi so se dobro zabavali ž njim, ker se izlepa nihče ni dal tako potrpežljivo voditi za nos, nego on. Lepega dne pa si je dal svojo črno obleko posebno lepo izkrtačiti in je zasnubil veselo Stanko. Tedaj je izvedel od nje žalostno novico, da se je prejšnjo soboto zaročila s poštnim uradnikom. Povabila ga je tudi precej na svatbo meseca maja in tako je zopet odnesel novo košaro domov. Na svatbo je pa le prišel. »To je ie od zlomka«, mi je tožil po Bodi, kakorkoli, gotovo pa je, da je sedaj v prvi vrsti vlada kriva in odgovorna, da je bil nenadoma zaključen, del. zbor Sedaj je menda tudi slepcem jasno, kam smo prijadrali, na Kranjskem odkar se pod okriljem dež. vlade šopiri nemško-slo-venska zveza v dež. zbornici. Tudi liberalni ali „napredni" Slovenci morajo spoznati, da so take razmere v deželi neznosne in naravnost pogubne v vsakem pogledu. Koristi dežele, koristi naroda, to mora biti vodilo vsakemu, kdor hoče zastopati narod. Kdor drugače sodi in dela, ta išče le sebe in ni pravi rodoljub Neustrašeno bodemo tudi v bodoče stali na braniku za ljudske pravice, za čast dežele in slovenskega naroda. Izdajavca ni in ne sme biti v naših vrstah. V boju, ki ga bijemo za pravično stvar, je stroga disciplina prvi pogoj v dosego uspehov in končne zmage. Omahljivci so le zavora in poguba. Prva točka v zbornici pa je in ostane — razširjenje volivne pravice. Ako nam volivci zaupajo, gotovo zmaga ne izostane. (Živahno odobravanje.)' pisma iz Bolgarije. Kralj Peter v Sofiji. O potovanju Brbskega kralja v Sofijo smo že objavili dopis svojega stilnega dopisnika: Dobili emo še dalj«e poročile, iz katerega posnamemo naslednje: Potovanje kraljevo od Ctribrcda oh meji do S fiie je bilo jako slovesno. V Sofi i jo na kolodvoru kralja pričakoval knez Ferdinand s paradno kočijo, v katero so bili vpreženi štirje belci. Na tisoče ljudstva je stalo ob cesti tur pe zdravljalo vladarja. Po kratkem odmoru na knežjem dvoru se je kr»lj s knezom odpeljal v kttedralno cerkev b*. Milutina. Kralj Milutin je bil eden najslavnejših srbskih vladarjev iz dinastije Nemanjičev, Svoj čas sa ie Sofija imenovala bredeo in je bila pod Stbijo, zato ondi leži truplo kralja Milutina, ki je zgradil to cerkev. S a Milutina čustd Srbi in Bolgari. Cerkev io bilo natlačena ljudstva, dasi je deževalo. Viadarja so spre jeli metropolit aimeon, dva škcfa in več svečenikov. Po božji službi je bil na dvoru obed, ki so se ga udeležili tudi ministri in razni dvorniki. Ob 5 uri je kralj v srbski agenciji sprejel sofi s ko Srbe. Prvi din je kralj obiskal »Narodni muiej«, vojsiko Silo in narodno sobranje; med potjo si je ogledal spomenik carja Aleksandra II. Zvefier je bilo mesto krasno razsvetljene, zt>ž Walter! Če hoče namest-ništvo vsem ntmiurjem postreč in jim iipre-meniti imena, bo m ralo nastaviti precej uradnikov, ki bodo odgovarjali na dotične prošnje. š 28 let po nedolžnem zaprt je bil posestnik Jakob Au/.ner, katerega so obsodili, češ, da je v bližini Celja večkrat za-žgal svojemu sovražmku Jožefu Pianinšeku. Auzner je bil obsojen na dosmrtno ječo. Pianinšek je po 28 letib na smrtni postelji izjavil, d« je sam zažgal in da je Auzner popolnem« nedolžen. š 13letna oerkvena roparica Cerkovnik «mest župni ceravi v Caiju je prijel 13» letno Mttidijo Dobo višek v trenotku, ko je u^rsdla cerkveni nabiralnik za denar š Mlade iliki shod bo dne 20. nov. v Sm&rtneai pri blovenjgradcu. Jeseniške novice. j Delavci! V nedeljo, dne 6. t. m. popoldne, na Savo v gostilno „pri Jelenu", kjer bo naš d r. K r e k iz Ljubljane imel javno predavanje. Predavanje v strokovnem društvu na Savi se začne v nedeljo točno ob 4. uri popoldne V združenju je naša moč! Treba pa tudi strokovne izobrazbe. Zato naj v nedeljo popoldne pri predavanju dr. Kreka nobeden delavec ne manjka. Na svidenje. j Na pokopallfiču Ljubezen do dragih umrlih je privabila na Vseh svetih dan popoldne mnogoštevilno množico v cerkev in na pokopališče. Skoraj vsi grobovi so bili ozaljšani in okrašeni z venci in cvetlicami. Po končanem cerkvenem opravilu je zapel na pokopališču pevski zbor „Kato-liškega delavskega društva" tri lepe nagrobne pesmi. Ljubezen in drag spomin na ranjke sta se lepo pokazala zvečer, ko so Dalje v prilogi I. »Aha, vsa so izpremeni. Ali že veste, da se ženim tukaj v Ljubljani? Našel sem lepo mlado gospodično, fino, izobraženo I« »Čeattam vam najprisrSneje!« »Kaj ?« »Rekel sem, da vam čestitam«, sem mu zakričal na uho. »Aha, hvala lepa! Ime ji je Gabrijela Maroni.« »Obžalujem, ne poznam gospodične.« »Kaj ste rekli ?« „Da je ne pozaam!" „Aba! — Gabrijela je že bolj priletna, štiriindvajset.. . veste, ljubi moj!" »Koliko pa jih štejete vi?« sem ga vprašal na glas, »Aha, dveinšestdeset! Najlepša leta!" Mesec pozneje sem bral v novinah, da se je porodila gospodična Gabrijela Maroni z inženirjem. SluSajno sem izvedel, da je prišel tudi Kalič na njeno svatbo. Bil je tam iidane volje. Kje ima polgluhi in še vedno podjetni snubač zdaj kaj izbranega, tega pa žal ne vem. Morebiti se ga usmili katera mojih bravk? Saj bi jo mož na svojih velikanskih rokah res prav lahko nosil skozi življenje, kadar bi bila stara kočija pri kolarju. 1. i milega Q53. štev. jSloveacn" dnA 5. novembra i bili grobovi razsvetljeni. Bil je lep a otožen prizor, toliko bolj otožen, ko smo se spominjali, koliko je tukaj v enem letu pri-rastlo tujih grobov, h katerim ne bo nihče prišel žalovat, da jih je precej, ki so bili leto osorej pri najboljši moči, pa jih je zadela nenadna nesreča pri zgradbi nove železnice in pri tovarni, in so tu našli zadnji počitek. Grobovi ponesrečenih pri delu v tunelu niso bili zapuščeni. Zanimanje je vzbujal nagrobni spomenik pred kratkim ponesrečenega Italijana Zanon. Priprost delavec je ob prostih urah sestavil na cementno ploščo križ iz kamenčkov, nabranih v tunelu. Gradbeno vodstvo je dalo popraviti in razsvetliti grobove tukaj pokopanih Makedoncev. Tudi protestanški grobovi so bili razsvetljeni. j Nagrobni spomenik jc postavila tovarna Koširjevi družini, ki se je zadušila lansko leto novembra. Napis na spomeniku se glasi: „Hier ruhen Alois und Maria Košir, deren Kinder Gisela, Ida, Leopold, Maria Doužan und Agnes Omann." Nato sledi verz sv. pisma v nemškem jeziku. Dve stvari tu konstat>ramo. Datum, kdaj so se ponesrečili, ni pristavljen. Zakaj ne ? In drugo, napis je nemški Lepo je od tovarne, da je napravila spomenik, toda, da je napis nemški za čisto slovensko družino v slovenski zemlji, to pa ni lepo. Ali misli vodstvo, da so Jesenice res že nemške? j Največji kolodvor na Kranjskem bo novi jeseniški. Obsegal bo z raznimi poslopji 200 m* več kakor ljubljanski kolodvor. j Gradba poslopja otroškega vrtca napreduje. Sedaj so začeli staviti streho. j Razširjanje tovarne. Znatno bodo povečali cinkarno v tovarni za kakih petnajst ali dvajset metrov. Družba hoče kolikor mogoče popraviti tovarno, da se bo tudi onstran Save, kjer bo tekla nova železnica, videla lepa. Hiša za tovarniške uradnike, ki stoji na istem mestu, kjer je prej stala hiša, v kateri se je ponesrečila Koširjeva družina, bo kmalu izgotovljena. Tudi novo kantino dovršujejo. j Vrelec s slano vedo so zasledili v tunelu na Hrušici. Vodo so poslali na Dunaj, da jo kemično razkrojijo in p»c5*<*eio. Vrelec so obzidali in postavili vanj cevi. Brezdvomno bo velikega pomena za Jesenice, ako se bo našlo slane vode v dovoljni množini. j Ponesrečil se je na Hrušici v kurilnici neki delavec, rodom Čeh. Padel je nanj les in ga ranil na levi nogi in na glavi. Koroške novice. k Surovost nem Skih caolonaloev v dei. aboru P/i šolski debati ee je dne 3. t. m. v našem dež. sboru razvila sani* miva debata, v katero so posegli G * a f e n - a u e r, W eser (Biser) Mattersdoifer, dež. šol. nadzornik Palla, Metnitz in Orasoh. Ob iudovali smo opravičene in trezne zahteve neustrašenega pes!. Grafenauorja, kakor tudi velikansko »modrost« oponentov. Učiteljstvo, ki je nasprotrnkom seveda pritrjevalo je bilo sa to sejo alarmirano. Vrhunec pa je dosegla s j j a dopoldne, ko so hoteli fino o i i k a n i nemški nacicnalci kršč.-soc. posl. msgr. Weissa dejansko napasti. Posebno se je izkezal s svojimi neo tesanimi izrazi in surovim dejanjem nem-škutarsbi Wiesser. Plešivčnik se ni ganil. Nemški in nemškutarski poslanci so poka zali vso svojo duševno revnoat. k Mestna farna cerkev v Celovca je sedaj popolnoma prenovljena in se bo kmalu blagoslovila Z? naprej dobimo tudi nove oiglje, in skrbelo se bo tudi za boljše petie. k Miklavžev večer bodo letos priredila društva: »Čitalnica«, »Slov. kršč. soc. delavsko društvo za Celovec in okolico" in tarn-burnško društvo »Bisernica«. Koroške Slovence ie sedaj opozarjamo na to. k Nova av. mafia č. gosp. Ivana Lučavnika v SSmarjeti v Rožni dolini ni bila samo verskega, ampak obenem tudi velikanskega narodnega pomena. To se je povdarjalo v vseh izbornih napitnieah, katere je priprosto ljudstvo z največjim navdušenjem odobravalo. k Shod. »Katol. - politično in gospodarsko društva za Slovence na Koroškem« priredi v nedeljo, dne 6 novembra t. L, ob 4. uri po poldanski božji službi shod na Zelinjah pri Kramarju. Govorili bodo o gospodarsko političnih zadevah gg. dež. poslanec France Grafenauer, monsgr. Valentin P o d g o r c in provizor Vinko P o 1 j a n e c. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Loške novice. 1 Liberalna surovost. Kjer eo libo ralizem vgnje-dt je prvi nnsiedek posu-r o v o i o s t. To so izkušali drugod, to izku 6amo tudi mi v Stari Loki. Kar jo liberalne mladine, ki se bodi navduševat v liberalni tempelj, je strašno podivjana. Žal bo g, da je tudi par oienjenih mož takih. Napijo se žganja, nato pa napadajo mirne ljodi še celo v njihovih hišah. Pretefeno nedeljo so ae ti zlikovci nastavili na stopnjioe proti cer kvi in ko bo šli ljudje iz cerkve, so kar tam napadali in lovili dekleta! Torej še v cerkev ne more človek iti mirnim potom! Daleč oi prišla Še pred nedavnim tako po nosna »Mati Fara«! Razsajači dobro vedo, da je na čelu občine liberalec in da se jim ni ničesar bati. 1 Dr. Tavčar ln božja pota Dr. Tavčar je že večkrat pokazal v »Narodu« svojo naklonjenost do božjih potov. A kar piše, to tudi dejansko izvršuje. Na Angeljsko nedeljo je imela iočkn dekanija jubilejno davnost v Cerngrobu, katere se je udeležilo nepričakovano veliko ljudi tudi iz poljanske iiufnije. Slučaj nanese, da zadeco dr. Tavčar na nekaj poljanskih deklet, katerim še m biia desti božja pot v Corngrob, ampak so SIb še naprej na Brezje. »Po kbj sto pa šle v Cerrgrob, kal vas je pa gnalo na Brezje,« vpraša. Dekleta mu povedo. A »ato jim mož veli: »Vidite, dekleti, ve bedite okoli, doma je pa. cerkev prazna; le doma v cerkev hodite.« Potem pa se hudobni jeziki pravijo, da ja Tavčar cerkvi nasproten, saj šo ljudi v cerkev priganja, seveda le v po Ijansko. 1 Slepar v kapucinski obleki. Pre iečtni teden ie po poljanski dolmi sleparil in beračil cd hiše do hiše neki postopal, ki so je oblekel v kapucinsko obleko in se povsod predstavljal kot brata iz loškega sa mcKtaiu, ki je pred nedavnim bil prestav-ljen v U samottan. Od Idrije sem prišel je srečno do Poljan, a tu ga je sreča zapustila. Prijel ga je orožnik, ga spoznal kot sleparja in ga odpeljal v Loko v celico, a ne v samostan, ampak v ječo. Piše se Janez F r a k e 1 j in je doma v Begunjah, rojen pa na Ovsišu. Že prej je enkrat ravno tako sleparii okoli Kranja, a takrat oblečen kot uomiljeni brat iz Kacdije. Tudi v Rovtah ned Jesenicami je že poizkušat svojo srečo, ponujal se za organista in pevovodjo in ker je znal močno na srce pihati ljudem, jih je prav dob»r» numukal, nekega dne Pa itginil. S scd).i;o ie ime*, že tokrat op»<: viti, a slednjič so g« spoznali za — neumnega. Idrijsko mestno gospodarstvo. vn. V gorenjih člankih izkušali smo opisati cenjenim čitateljem naše občinske razmere. Mirno nam je teklo pero in skoraj smo se ustrašili, ko je bilo treba na čelo tega članka napisati sedmico. No, pa nič ne de! Stavec radi tega ne bo štrajkal, bravci pa radi slišijo kaj novega, in posebno če se govori o javnem imetju, stvar občinstvo bolj zanima. Bilo nam je pa tudi na tem, da smo dokazali resničnost besed, katere smo napisali koncem prvega članka. Upamo, da se nam je posrečilo. V naslednjih sklepnih vrsticah odgovoriti nam je še na vprašanje: Kako je bilo mogoče, da je prišlo do zgoraj omenjenih posledic ? V prvi vrsti je temu kriv ves občinski odbor. Igrati vlogo občinskega očeta je prav lepo, a ne sme se ostati samo pri tem, da človek uživa tisto imenitno čast, temveč je treba tudi delati. Ni dovolj, da se pride vsako četrtletje enkrat k seji, ampak treba je hoditi redno, a treba tudi skrbeti, da se vse to izvrši, kar se je sklenilo, in posebno, da župan nič druzega ne ukrene, kakor samo toliko, kolikor ima dovoljenja. Pri nas se gg. očetje niso posebno za to zanimali, kar je delal župan, skoraj bi rekli, da se je občinstvo za župana bolj zanimalo, kakor obč. odbor, ker bi sicer ne bil mogel postopati tako svojevoljno. Prav radi tega je pri zadnjih volitvah za liberalce propadel tretji razred, v katerem je večina idrijskih volilcev in ki je pravzaprav representant ljudske volje, kajti drugi razred je po največ Lapajnetova .žlahta", v prvem pa skoraj samo uradniki. Zadnji ne poznajo večinoma naših razmer, in ker so ponajveč liberalno nadahnjeni, priklopili so se kot somišljeniki bivšemu županu. Gospodje pač niso vedeli, da se tu ne gre za politične principe, temveč za pravilno in redno občinsko gospodarstvo, pa tudi tega niso vedeli, da je idrijski liberalizem le neka pretveza, na katero je lovil bivši župan svoje kaline. In taki kalini so bili res v večini. Ti so Lapajneta dvignili in tem se ima ljudstvo zahvaliti za take resultate, kakršne vidimo danes. Naj nobeden ne misli, da govorimo radi tega, da bi koga pregovarjali. O ne! Vsakdo naj ima svoje prepričanje in naj podpira stvar, za katero je vnet, le preišče naj prej, če je poštena. Sedaj se pač nekateri umikajo in v zadnji seji sta bila navzoča dva namestnika, dasi dotična dva odbornika, ki sta izostala, nista bila ne bolna, ne iz Idrije odsotna. In vendar vkljub temu, da so se županu dokazali taki pregreški, kakršnih bi izlepa kedo ne sprejel in odobril, glasovala sta za absolutorij dva rudniška svet-oika in en jurist. Značilno je tudi, da se je bivši župan v zadnji seji nekako bahal, da se začasno realko* odstopili .Čitalnici" in z občinskim denarjem jo prenovili. Samo za parkete se je dalo iz občinske blagajne kar 1100 K in oba rudarska svetnika sta na to izjavo molčala. Ni li to rudarski denar? Ne plačuje 88 % rudnik ? In sedaj se bo liberalna gospoda šetala po parketih, katere je rudarski žulj oskrbel. Naj se primeri slučaj, da bo treba kaznovati priprostega rudarja radi malega prestopka, kaj bo lahko mož v obraz povedal? Tudi deželni odbor ni brez krivde. Ta bi moral oskrbeti revizorje, ki bi leto za letom pregledovali občinske uprave po deželi. Treba bi bilo zato skupnega navodila o računovodstvu, ker bi se obč. organi takemu enotnemu postopanju lažje privadili, pa tudi revizorji bi bili v pregledovanju bolj sigurni, ker bi bil zistem povsod isti, naj revidirajo v Logatcu ali v Metliki. Nas bi bilo lansko leto ob otvoritvi mestne realke veliko bolj veselilo, da bi bil prišel v Idrijo spreten revizor, mesto da smo gledali dr. Tavčarja z njegovim cilindrom. Tako bi nc bilo treba našemu županu polagati takih računov in prihranili bi mu bili veliko zadrego. Ker je večina v deželnem odboru liberalna, bi bili s tem rešili svojega pristaša iz zagate, v kateri se je v ponedeljek nahajal. Končajmo! Zdelo se nam je primerno napisati nekaj vrstic o stvari, ki je bila javna tajnost, toda ne samo časnikarska dolžnost nas je silila k temu koraku, temveč tudi želja, da odpremo oči tudi tistim Idrijčanom, ki so slepo drli za namišljenimi ljudskimi osrečevalci, ki so jih pa sedaj sramotne pustili na cedilu. Ker „S1. Narod" obeta na naše poro čilo odgovor, se ume, da stem še nismo izrekli zadnje besede. Otvoritev italijanske pra-voslovne fakultete v Inomostu. Krvavi isgredi. Povodom otvoritve laške pravne fakultete so bili, kakor smo že včeraj obširno poročali, v Inomostu proti Lahom krvavi izgredi. Nemci in laški dijaki so se pretepa vali in končno so Lahi pričeli streljati; ranili so več oseb, ena oseba je bila na mestu mrtva. Ko je došlo vojaštvo, je zabodlo akademičnega slikarja Pezzeia, ki je bil takoj mrtev. Mnogo drugih oseb so vojaki ranili. Govori se, da je bil nadvojvoda Evgen proti temu, da posreduje vojaštvo, a to je odločno zahteval ces. namestnik baron Schwartzenau, ki pa vojaštva tudi ni prej dobil, dokler ni vložil pismene prošnje. Laški dijaki so bili aretirani. Včerajšnji dan je zopet pokazal Lahom, kje so njihovi največji neprijatelji. Nemška nestrpnost se je pokazala v najsurovejši obliki. To d4 Lahom mnogo premišljevati! Naj iščejo poti, na kateri bi se našli vsi nenemški narodi v obrambi proti nemški oholosti. Nemški listi so polni ogorčenja, ker so Lahi streljali. Ali so pričakovali, da se bodo laški dijaki pustili brez odpora pobiti? Značilno je, da so pangermani v Inomostu demonstrirali tudi proti nemškim katoliškim poslancem, ki se jim zde preveč prijenljivi. O velikanskih demonstracijah nadalje nam došla poročila, katerih nekatera smo že včeraj zvečer objavili po Ljubljani, se glase: Inomost, 4. novembra. V mestu je vedno večje razburjenje. Zbirališči Lahov v gostilni „Zum weissen Kreuz« in »Zur gol-denen Rose« sta popolnoma o p u -s t o š e n i. Okna in vrata je mnoiica pometala na cesto. Množica je s kamenji bom bardirala vse lašk« prodajalnica, laške napise povsod pometala na cesto. Laški poslansi so naročili fotografom, naj opustošene gostilne fotografirajo. Množica hodi po mestu in vpije: »Proč z Italijani!" Inomost, 4. novembra. Listi so priredili posebne izdaje s črnim robom in napisom : »Nemška kri ie tekla !" Ces. namestnik je hotel vse posebne izdaje časnikov konfi',kovati. — Pogreb zabodenega slikarja Pezzeia bo v nedeljo. Udeležilo se ga bo vse nemško prebivalstvo, ki je razobesilo črne zaotave. Inomost, 4 nov. Danes popoldne ao Nemci poslopje, v k a t o r e m je laška fakulteta, popolnoma d e m o 1 i r a 1 i. Na tisoče dijakov meščanov in delavcev je došlo prod poslopje in vlomilo vrat«. Vdrli bo v Bobe za predajanja in opravo popolnoma razbili; klopi, omare, peči pometali na cesto, šo stranišč mriužioa ni pustila na miru. Pri vsakem predmetu, ki je priletel na cesto, bo nemški dijaki vpili „Heil!« V c°.lem poslopju ni no- benega rabnega predmeta več. Pogled na notranjost fakultete jo strašen. Vsa oprava je rssbita na drobne kosce. Vse napise so demonstrantje odtrgali in jih tuleč nosili po mestu. Pred dei. dvorcem so Nemci demonstrirali proti kršč. soc. deželnemu odborniku grofu Trappa. Pred vladnim poslopjem so bile velike demonstracije proti ces. namest niku. Tudi poslopje cesar, na-mestništva je množica napadla s kamni in palicami. Nato jo mnoiica vdrla pred vojašnico cesarskih lovcev. Tu jo situacija postala silno ne varna. Ko se je množica približala, je straža nastopila z nasajenimi bajoneti. Množica je ivižgala. Patrulie so izpraznile trg ter več oseb aretirale. Kljub temu so se pozneje de monstracije pred vojašnico nadaljevale, dokler ni večje število vojaštva razpodilo množice Inomost, 4 nov. Magistrat je izdal oklic, v katerem pravi, da so nasilstva laških dijakov, bi so otreljsli iz revolverjev, prebivalstvo opravičeno razburila, in da so stor jeni korak' za varstvo in za zadtščenje meščanom. Oklic poživlja prebivalstvo k »»daljnemu mnu Inomost, 4. nov. Oh */'»4 uri popoldne so pridrli demonstrantje pred hotel „E u r o p a«, kjer stanuj «i o 1 a š U i poslanci, ter za-htevali, naj jim loške voditelje i z t o č e. Laški poslanci so pa ve činoma že odpotovali. Na stanovanju stot nika Leuprechta, ki je po neči poveljeval vojakem, je mnoiica pobila okna, nato je zopet demcnstrir>Ia pred namestniStvom in priredila veliko demonstracijo pred laškim konzulatom. (Italijani bodo goiovo povrnili z demonstracijami pred avstrijskimi konzulati v Italiji.) Zvečer so razbili demonstrantje po mestu vse, kar je bila laš&a last. Inomost, 4. nov. ob 7. uri 10 m. zvečer: Na vest, da ces. namestnik odpotuje na Dunaj, se je na tisoče ljudi zbralo pred kolodvorom ter demonstrirali proti namestniku, ki pa ni došel. Prišli so vojaki. Množica ni —p" JLidce ni prisilila, dr\ to pJ; ^.a^aiiovim vojaki — odšli. Demonstrantje so nato razbijali po Marije Terezije cesti, kjer so vse prodajalnice zaprte. Inomost, 4. nov. ob 9. uri zvečer: Množica še vedno tuli po mestu in pobija na laških stanovanjih in prodajalnica h okna. Velika deska »Riunione adriatica« je rasbita na kosce. Laškega dijaka Trossinija je smrtno nevarno ranil strel iz tovariševega revolverja. Pred stanovanjem župana Greila eo demonstranti priredili ovacijo, pred uredništvom nemškega katol. lista »Tiroler Stimmen« pa demonstracijo. Cel Inomost je na cesti. Inomost, 4. novembra. V seji obč. sveta je iupan Grcil trdil, da so L«hi izvršili dogovorjen atentat. Oddajali bo pravcat« salve strelov. Jezil se je na namestnika, ki je določil nastop vojaštva. V znamenje žalosti bo občinski svetniki vstali raz sedežev. Sklenilo se je razobesiti črne zastave in pogreb Pezzejev prirediti na občinske stroške. Občinski svet se bo pogreba korporativno udeleiil. Drž. poslanec E r 1 e r je predli gal, naj se z ozirom na nepopisno razburjenje občin stva zahteva od ministrskega predsednika, da takoj zapre laško pravno fakulteto v Inomost u. Župan Greil je odpotoval na Dunaj, da osebno posreduje pri ministrskem predsedniku. Inomost, 4. novembra. Vlada je aklenils, da laške pravne fakultete ne zapre. Ta sklep je Bedaj brezpomemben, ker je poslopje laške pravne fakultete demolirano, laških dijakov je pa 137 zaprtih. Cuje se, da vlada namerava razpust ti laško akad. društvo »Circolo academioo Italiano*. One 1 a š k e d i j a k e , k i n i s o biliare-tirani, je mestna policija izgnala. Situacija za laške trgovce in delavce je skrajno kritična. Laški poslanci so vlado brzojavno prosili za varstvo. Izrekli bo svoje ob-ialovanje, da so Lahi streljali, a pravijo, da je z« to odgovorna vlada. Inomost, 4. novembra. Število ranjencev je 30. Nemci zahtevajo, naj vodijo preiskavo nemški sodniki. Župan Greil je pri namestniku protestiral proti uporabi vojaštva. Namestnik je odgovoril, da je bila policija preslaba. Pred deželnim sodiščem, kjer bo zaprti laški dijaki, je množica de monstrirala in upila: »Ven z zavratnimi morilci !« Dunaj, 4 novembra. Vlada stoji na stališču, da je bila pravna fakulteta v Inomostu ie začasna in bo ostala le toliko časa, dokler bi državni zbor ne določil druzega kraja za laško fakulteto in laško vseučilišče preložil v Trident ali kako drugo laško me- sto, preložitev vTmt pa bi «e ne mogla izvršiti brez koncesij Slovencem. Bati se je, d a dogodki v Inomostu neugodno vplivajo na delovaje državnega zbora. Za demonstracije pred laikim konzulatom v Ioomostu bo vlada dala Italiji takoj zadoščenje. M i n i s t r ■ ski svet je naroči I oesars ke • mu namestniku v Inomostu, naj preskrbi, da se dogodki z dne 4. novembra ne bodo več ponavljali. Vlada je sklenila, a največjo odločnostjo skrbeti, da se vlnomostu zopet napravi red. lnomost, 4. novembra. Državni poslanec E r 1 e r namerava vprizoriti pri vladi odločno akcijo nemškonacion. stranke zaradi dogodkov v Inomostu i n v p r v i sbj i državnega zbora dne 17. novembra o tem predložiti nujni predlog, da bo tako vlada takoj morala pokazati svoje stališče. V tej zadevi je skle nila uvesti cbširno »kcijo tudi vsenemška stranka in sta poslanca S t e i n in Schalk že došla v lnomost. I n o m o s t, 4. novembra. Finančni praktikant Alojzij Gentillini je z okna svojega stanovanja streljal na nemške demonstrante. Bil i« aretiran. lnomost, 4. novembra. Demon Btracije so se pričele tudi proti tukajšnjim laškim de lavcem, ki so vsled tega z delom prenehali. I n o m o a t , 4 novembra. Listi so priobčili poročilo, di preneha v tirolskem dež zboru laška obstrukci|a. Z ozirom na do godke danes ponoči, bodo Lahi morali za vzeti zopet skrajno stališče. Trst, 4. novembra. Radi dogodkov v Inom. priporoča „Piccolo", naj se nemške šole v Tridentu popolnoma zatro. Cesar v Modlingu. Dunaj, 4. novembra. Danes je cesar obiskal mesto Mo Uiog. Nagovoril je državnega pcslanca M rohetta, ki je ovs&rju izra zil upanje, da se bo pričelo redno delovanje državnega zbora. Cesar: „Da, rahlo upanje je ; bilo bi pač želeti, da se prične redno delo." Marcbeti: .Od nemške ftrani se ne bo ničesar zgodilo, kar bi delovanje držav nega zbora oviralo." Ceaar: „Bilo bi že leti." Marchet: „Upanje je. da parlament dobi zopet staro svojo slavo." Zasedanje deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. — Slovenski poslanci pričeli z obstrukcijo! Seja se je pričela včeraj po navadi. Več predlogov glede uvrstitve cest iz nižjega v višji razred je zbornica odobrila. Ko je zbornica pričela razpravo o proračunu, je izjavil poslanec R o b i č v imenu slovenskih poslancev: Slovenski poslanci smo mnenja, da sedaj še ni čas pričeti razpravo o proračunu. Mnogo važnih zadev in vprašanj, ki so v zvezi s proračunom, še ni rešenih. Rešena tudi niso vprašanja, ki so velevažna za kulturni in gospodarski napredek slovenskega ljudstva. Predlagam, da zbornica sedaj še ne razpravlja o proračunu. Poslanec R e s e 1 izjavlja, da njegova stranka ne more odobriti ne proračuna in tudi ne računskega sklepa. Deželni odbor je izvoljen po načelu privilegiranih stanov, katerih ne prizna njegova stranka. Poslanec H a g e n-h o f e r graja, ker se je šele včeraj vročil poslancem proračun in danes naj poslanci že sklepajo o njem. Posameznim poslancem ni bilo niti mogoče, proučevati posameznih postavk. A negledč na to čaka rešitve še mnogo za njegovo stranko velevažnih zadev. Deželni glavar se je zagovarjal, da se mudi s proračunom, ker bo le še kratek čas trajalo zasedanje. Poslanec grof Kottulinsky izjavi, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu poslanca Robiča. Tudi poslanec Walz izjavlja, da bo s svojo stranko glasoval proti. Pri imenskem glasovanju je bil predlog poslanca Robiča z 32 proti 28 glasovom odklonjen Predsednik finančnega odseka grof Kottulinskij je nato pričel s poročilom o prvi proračunski točki. Ker je nemška večina odklonila zahteve Slovencev, ni zastopnikom štajerskih slovenskih rojakov preostalo druzega, kakor pričeti z obstrukcijo, da branijo slovensko čast in obstej slovenskega naroda napram nemškim sodeželanom. Poslanec dr. Dečko predlaga z ozirom na to, ker se mu zdi svota za dež. zbor prenizka, naj se ta poviša od 60.110 K na 84000 K. Poslanec Voš-n j a k pa predlaga, naj se svota zniža. Oba predlagatelja zahtevata o svojih predlogih glasovanje po imenih. Posl. dr Jurtela je govoril proti izvajanju grofa Kottulinskega. Da so pričeli Slovenci z obstrukcijo, je povzročila večina, ki je odklonila vse po slovenskih poslancih stavljene predloge in tako kratila Slovencem njihove pravice. Poslanec R e s e 1 izjavi, da se ravna njegova stranka pri glasovanjih po svojih načelih, in da med soc. demokrati in slovensko stranke ni ni-kake zveze. Poslanec dr. Ploj je govoril proti Reselnovim izvajanjem. Med njegovim govorom je bila zbernica tak« nemirna, da ni bilo mogoče razumeti njegovega govora. Izjavlja, da je tudi njegova stranka demokratična. Poslanec dr. Pengg je predlagal konec debate. Dr. Dečko je predlagal, naj se o tem predlogu glasuje po imenih. Poslanec Rokitansky izjavlja, da se njegova stranka ne bo pridružila obstrukciji. Pri imenskem glasovanju je zbornica sprejela predlog poslanca dr. Dečka, da se vstavi v proračun kot potrebščina za deželni zbor svota 84.000 K; vsled česar se je preprečilo glasovanje o ostalih predlogih obstrukcije. Pri postavki „deželna uprava" je predlagal poslanec grof Kettulinsky, naj zbornica odobri proračun. Vsi slovenski poslanci so vložili premenjevalne predloge. Poslanec dr. Derschatta je govoril proti izvajanjem poslanca dr. Jurtele. O tem predlogu se je vršilo enajstkratno glasovanje po imenih, ki je trajalo skoraj dve uri. Glavar je ob pol 3 uri prekinil sejo do 4. ure popoldne. O III. postavki, stroški za policijo, bi bil imel poročati poslanec Žičkar. A z ozirom na izpremenjen položaj je naprosil glavnega poročevalca grofa Kottulinskega, naj prevzame poročilo. Grof Kottulinsky je nato poročal, da znašajo potrebščine 56.700 K, pokritje 19.700 K; primanjkljaj torej 37.000 kron. Poslanec Ploj govori o izgonstvu, ki povzroča vsako leto, da se zvišajo stroški dežele. Govornik se ozira na tozadevne razprave v državnem zboru. Končno predlaga, naj deželni zbor naprosi vlado, naj se izdela zakon, po katerem bodo morali delodajalci svojim inozemskim delojemalcem odtegovati toliko od plače, da se jim omogoči popotovanje v domovino. Tudi ostalih devet slovenskih poslancev je vložilo izpreminje-valne predloge. Poslanec dr. Schacherl izjavlja v imenu socialnodemokraških poslancev, da se njegova stranka ne pridruži obstrukciji, a da tudi ne bodo glasovali za predloge o koncu debate, ker je stvar večine, da se brani obstrukcije. A proti vsakemu poizkusu, izpremeniti poslovnik, bo njegova stranka nastopila z vso odločnostjo. Nato se je pričelo u predlogih sl venskih poslancev glasovanje po imenih kr )e tra jalo nad eno uro. O n«st»njen u orožoištva je poročal poslanec orrf Kottulinsky; potrebščina znaša 120 930 K, pokritje 40 694 kron primanjkljaj 80 236 K. Posl. dr. Ploj predluga. naj se vsa drželna poslopia za ra rujejo pri domač h zavarovalnicah Poslanec dr. Jurtela graja kegljišče v rrožniški vojašnici in slabo razsvetljavo. Predlaga, naj se orožniška voiašn ca primerno raz svetli. Poslanec dr. Hrašovec se je p».čal z govorom pcslanca dr. Schacherl«. — Za imensko glasovanje o 15 slovenskih izpremenjevalnih pred logov je zborniea rabila dve uri. Koncem seja je interpeliral dr. Dečko radi z?radbe nekega mostu v Calju, po slanci Walz in tovariši pa so predlagali naj deželnizbor izreče svoje simpatije in sočutje nemškemu pre-bivalstvu »Inomostu in zahteva stroge preiskave ter odškodnine za žrtve. Dane* dopoldne zopet S9ja. Nižeavstrijski dež. zbor je v včerajšnji seji pričel razpravo o deželnem proračunu za leto 1905. Poslanec Porzer je naznanil, da se bodo morale vse deželne doklade zvišati za 30%. Med sejo je prišlo do burnih prizorov. Med poslancem Schnei-derjem in Seitzem je prišlo skoraj do spopada; Schneider je hotel Seitza udariti, a to so preprečili ostali poslanci. Galerija je bila polna socialnih demokratov in je burno pozdravljala Seitza. Deželni maršal je prekinil sejo in disciplinarni svet je sklenil, da se prihodnje seje ne smeta udeležiti poslanca Schneider in Seitz. Deželni maršal je pozval Schneiderja in Seitza, naj zapustita zbornico, kar sta tudi storila. Seitz je zaklical, predno je odšel: Ustrelim vsakega, ki se me dotakne. Koroški deželni zbor je včeraj v tretjem branju odobril sledeče zakonske načrte: 1) e deželni nakladi na pivo, 2) o določilih glede plesov; 3) o vodovodni najemščini Št. Mohoru, 4) o občinskih do-kladah na pivo in žgane opojne pijače. Moravski deželni zbor. Namestnik je na vprašanje posl. dr. Silenyja izjavil, da se ne bo moglo takoj pričeti z gradnjo prekopa med Donava in Odro, dokler ne bo urejeno obrežje reke Morave. Istrski deželni zbor. Koper, 3. oktobra. Početkum seje je b'l prečitan odgovor namestn štva glede delitve učiteljišča v Kopru. Glasom tega dopisa je razdelitev učiteljišča po jezikovnih oddelkih že določena, toda ista se ne more še izvišiti zaradi financijt-1-mb težav in tudi zaraditega, ker se ne ve, kam bi so posamezne oddeke premest lo Deželna vlada obet«, da stori vs i možno, da so te teže ve odstranijo ter da se to vpr»ša nje v interesu dežela čimprej rtši. — Dopis je bil izročen šolskemu odseku. Na obširen predlog poročevalca agrarnega odseka, dr. V e n i e r a , je bilo z ve lino glasov sklenjeno, dati na razpolago de felnemu odboru 30 000 kron kot brezobrestno pomoi ubogim posestnikom dežele, da si nasade vinograde, opustošene po filo-kseri, toda le pod pogojem, da tudi vlada prispeva s svoto 100000 kron. Protipredlog poslanca dr. T r i n a j s t i č a , naj se vzame na znanje poročilo vlade, da je ist» v omenjeno svrho dala na razpolago za leto 1905. svoto 30.000 kron in za leto 1906. svoto 25 000 kron. ter naj se deželni odbor pooblasti, da istotako izda v letu 1905 iz deželnih sredstev za podpore znesek 30.000 kron, ter da isposluje pri vladi poviSek državnega prispevka, je bil odklonjen Pri podrobno motiviranem poročilu poslanca dr. V e n i e r a je bilo soglasno skle njeno, da se zgradi v P o r o č u novo poslopje za deželni poljedelski zavod za najvišji znesek 189.000 kron, nadalje novo deželno k I e t t«r da se naprosi vlado, naj svoj pri nos za vzdrževanje kmetijske šole poviša. 'ki predlog so govorili poslanci dr. Ca m pitelli, dr. b b i s & , D a v a u z o in T o m a s i , proti pa poslanca M a n d i č in dr. L a g i n j a. Poslanec M a n d i č j a Bta vil predlog, naj se prestopi glede tega predmeta na dnevni red. Toda deželni glavar ni dopuatil, da pride ta predlog, ker je bil sestavljen v hrvaškem jeziku, v razpravo. Soglasno je bil sprejet predlog poslanca Constantinija glede zgradbe novega pomola v Dragi pod Moščenicami. Dodatni predlog poslanca S p i n č i č a , s katerim se poživlja vlada, naj stavi primerno svoto za omenieni pomol že v državni proračun za leto 1905., ni prišel v razpravo, ker je bil stavljen v hrvaškem jeziku. Pcslaneo dr. B u b b a je podal obširno poročilo o preosnovanju dežel nih uradov, oziroma statuta deželnih uradnikov. V glavni razpravi je izjavil poslanec A n d r i j č i č , da bo manjšina glasovala proti predlogu. Pred zasedanjem državnega zbora. Državni zbor je sklican na dan 17 t. m. Z Dunaja poročajo: Pred zasedanjem se bodo mladočeški poslanci zbrali na Dunaju, da se dogovori, kaj naj store s svojimi vloženimi nujnimi predlogi. Ako umaknejo ti nuine predloge, jih umaknejo tudi druge večje stranke, tako da bo dnevni red prost. Verojetno pa ni, da bi češki radikalci umaknili svoje nujne predloge. Zadnji d • -godki v Inomostu pa lahko napravijo križ čez vladne račune. Vladne skrbi. Iz Prage poročajo iz vladnih krogov, da ne bo nobenih prememb na mestih deželnih š(fov in da ostinejo na svojih mestih Hindel, Thun in Hein. — Čestitamo! Nov justieni minister. V praških političnih krogih se govori, da dobimo novega justičnega ministra. Med kandidati za to mesto je tudi predsednik praškega višjega deželnega sodišča vitez W e s s e I y. Garibaldijev protest. Protest, ki ga je general Garibaldi naslovil na vlaati v zadevi albanskega narodnega jezika se glasi: »V imenu albanskega odbora, čegar predsednik biti mi je čast, v imenu 56 odborov in organizacij, ki zastopajo 150000 Albancev Italije in drugih dežel, si dovoljujem, Vaši ekscelenci predložiti formilen protest proti oiviloim agentom Avstro Ogrske in luske vsled njihovega pristranskega postopanja ter proti genaralu De Giorgisu, r.^čelniku makedonskega orožmštva, ker ni preprečil cele vrste zločinov«. — Protest konstatuje dalje, da še vedno hira na tisoče Albancev po ječah v Kosovem, Monastiru in Solunu, odkoder jih pošiljajo, ne da bi se bila vršila obravnava, v Azijo in Afriko, med tem ko se je pa za Bolgare proglasila amnestija. Protest opo zarja vlasti na sledeča dejstva: Samovoljno so zaprli albanska učitelja N u c h i - j a in H e i d g i a v Kordši, ki sta obtožena, da imata albanske knjige in učita albanski jezik; zločin, da so iztaknili oči albanskemu vodji B r a h i m beju, se je izvršil na višje povelje; polkovnika Hysenbeja so iz političnih vzrokov prijeli in umorih, in to vpričo načelnika orožništva in oivilmh agentov. — Protest potom nadaljuje: ^Opozarjam Vašo ekecelenco na dejstvo, da reforme, ki Jih je predlagal grof Goluchovvski ter sprejel grof Lambsdorff, nikakor ne odgovarjajo organizacijskim potrebam balkanskih narodov, kajti povsod se čuti potreba, da se razširi ta mednarodna organizacija tudi v vilajete Skader in Janino, omenjene reforme so bile pa predlagane da podpirajo želje mke gotove vlasti. Vsled tega formalno predlagam kot načelnik Al bancev Italije, da se snideio inleresovane vlasti v mednarodnem kongresu, da dovrfie potrebne izpremembe obstoječega dogovora, ki bodo odgovarjale berelinski pogodbi ia zahtevam interesiranih narodov". Pr test je podpisal general Riociotti Garibaldi, predsednik, in M a n 1 i o B e n -n i c]i, tajnik albanskega odbora. Korupcija v francoskem vojnem ministrstva. vFigaro« preti z vojaš.vr>n na Kranjskem — B ka kotnraks. — Srbski prestolonaslednik Juri}. — B j med rusko in japonsko konj co. .Dom in Sveti izhaja o r vega dne v s a k n g a m e s e c a, Urad nika : dr. MihielOpeks za leposlovje, dr. E v g e n L a m p e za znansW> in ilu straciju. — Zal- žmk in latt nk „ M a r i i a nlšče". — Tiska »Katoliška Tiskarna" v Liubljani. Nartčaina : 9 K, ta dišite 6 K 80 b, z« Ameriko 2 5 dolaria, za lialuo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v • M a -r i j a n i š d u «. * „Rokovnjafii". narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jurčič Kersnikovemu romanu spisal Fran Govekar. Overturo in glasbene točke uglasbil Viktor Parma. Drugi popravljeni natis. Tiskala in založila „Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Cena 80 v. * Senola italiana moderna, kii zhaja v Brešiji že trinajsto leto se je z mesecem oktobrom znatno povečala. Ta tedenska revija krepko deluje zato, da se šola na Laškem prenovi v krščanskem duhu. Napredek lista nam izpričuje napredek njegovih idej. Vedno več učiteljev stopa v njeno kolo. To novico zabeležujemo zato, da poudarjamo: L.e je na Laškem utemeljeno upanje, da se brezverska šola razbije, po tem pač tudi pri nas ne more biti dvoma, da se s pametnim in vztrajnim delom ko renito prepreči namen tistih, ki hočejo naš šoli vzeti vsak stik s krščanstvom. * Talija, zbirka gledaliških iger. Ure ja Fran Govekar. Snopič 17. „Mlinar in njegova hči", žaloigra v petih dejanjih. Tiska in zaloga „Goriska Tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Cena 60 vin. Drušiva. (Kat. slov. izobraževalno društvo v Št. Juriju p r i K r a -n j u), priredi veselico v nedeljo, dne 6. in 13. novembra Spored: 1. Slava Mariji", Ig. Hladnik; V boj, Iv. pl. Zaje; Jadransko morje, Ant. Hajdrih; poje moški zbor. 2. Egiptovski Jožef, sv. pis. igra v 5 dejanjih. Začetek ob četrt na 4. popoldne. Vstopnina 60, 40 in 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. — Dobiček je namenjen za društveno zastavo! (•Podporno društvo za slo venske visokošolce naDunaju«) ima v ponedeljek, 14 novembra 1. I., svoj šestnaiBti občni zbor v dvorani »Slovanske Besede«, Dunsj I. FlHsch markt 16 (vhod D/achengaase 3) Zadetek < b petih zvečer. (Društvo »Zvezda« na Du naju) priredi v nedeljo, 6. novem brat. i, zabavni večer v dvorani »Wiener Ressource«, I., Reicheratsatrasse 3. Zičetek ob sedmih zvečer. Oibor ^Zvezrta" vnbi na Dunaju in okol c< bivu ječa Slovenke in Slovence, da ae mnogo Številno udeleže tega zanimivega večera Na sporedu je med drugim berilo g Ig. Kaša, *ts. kr stetaika v Bsdnu. (K „Z v e z i slovenskih pevskih društev") je kot 29. društvo pristopilo pevsko društvo »Z o r i s 1 a v a" v Sežani s 50 člani. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih »tram Vodovodni rezervoirseie ir a z r u š i 1 pri Wmstonu » Ameriki. Voda je potopila več milj sveta. 28 oseb je uto nilo. — Aretirani defravdant. V Monte Carlo so aretirali notarja dr. Keszta-novieba, ki je z večjo svoto pobegnil iz Ko mnrna. Pri njem ao dobili 30.500 kron in 3900 frankov. Časnikarstvo v Port Arturju. V Port Arturju izhajajoči list „Novi Kraj" prinaša sledečo dnevno notico: „Od včeraj se nahaja uredništvo in tiskarna našega lista v okrožju sovražnega ognja. Okoli 12. granat je eksplodiralo v bližini tiskarne; več drobcev se je zarilo v stene ter razbilo okna". Te vrste so tiskane na papir, ki je bil menda včasih bel, sedaj pa ima barvo, ki ni ne to ne ono. Včasih je list tiskan na bel papir, navadno pa na rdeč, zelen, rumenkast ali moder papir. Toda ta list pridno čitajo »vojaki na okopih. Zlata kopalna soba Ic Peterburga iporočajo: »Novoje Vremja« silno odločno napada moskovske milijonarje.ker jim manjka požrtvovalnosti v tej voiski M skovski mili-jonani, pravi list, ki osredotočujejo bogastvo cale Rusije v sro|ih rokah, so v vseh 9 me secih, kar traja vojska, darovali za vojsko le bor h 6 milijonov tubljtv, kar bi bil labko en sara med mimi storil, ne da bi se mu bilo kaj poznal«. Z »to pa je eden teh milijonarjev daroval neki plesalki, ki jo obožu e, banjo ter vso opravo kopalne sobe ia či stega zlata. N-ki drugi milijonar pa je pripeljal na dirkališče stoje konje v popolnoma zlati opravi. Koliko vina lahko uii]emo na dan? Ženevski list .Revue Agricole" je stavil na 80 zdravnikov vprašanje, da se izjavijo, je li sploh prav piti vino in koliko se ga sme piti. Eden teh zdravnikov je dejal, da lahko pije vsakdo nad 1 liter vina. 14 zdravnikov se zlaga ž njim, a pod raznimi pogoji; 46 zdravnikov priporoča na dan pol litra vina. Toliko vina ne more nobenemu ne škoditi, ne koristiti. Le 12 zdravnikov je bilo odločno proti vinu kot škodljivi pijači. Telefonska In brzojavna poročila. Obstrukcija slovenskih poslano ev v štajarskem deželnem zboru. Celje 5. novembra. Vest, da so slovenski deželni p^sianci začeli z obstrukcijo, ker nemška večina oholo prezira njihove naj primitivnejše predloge, kakor za odpravo III. plačilnega razreda za učitelje na Štajerskem, za podporo dijaški kuhinji v .Celju itd., je vzradostila vse slovensko prebivalstvo spodnještajersko. — Isto se s postopanjem svojih zastopnikov v deželnem zboru štajerskem popolnoma strinja, posebno ker se je vsled tega dejstva izpoln ila že davno gojena želja spodn ještajerskega slovenskega prebivalstva. — Za enaka, ali morda cel6 občutnejša bremena, zahtevamo enake pravice; dokler večina deželnega zbora tega dejstva ne bode vpoštevala, slovenski poslanci ne smejo dopustiti rednega delovanja deželnega zbora Živeli slovenski deželni poslanci štajerski! Le nevstrašeno naprej mi smo z Vami! Politično društvo „N a p r e j." Celje 5. novembra. Vsa slovenska društva v Celju so brzojavila klubu slov. poslancev v Gradcu, da obstrukcijo slov. poslancev v štajerskem deželnem zboru popolnoma odobravajo. Celje 5. novembra. Danes in jutri zborujejo vsled poziva iz Celja in Maribora vsa slovenska društva na Štajerskem, da sklepajo izraze solidarnosti s slovenskimi poslanci v dež. zboru. Zborovalci poživljajo društva, da to poslancem takoj v Gradec brzojavno sporočijo. Gradec, 5. nov. Sovenski poslanci so danes v razpravi o proračunu nadaljevali o b s t r u k c i j r. Pri posameznih točkah so zahtevali glasovanja po imenih in deset minut odmora. — Prihodnja seja je v torek. Izgredi v Inomostu. Dunaj, 5. novembra. Numški listi pišejo najostrejše zoper Korberjevo \lado zaradi dogodkov v Iiomcstu. „D,utsches Volks blatt« objavlja Ufodai Članek v črnem okvirju, v katerem silovito napada Korberja, H»rtla in njihove »odgovorne pomagače«. »Nomški narod«, piavi „D V.", »je izgubil vsako zaupanje do vas Zadnje vezi med vami in med nemSkim ljudstvom so pre trgane. Vi ate preliti nemško kri, in vihar nemške ogorčenosti vas bo pometal z vaših gugajcčib se sedežev Vsa silna moč nemškega naroda je zedinjena proti vam". Potem napada cesarskega namestnika barona Sahwartzenau-a. »Vi morivci Nemcev, z vami smo gotovi ! Nad vami proglašamo na rodni preki sod in bojkot. Ves nemški na rod bo vstal in bo postavil na zatožno klop poveljnike italijanske aoldateske v boju proti nemškemu ljudstvu." Dunaj, 5. novembra. Korber je radi dogodkov v Inomostu v veliki zadregi. Nemci mobilizirajo veliko akcijo. To karakterizuje izjave nemške gospode, kako jim je pri srcu delavnost drž. zbora. Slovanski poslanci najbolje store, da razvoj stvari opazujejo. Nemci bodo sedaj morali umolkniti s predbacivanjem praških izgredov. Ondi so bili izgredi res uprizorjeni od druhali, v Inomostu je pa nasilnosti na tujem premoženju uprizorila nemška inteligenca pod vodstvom podžupana državnega poslanca dr. Erlerja. Inomoat, 5. novembra. Radi dogodkov v Inomistu so poslali laški deielni in dr iavni poslanci vladi spomenico, v kateri vztrajajo na zahtevi po laikem vseučilišču v Trstu Inomoat 5 novembra. Danes opoldne so se izgredi v še večji meri ponovili. Orožniki ao morali demonstranta naakačiti z bijom ti. H šo zidarskega podjetnika F r i t z a , ki je vladi proda! pos'cpje 7a itiliinnsko pravno fakulteto, so demonstranti pop o 1 noma devastirali, pri dvoru so razdrli ograjo. Ko je došlo vojaštvo, ao se demonstran-tj« zabsrikadirali. Posredovanju župana in poslanca dr. Erlerja re je posre* čilo, da je nsstbl zopet mir. Inomoat 5. novembra Pced uredništvom nemškega katoliškega lista .Tiroler Stimmen", ki je obsodil neneške nasilnosti, se vrše neprenehoma i*gredi. V prodajal-nic.h no izleženo slike ubitega slikarja. Inomoat. 5. n< vem. Prodajalnica branjevcu Windlacherja, katerega hči se je omožila z nekim Lihom, je popolnoma denoliran«. Inomost, 5. nov. Uredništvo nemškega kat. dnevnika „TiroIer Stimmen" je prosilo orožniške pomoči, ker je bilo mnenja, da bodo demonstrantje naskočili uredništvo, ko list izide. Došlo je do 40 orožnikov, ki so se z nasajenimi bajoneti postavili preko ceste. Nakrat je bil poln trg demonstrantov, ki so napravili na orožnike pravcati naskok, obkolili jih od vseh stranih in psovali. Demonstrantje so se postavljali pred bajonete in kričali: „Tu so nemška prsa! Zabodite, če si upate, pomagači Lahonov". Opoludne se je množica še pomnožila in orožnikom popolnoma zastavila pot. Župan je pomirjeval, ter končno dosegel, da so orožniki, spremljani z žvižganjem množice odšli. Nato je nastal mir. Inomoat, 5. novembra. »Tiroler Stimmen« ostro gra;ajo demonstracije in pravijo, da je ugled nemštva taki izgredi ne bodo povzdignili. O tro kritizirajo župana in dr. Erlerja ter zahtevajo, da se policija v Inomostu podržavi. List pravi, da je vč-rai b'l dan Jakohincev. Inomoat, 5. novembra. Član katoliškega nemškega centra dr. F u c h s je imel včeraj v Pincgavu shod. Izjavil je, da je centrum pač korakal skupno z vsemi Nemci proti češki obstrukciji, v nemško BGemeinburgschaft" pa ne bo stopil, ker so v njej elementi, s katerimi noče imeti ničesar skupnega. Inomoat, 5. novembra. Dopisnik laškega lista iz Milana dr. Albertini je bil včeraj, ko je hotel odpotovati, od demonstrantov na kolodvoru obkoljen. Demonstrantje so upili: „Ta je tudi streljal!" Policija ga je spravila na magistrat, odkoder je bil danes zopet izpuščen. Policijski komisar ga je spremljal na kolodvor kjer ga je imel do prihoda vlaka skritega v stražnici. Ko je Albertini stopil v železniški voz, je množica voz naskočila. Policija je množico pregnala. Inomoat 5 novembra. Nemškonacio-nalni listi vedno odločneje zahtsvaio odstranitev cesar-kega namestnika Sohwarzenaua in laške pr»vne fakultete. Inomoat 5 nov. Italijanskim prodajalcem je policija pr.pevedala nadalnjo prodajo v njihovih lonfh. Inomoat, 5 nov. Poslanec Erier je na poti na Dunaj da tolmači ondi zahteve prebivalstva. Poro3al bo jutri tudi v seji nemško-nacionalnih poslancev in stopil v dotiko z drugimi nemškimi strankami. Inomost, 5. nov. Preiskava z aretira nimi laškimi visokošolei se hitro vrši. Po končani preiskavi bodo izpuščeni. Trat, 5 nov. Brzojavno so poslali svoje proteste proti inomoškim izgredom dr. KSr-ber u: Mestni nastop trži>ški in goriški, fei sta oba imela izredne seje, in društvo »Patria«. Dunaj 5. nov. (Kor. urad.) Poveljništvo 14. kora poroča vojnemu ministrstva, da je jako dvomliive, da bi bil vojak z bajonetom zabodel v Inomostu slikarja Pezzeia. Preiska vali so bajonete, a niso našli nobenega kr vavega madeža Trije bvci so tudi ispove dali, da D videli civilista z dolgim nožem, in je torej mogoče, da ga je ta zabodel. Vojaško poveljništvo je zahtevalo sodno pre iskavo, pri kateri naj jo navzoča tudi vojaška komisMa. Dunaj, 5. nov. Korber je poslal županu v Inomost brzojavko v kateri pravi: Globoko obžalujem žrtve, a tudi izgrede. Prva dolžnost vlade je sedaj predvsem napraviti zopet popoln mir. Pri tem računam na sodelovanje občin, sveta in vseh resnih elementov. Japonsko-ruska vojska. London, 5. nov. „DaiIy Telegraph" javlja njegov posebni dopisnik, da imajo Rusi še popolnoma nedotaknjene poaicije od Golobjega zaliva do Zlate gore, aploh kapitulacije ni še tako blizu, kakor Be je mislilo. Japonoi niao dosegli onih uspehov, ki ao jih pričakovali cd novega naskoka. London, 5. nov. Rusko baltiško brodovje bo na svoji poti v vzhodno Azijo vedno opazovano od angleškega brodovja Čifu, 5. nov. Kitajci, ki so predvčerajšnjim zapustili Dtljni, pripovedujejo, da leže tam 40.000 ranjenih Japoncev. Peterburg, 5. nov. D/žavni svet je i ozirom na nadaljevanje vojske zasanjšal kredit finančnega ministrstva za 10 milijonov rubljev. Svjatopolk Mirakij zahteva, preden se defiaitivno loti svoje službe, da bi bil popolnoma poučen o mandžurskih razmerah, ker mnogo notranjih naredeb je odvisnih od položaja na bojišču. London, 5. novembra. Japonci se ailno trudijo, da bi prisilili Stesljd h kapitulaciji. Jarke, globoke po 50 črevljev in nasajene z železnimi bodali, katerih ni mogoče vzeti, hočejo zaliti z morsko vodo in že privažajo velike stroje. V nedeljo in ponedeljek so večkrat napadli, in vsakikrat jih je padlo čez tisoč. London, 5. nov. Zadnje vesti iz Port Arturju so jako temne. Eno poročilo trdi, da je od portarturskega brodovja preostala samo »Pobjeda«. »Sevastopolj« in »Peresvet« sta baje potopljena, »Retvizan« uničen od požara. Nekatere ladje so izpremenjene v bolnišnice. Dunaj, 5. novembra »Slovanska zveza, bo imela svojo sejo dne 17 t. mes., ob deseti uri dopoldne. Klubova parlamentarna komisija se soide na Dunaju ie 11. t. mes. V dotičnem vabilu ae glasi, naj se člani glede na izredno važnost predmeta aeje gotovo brez izjeme točno udeleže. Dunaj, 4 nov. V včerajšnji hrupni seji v nižjem avstrijskem dež. zboru (glej naSe poročilo iz dei. zborov) se še poroča: Hrup se jo pričel, ker je Bielohlavek klical, da so res vsi lumpje, ki so demonstrirali proti Luegerju Scbneider je hotel udariti soc dem, aeitza, ker mu je ta dejal: »Dokler bo baj alkohola, bode Schneiderjev". Schneider je z veliko silo zamahnil proti Seitzu, a jo zadel soseda kršč. soa. poslanca Gruberja. Sac. demokratje so hoteli udreti iz galerije v dvorano na pomoč Seitiu. — Seitz je, ko je letel proti njemu Schneider, posegel v žep po revolver. Kršč. soc. poslanci ao Schneiderja z največjo silo vlekli proč, sicer bi se bila rea prigodila nesreča. L največjo ailo so jih zadržali služabniki. S;itz je tudi od danaSnje seje izključen, ker je grozil, da bo vsakega ustrelil, kdor ss mu bo v bodoče približal. Vihar je trajal več ur. Psovke so letele na vse strani. Generalna debata je bila le s težavo zavr-šena. Budimpeita, 5. novembra. Tu je ustrelil hišnik Embery svojega gospodarja, ker ga je ta odpustil, btreljal je tudi na gospodarjevega aina, a brezuspešno. Gospodar je v boIniSmei umrl. Variava, 5. nov. K odhodu nekega vlaka na bojišče so včeraj došli generalni guverner, njegovi adjutanti in več častnikov. Ko sejo vlak pričel pomikati, je nekdo iz vlaka trikrat ustrelil. Ea strel ni zadel, drugi strel je ubil nekega orožnika, tretji strel je pa zadel nekega adjutanta, ki se je mrtav zgrudil pred generalnega guvernerja. Pariš, 5. novembra. Ob algirski obali sta se predzadnjo noč zadela drug ob drugega dva parnika „Gironde* in „Sohiassimo". „Gironde", ki je v četrtek zapustil luko Bone s 110 potniki, se je potopil; ž njim je utonilo tudi nad 100 potnikov. Debreoin, 5. novembra. Tu so obesili prostaka pešpolka št. 101., Kristaja, ki je ustrelil nekega podčastnika. Pariš, 5, novembra. Tu je bila na 20 let ječe obsojena lepotica Rahaela Galtie, ki je zastrupila svojega mola, svojo staro mater in svojega brata, ki so ji bili na poti pri njenh linbavnih razmerah. Pekin, 5. novembra. Dalai Lama je došel som. BUUorologično poročilo. Viiina nad morjem 8C6-2 m, srednji tračni tlak 786.9 mn Om 0P4-»traja 4 |9. me. 7. zjutr. a. popol. mujt baro- ■utn. » ■«. Trap*- nttus OtK 1J* Vrinil. Bab« II! 7413 | 8'7 | si. svzh. | obl." 7400 738-1 00 11'4 si. tah. si. vzsvz. pol obl. jasno. 0.0 Srednja včerajšnja temperatura 5 4', norm 6 6' Dunajska borza dn6 4. novembra. 100-05 99-90 1C0-36 10040 119-85 100--91-30 119 — 9810 89-20 16 35 671-50 239 27 >/, 117-57 »/» 2351 19 07 95 25 11-33 Skupna konv. renta, maj—november . . Skupna konv. renta, jan.—julij .... Skupni državni dolg v notah ..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avitrijska kronska renta ..... Avstrijska inv. renta 31/«*...... Ogrska »lata renta 4 %....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3'/i% ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista . .......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. "0 mark............ 80 frankov........... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... Tržna poročila. 4. novembra. Budimpešta. Pšenica za oktober —.— do —.—; za april 10.— do 10.01. Rž za oktober —.— do -.—; za april 7.83 do 7.84. Oves za okt. K—.— do —.-; za april 7.13 do 714. Koruza za oktober _._ do —.—, za maj 7.42 do 7.43 Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje slabotno, mirno. — Prodaja 120C0 met. stotov., nespremenjeno, deloma nekoliko nižje. — Druga žita nespremenjeno, Vreme; oblačno r 7, kovinastl, mrzel uporabljiv, v poljubn JudK, boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljub; ljanl, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—7 Vsaka rodbina aa} bt v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot prime« r»»k-4amjt karat ptjačL MJ/b Pred 1 kozarec Rogaškega temp- tjevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in pospešuje prebavljanje. ,ti „Styria"-vrelec učinkuje 1855 a 2-1 enako, a je močnejši." zajutrkom Izjava. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem prav v nobeni zvezi z notico, objavljeno v »Slovencu" z dnč 2. novembra št. 260 iz Novega mesta. Sicer pa dostavljam resnici na \jubo, da se g. K. Rozman ni nikdar izrazil proti meni: „Jaz še nisem župan, pa lahko postanem." Ka n d i j a, 4. nov. 1904. Josip Zurc. Opomba uredništva: Potrjujemo, da nam dotične ga poročila ni poslal g. Josip Zurc, ki nam sploh ne dopisuje. Javna zahvala. Podpisano društvo si šteje v častno dolžnost, tem potom se javno zahvaliti vsem, ki so pripomogli, da se je naša slavnost povodom društvene desetletnice in blagoslovljenja naše društvene zastave v Ljubljani, dne 23. oktobra tako sijajno izvršila. Na prvem mestu se pajiskreneje zahvaljujemo preblagorodni gospe ku-mici Ivani Jeglič za izkazano nam naklonjenost in darovani prekrasni trak, istotako „Slov. kršč.-socialni zvezi" za podaritev lepega trobojnega traku, velečastitima govornikoma pri cerkveni slavnosti in slavnostnem večeru, vsem preblagorodnim gospem in gospodičnam, ki so se z znatnimi svotami udeležile zabijanja žrebljev v društveno zastavo in s svojo navzočnostjo povzdignile vso slavnost, dalje vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so kakorkoli s svojo požrtvovalnostjo prispevali k tej slavnosti, vsem družicam in udeleženkam v narodni noši, ki so bile poseben kras slavnostnega sprevoda, zastopstvu bratov Hrvatov, vsem drugim društvom in njihovim zastopnikom, slavni »Društveni godbi« ter sploh vsem, ki so pripomogli in sodelovali, da se je naša slavnost tako impozantno izvršila. Brezmadežna, kateri v proslavo je bila slavnost prirejena, naj vsem tisočero povrne- Odbor „Katol. društva za dčlavkč" v Ljubljani. Sv. maša po rajnem ravnatelju, gospodu Matevžu Treunu se bode brala prihodnjo nedeljo, to je dnč 6. listopada 1904 ob polu 11. uri dopoldne v domači kapeli zavetišča usmiljenih sester (Lconinum v Vod-matu. 1865 Podpisano ravnateljstvo si usoja najvljudneje vabiti k tej maši vse gospode častne, podporne in prave člane, kakor tudi vse prijatelje društva. Ravnateljstvo trg. bolniškega in podpornega društva. V Ljubljani, 2. novemb. 1904. Fran Terček Alojzij Ulleg ravnatelja nam. tajnik. Povodom prebritke izgube našega preljubega brata, svaka in strica gospoda Andreja Milavec trgovca došlo nam jc vsestransko toliko pre-srčnih dokazov iskrenega sočustva, da nam je dolžnost tem potom izrekati vsem sočustvujočim srčno zahvaio. Osobito pa se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za mnogobrojno časteče spremstvo v Ljubljani kakor tudi v Ceiknici, slavnemu telovadnemu društvu „Sokol* za spremstvo in venec, čast. gospodom pevcem za tolažilno lepo petje ter vsem darovalcem prelepih vencev. Bodi vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala. V Ljub\jani, 5. nov. 1904. Žalujoči ostali. ▼ kopališča TopUoe na Dolenjskem s šestimi sobami, salonom in vso hišno opravo, mesnico, klavnico, tremi orali lepih njiv, tremi orali stelnika in petimi orali travnika se da v najem ali pa prod& pod jako ugodnimi pogoji. Obenem se tudi proda več tisoč kubičnih metrov smrekovega lesa, ki je blizu postaje Straža. — Natančneje se izvč pri 1850 2—1 Ivanu Šusteršiču star. v Semiču. Uec I{lepar$lflj5 pomočniku sprejme tal^cj u trajne dele turdk« L. JV(. Ccl^er Ljubljana, fttinaj^a cesta. L Podpisani izjavlja, da ni plačnik za dolgove, ktere bi moj sin Karol KaVČIČ pod ktero koli pretvezo napravil. 1837 3-1 JerneJ Kavčič, posestnik v Medvodah št. 7. mg* gwwwww>irvj 25 minut od Celja ob okrajni cesti, ter ob progi južne železnice in ob Savinji ležeče, za poletno bivanje jako ugodno, meri 34 oralov in sicer 18 oralov njiv in z žlahtnim sadnim drevjem zasajenimi travniki, 16 oralov gozda, hiša, obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, kleti itd., kozolec, živinski hlevi in druga gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanu, se pod ugodnimi pogoji Tisoče zahval- nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thierry - Ja balzama ln oentifol. mazila kot nenadomestnem sredstva Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 16.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem K 3 60. Prosim nasloviti na lekarnar A. THIERRY v Pregradi pri Rogaški - Slatini. Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—1 85 5 Pristna bosanska slivovka! Kdor želi imeti čiste slivovke 10, 11 in 12 stopinj močne, naj se obrne na pro-ducenta Jovo Ljubišič v Bos. Samacu, kateri je ima 5 vagonov v zalogi. Informuje se o tej tvrdki iz prijaznosti pri gospodu Vaso Petričiču v Ljubljani. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. wr proda. Fotoplastiška umetniška razstava. Velezanimivo potovanje po Spitzbergih, Griinlandiji in s poto= valcem po severnem tečaju Nansenom v ledeno ozemlje. 1851 Ostane do vštetega torka, 8. novembra razstavljeno. Naj nihče ne zamudi ogledati si te krasne serije. Tu ne vidimo slik, marveč le istinito naravo. Predstave se ne ponavljajo. Ljudska pesmarica za nabožno eno- in dvoglasno petja v cerkvi, šoli in doma je ravnokar Izšla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne Htanije. ©onoi mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin. več. Naroča se v prodatalut ^KatoUškecra tisku v nega društva" v LJUBLJANI. „Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino! Dacar 1846 3—1 za vžitnino za davčni okraj Tržič se s 1. januvarjem 1905 sprejme Plača po dogovoru. Prošnje so do 30. t. m., predložiti na gosp. Kari Ruecha v Tržiču. Natančneje pod „P 26" poste restante C^-jB Ji«*- 1859 3—1 Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. nre zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer. S prijateljem želi nekdo kores-pondlrati. — Aleksej Bazarov, Jesenice, poste restante. 1853 fttlin 5e daje najem za t»eč let u ftcmžalal> Ima tri pare belih in en par črnih kamnov in stope. — Zraven je stanovanje, šupa, drvarnica in svinjak. 1852 3-1 Natančni pogoji se izvedo pri Franc Ogrinc v Domžalah št. 7. Takoj sprejme jednega marljivega V 1.860 1—1 ucenca za pekovski obrt Anton Cizej Zalokarjeve ulice št. 11, Ljubljana. Mesnica na Javorniku tik glavne ceste, na zelo obljudenem prostoru se da za več let v najem spretnemu mesarju pod ugodnimi pogo i. V hiši je tudi stanovanje. 1861 1 Ponudbe sprejema in pogoje stavi Marija Bregant, posestnica na Javorniku. Novo prišedša šivilja, ki izvršuje natančno in točno obleke, kakor tudi belo perilo se priporoča cenjenim damam 1862 1 Terezija Dular, Bleiweisova cesta štev. 1. Hiša se proda na Jesenicah pri novem kolodvoru na lepem prostoru pri drž. cesti z dvema lokaloma, zelo pripravna ih58 za trgovino in za obrt. i_i i Več se poizve pri A. Cebulj na Jesenicah. Vsem naprej! S3T Električna žepna svetilka z vodno sesalno baterijo. Najpopolnejša žepna svetilka Vsaka baterija ima sten in se vsakih 10-12 tednov namoči z vodo. Potreba ni nikakc ujedajoče in lahko pokvarljive tekočine ali paste. Najintenzivnejši svetlobni učinek. Nikake sitnosti, ker stvar ne more odreči, in brezmejna trajnost svetlobe. Kompletna elektr. žepna svetilka z vodno-sesalno baterijo K 4'—, z metalcem žarkov - K 5--, vodno-sesalna baterija posebej K 1-80. Razpošilja proti povzetju le eks-portna tvrdka Schvartz, Dunaj IX./4. Sechs-schim melgasse 23./11. 1804 2 Skladiščnik, kateri je služil v tej lastnosti pri kakem podjetju za zgradbo železnice in ki je vešč strokovnjak, se sprejme v dobro plačano službo. Ponudbe na tvrdko: Kupka Orglmeister in F. Supančič, Opčina. 1842 3-3 Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-— franko Ljubljana, 2% popusta. eo C es VŽIGALICE družbe «.v Cirilu in Metcjia j J 2aloqa pri Jv.Perd inovL)(;'.':janl.|| ^ JZ CL > 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 — franko Ljubljana, 2 % popusta. Za otroške bolezni, za katere je tako pogostem potrebno kisline irnar jočih sredste«, posebno opozarjajo zdravniki na alkalična kis.! ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini Skrofeljnlh, krvioah, otoka šlez ud. in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svčtmka L6schnerja mnno-grafija o Giesshilbl Sauerbrunn. IV 38— 8 V LJubljani se dobiva v vseh lekarnan, večjih špecerijskih prodajulnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u » Ljubljani. Med. univ. dr-1. Gcigcr preselil se je v Prešernove ulice 3, II. nadst. (nova mestna hranilnica). Ordin. od 8.—9.in 2.—3. M im I ! ♦ ♦ ♦ f J^JUK^ ^ • A ' Sinete It. ph.ul^r.fn k* 1 1 ( Milna zarezna strežna ddbRb j iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. 1012 Patentirana v 30 državah. 52-22 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strežnih opek iz ilovice. Edini izdelovatelj za Kranjsko: Janko Traun Izdelovatelj cemeutnln, Glfnce pri Ljubljani. Nlkaklh sivih las In brade več I Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega U figfgr nucina ^zak. zajamčeno) 1098 52-20 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, nc izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-feKu A Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja. Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice priporoča izvrstno marono pivo ————— v sodčkih in steklenicah. —— Vr.Š upeue priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno ^ voščene sveča za cerkev, pogrebe in procesije, voščene zvitke, izborni mčd-pitanec koji se dobiva v steklenicah, Jkatljah in Škafih v poljubni veli- kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postreči. IiJU BLi Jflflfl, Prešernove (Slonove) ulice it. 7. Perlesova hlia 1600 64 — 7 Valentin Golob (pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št. 10. trgovina z železnino —— priporoča: — železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate ___________ cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-—----delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ' izdelka. =•- Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. «v» Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zvez« avstvijaklh e. kt>. dniavnih unadnikov oooooooooooooooc ~ Prva domača = § slovenska pivovarna §! G. Auerjevih dedičev §j Ljubljana, lolfove ulice 12 §1 priporoča slav. občinstvu in spošt. go- O 4 stilničarjem svoje izborno marčno In n« b«varakl način Q4 = varjeno pivo = Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno. 52—22 Ustanovljena leta 1854. oSo8ooo< OOOOOOOi ooooooo* OOOOOOOI oooooooooooooooooooooooooooooooo< ooooooooooooooooS „RED=STAR ■ LINE"( BDEČA ZVEZDA v Ameriko 2 preko Antwerpna vtfew-York, g Pliiladelphia. ^ O »3T Gld. 70'- § O za železnico in barko. O q Hitra in varna vožnja na moderno oprav- $ V ljenih, novih brzoparnikih te solidne § W družbe s pošteno in čisto postrežbo. O O Natančen, zanesljiv pouk in veljavne O o vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah © © št. 41, od južnega kolodvora na desno. Q Q Za zastopstvo „Rdeče zvezde": Q § Ivan N ep. Resman. § ft V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v ; O^ torek dopoldne, da prestopite pravočasno ^ I na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — O ; w ft Finlanil Kroniand, Vaderland, Zeeland vozijo Q I 00000000000000000 ior^irr^iS-e^S o I W 35 37 © P" ni>s prvo in zadaje. Bed Star. Q 0000000000000000000000000000000001 Vedno najnovejši —---— tm trn mm mm mi ii tm i&i.-A '/-A > .v. m •/XC.v> m gramofoni Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustan. pred 100 leti 1009 52—22 kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ari zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone Rudolfu Weber, urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne ,.Evropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obrobe. — Stare ploiie se zamenjajo. Novi Jork Zastopnik ■ FR. SEUNIG, Ljubljana 31 Dunajska cesta 31 zraren Srange rA f Avgust Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta. PT železolivarna, ft strojna in ključavničarska tovarna priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko 'U jgd spadajočih predmetov: ji == napravo in popravo različnih strojev == [ji SS izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših U Jrl konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. ___Naprava različnih transinisij za vsako industrijo. H- -j Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne ^ j križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd. A fal Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- flT stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih |JJ| rS in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike U ipf raznih velikosti. 't? Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike fi--fl U Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. U 472 50—47 ™ A. Kraczmer ^ Ljubljana, Sv. Petra cesta G priporoča popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in a- stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, sas. Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod- f" laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52-8 (gKg) ©@ N • N « •I-} M M © CS s g •M © o £ 1? S © U 53 > t u & o ft lavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracijskih potrebščin. Dolgoletno službovanje pri slovečih tu- in inozemskih tvrdkah me usposablja kot vsestransko izvežbanega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolidnejše zadostiti svoji nalogi, bodisi v tapetniški ali dekoracijski stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev. Istotako si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane itd., razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete. — Prevzemam naročila v kompletna opremljenja sob in event. prenavljanja obrabljenih pohištev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd. Z zagotovilom najeksaktneje postrežbe in točne izvršitve priporočam se si. občinstvu v blagohotno uvaževanje. 1780 2 Velespoštovanjem Ivan ČemC. Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obšivkom,par gld. 2-80. Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3-—. ilVHVUVUVMaVUVUVvaVi $ Močni moški čižini (štifleti) par gld. 2-80. Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo, par gld. 2-50. £ Zelo močni Ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-80. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 8--. Elegantni barvani moški čevlji za zavezovati, par gld. 4.-. priročni moški čevlji iz jadrovine, par gld. 1*—. £ Barvani usnjati sandali par gl. 2.50 do 3.- prlročnl ženski čevlji za na ulico,, par gld. 1 30. Elegantni ženski i salonski sl§ čevlji par gld. 1-50. Ženski čevlji z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par gl(l. %•-. Najfinejši krem (mazilo) za rajava in Srna obutala. Alfr. Frankel kom. družba * 0 tj 1 p N» ® CD t? Ul C 0 H* V-. » H« 3 ss 9 0 o p & (S H« s n 0 0 preje: 502 23—18 = Olodlitiška tovarna za čevlje v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. =zzr=z Zastopnica: Joslplna pl. Herlsch ova. INDRA TEA Najboljši in najfinejši čaj na svetu I Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerijah. Na debelo razpošilja: 1743 10—4 INDRA TEA IMPORT C0MPANY TRST. 1122 100-37 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrorani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči Hanns Konrad tovarna ia are In livosna trgovina Most St. 955, Coško. Pra»a »mor. nlk. reniontolr-ura s »Idro, , « •lateui UoHkopf patent » trpežnem futralu (T|fl OTfl li Jelenovega imnja z elejj. rerlileo ir. nlk- S1U* " J"* IJa I« priveskom, komad __ OGLAS! MEW-Y0RK in LONDON -*■" nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnin« prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne ijld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic is anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnik Žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih Žlic; i kom. amar. pat. srebrna zalemal-nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal« nlca za mEeko; 6 kom. ang. Viktoria čašič za pod-klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. sipalnlce za SladROr. 42 komadov skupaj samo gld. 6*60. i', jiS Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti .'tol po tej minimalni ceni gld. 6'60. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skori Viis in skozi bela kovina, ki obdrži bojo '4 srebra 24 let, za kar se garantuje. V ■} najboljši dokaz, da leta inserat ne te-melji na nlkahršnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovansko in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. . Dobiva se edino le v 1469 21 A. HIRSCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ji Čistilni prašek za njo 10 kr. Si Pristno le z zraven natisnjeno varst-veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako iadovo]jen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdiavnik ; Kdcr beče ^^la^tjc jesti io dcbrc prebauljati, 1779 2 naj vžije požirek Florian"! Odlikovan na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom Rastlinska destilacija „Flo-rian" v Ljubljani. Bf^ poizkusite! [Franc Jožefov grenki vrelec 4v-------— „pravi reprezentant kislih voda". 1049 15-8 V. medic, oddelek splošne bolnišnice na Dunaju. občinskega tajnika, ki bi hkrati opravljal tudi službo občinskega redarja, se odda s 1 prosincem 1905 v občini Dol (1000 prebivalcev.) Dohodki: plača 960 K', službena obleka, prosta kurjava, prosto stanovanje (2 sobi, kuhinja, shramba, klet v novi občinski hiš«) ter zelenjad in vrt. Zahteva se v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, v drugi še le nemščine. Pismene prošnje s kratkim opisom življenskih razmer in dosedanje uporabe je poslati do 1 grudna 1904 županstvu na Dolu (Hrastnik), — kjer se dobe na željo natančneja pojasnila. 1839 3-3 Peklar, župan. 479 104 67 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. li se priporoča preč. duhovščin v izdelovanje vsakovrstne duhovntik« obltkt Iz trpežnega In solidnega blage pe nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obiski posebno na haveloke v na| večji izberi po najnižjih ccnal JobMltelJ tralform arstrljskflga draštva ieleinlgrth nr&dnlkr V »Katoliškem domu" na Turjaškem trgu odda se = S^stanovanje s tremi sobami itd. v II. nadstropju s 1. februarjem. — Istotam tudi —stanovanje z dvema sobama itd., v III. nadstropju takoj ali pa tudi s 1. februarjem. Vpraša se v pisarni F. SupaneiČ, Rimska cesta 20. 1847 2—■& Gostilniška obrt se odda v »Narodnem domu v Radečah" v najem ali pa na račun pod jako ugodnimi pogoji z dne 6. decembra 1904. Obrniti se je do načetništva „Okrajne posojilnice v Radečah. i84i 3—s po ugodni ceni m suKneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. { 1011 52—15 (Bpficni = zavod cficfiler i ana cfurčičev (rg šfev. Z. „Kraški Teran" _ vsestransko garantiran vsled ^ ugodne letine, neprekosljive kva- ™ liteteima >-«»«1 j od 56 litrov dalje Anton Černe, posestnik v Tomaj i, p. Sežana. Op.: Cene so mu sedaj še ugodno nizke. i769 i0_ Štev. 3113. Jubilejne a$temoue. 1848 2-2 Trgovska ln obrtna sbornlca razpisuje sa leto 1904 osemnajst Cesar Franc Jožefovih ustanov, (osem po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske, in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle vboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani ti o SO. novembra 1904. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika. V Ljubljani, 29. oktobra 1904. Trgci^a in obrtnika zbcrniea za Kranjske. ffa najvišje povelje ffjeg. ^jjjt c. in kr. apost. Veličanstva. |J XXXVI. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija 18.435dobitkovvgotovini v skupnem znesku 5I2.980 kron 1802 10—3 Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. — Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in žclczn. uradih v menjalnicah \ | itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke sc pošiljajo poštnine prosto. »/ Od c. kr loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) \)JJt __ tli';' sto »5® M <0£! sto a« sto [STO fc® 'STO 35® sto sto sto' .a® Isto &® sto &®l sto Jll srosraStaStas --Hi® ■- S® s« sta a sto "ril!':' 'Sto Hi® sto S»® S® '■:■:> Sta 85® STO Hi® Hi® sto 15® iro 85®: STO m 85® srb g® S8i h5® sto a® sto Hi® Sta Sta 85® sto 85® "tk hi® sto Hi® S! ta 85® sto 85® srb 85 ®! STO h':'?. S85£ ft®85fi ■Ml a®8 staž as« mu ti&g&SSiSSS W Tirr -n-r-, aS&STOStaStaSfaSižStas i®85®85®Hj®8 sSTOStaStBS Strogo solidna manufakturna trgovina v Cešnik S Milavec Ljubljana, Lingarjeve ulice priporočata slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin nju bogato zalogo raz-novrstnega oblačilnega blaga. Ht®8t®H5 STOSTOS ;'H5®85®a5®85®H5®85®©®85®ffl®85®85®85®85 ižSJ»si5?taSt5iSta«%S»sSraS§!StaSSSTasjtas? »!»®85®»®a®85®8}®85®?5®85®a5®35®85®85® MT IiJUBLiJflHfl, LilNGAHJEVE ULilCE stosj® Ii lili hi®h5® fv^^ta h5®85® sroSS 85®ht® Sfero: 85®85® Sta sto Ht®H5® sto s; ta h5®h5® sroSta 85®85® sto sto 8i®85® STOSJta Hi®Hi® is tasta 85®85® StaSta 8S®85® SffiS« 5®«® sto sto 85®85® sros?ta tojkto i35®85® iSraS® K? $ Jiovo$ti v msdncm blaga h A i ri H h" m za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo. Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča J. KosfeVC, Sv. Petra cesta št. 4. Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17poštnine prosto. Pošiljat ve proti povzetju. 1 rH jS HJ H i -a*.-1 JMS**'M a.-1 ■HI [h s j Istrska vina lastnega pridelka, = nova, z= muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovin.1 Istra. is«3 20-14 Dr. Ivan Oražen Wolfove ulice št. 12 odpotuje 1801 3_3 na ortopediški kliniški zavod in 0c erdinuje dc Bcžičo. Sl. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem odprl svojo novo pivnico na Sv. Petra nasipu štev. 37, ' poleg jubilejnega mostu. Točim v prvi vrsti hrvatska naravna vina iz zadruge samoborskih vinogradnikov. — Dalje točim fini dolenjski cviček, štajerski rizling in druga vina iz sodov ali steklenic; vino prodajam tudi na debelo v vsaki množini, in se po isti cena zniža. — Salonsko marčno pivo iz puntigamske pivovarne vrček samo 20 vin. — Kuhinja fina in cena, ob vsakem času. — Krasni prostori, in točna postrežba. — Za blagohoten, prijazen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Al. Rasberger, restavrater In lastnik pivnice. registrovana zadruga z neomejenim poroštvom | V lastni fiisT? v Ltjubljani v lastni lilžl na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-87 4 11 01 |2 l0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. K 5,245.845-40. Upravno premoženje kmetske posojilnice znaša st%hran- K 5,089.883-14. Dp= K 23,806-306-40.K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilnlčnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 h LT Važno! Za Važno! e in živinorejce. Naiboljša ln najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244 vod iz soli za kopel. 52—16 OblastY. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drojerija JUltOll KatlC LJubljana, Šelenburgove ulice 3. Brezplačno In poštnine prosto pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino.optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. i)i2 52—25 Dietingerjev"nasl. Teodor Fehrenbach v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši. Niki. rem. ura od 1-80 gld., srebrna rem.-ura od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izrisujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča po-pravila natančno, vestno la jako oeno. Optični zavod i (M >o Fr. P. Zajec, v Ljubljani, Stari trg št. 26. I I i N 3. pj mr ta ■>■ — B £ c/a c 3 ES (D S UŠI I3-! O » a as. s S, -i o-r- «-t* cd I i- a v >N O XJ O. ° •b 'S - -a > o S B m rt o »I O rt rt N B o 0 a u > <1 tn o c 13 d O o m * o •B e N "a o RS B ' >tl s,. , I Iz Ljnbljiiiio v HTew Tork Brzoparniki: ,,Kalser Vfllhelm II.", „Kronprlnz Vfllhelm", „Kalser Wllhelm der Grosse", (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja Zopet znižane cene! 3 pa opozarjam na to, da se zaradi znižan amerik. i Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35 Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene amerik. železnic. 1361 13 nasproti sfarl „TiŠlerJeVl gostilni. Ul 1—1 >—le cr? ^ h-" U2< P *r CD a 0 P § S" O O 2. 0' p zn< e+ O ju T3 J. in < O 00 r, Zdrayje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite iii nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za ^ notranje in zunanje bolezni. «v» Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženrt velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavoRti in prelilajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlleo in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20—11 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4-— K. 2 ducata (24 steklenic) 8-— K. 3 ducate (36 steklenic) 11— K. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, scljak itd. 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K. 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K. ustanovljena 1.1360. Mestna lekarna, Zagreb, Ustanov|icna '• 136°- Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. = Zdravje je največje bogastvo! 40.000 smrekovih in jelkovih, 2000 bukovih, 2000hra-stovih in različnih drugih vrst,postav-Ijeno v Ijubljano. Ponudbe s cenami sprejema R. Deghenghi lesna trgovina Ljubljana. 1089 52-48 6 mesecev na poizkušnjof 3 mesece krediti popolno zastonj I in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta 1704 20—5 v popolno zadovoljnosf svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ante-rikansko, antimagnetlško, sistem Samo fl. 2-25 verižico in futc-raloin Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99 s plombo v črnem imit. jeklen, ali ni-Velnastem okrovu, pnt. email. kiizsiliBfie, 36 ur idočo, natančno repu6ir»no s triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jelenine, z nikoln. verižico in priveskom /.a ceno gl. 2*25? 8 komadov gl. 0-50, li kom. '} 12*50. ista ura -l dvojnim fjj pokrovom gl. 8 60. Cone ulji steni „Itoi*kepr' - ure, brez ''' plombe, kakorsno prodajajo mali urarjl ln trgovci, komad gl. 1*76. Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 me8ecih v nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. Prva tovarna nr. v Mostu (Briix) št. ® 1099, (ČeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko. W W WW W W W /H »n»n ^ SV5\S\S najnižjih cenah. 2a mnogobrojen obisk S e tfarol J^OŠak, slatar Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, Založnik c. kr- avstrijskih državnih uradnikov. m r iVflfi DOGfl^l mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova liiša štev. 19) priporoča SVOJO Spalne ter jedilne k.' sobe za salone. Divane vsake vrste. t zalogo hižne oprave. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 49 a s n fir 3 * 3 o IA O m m .LL Ii Ogledite si pri nakupu KZŽl* Novo došlo modno blago največje izbere, 120 cm široko, met. od 45 kr. do gld. 4'50, svile in baršunov met. od 65 kr. napr., flaneli 70 cm široki met. od 19 kr. naprej. Sukna vsake vrste, krasnihbarhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk. Žensko in moško perilo: srajce od 39 kr. naprej, kravate, pletenine in dežniki. Velika izbera preprog in posteljnih garnitur. 1010 52-21 Novo vpeljano! Konfekcija za dame! kakor: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (Paletote) i. t. d. mmmmmmmm pO ZtiaUO nizkih Cenah! mm^mmm■ Dobiva se edinole i Prtltin7fP Ljubljana pri tvrdki ™ » l IlliU^IV Mestni trg rs Največja izbera najboljših in najcenejših šivalnih strojev za rodbino in obrt. Večletno jamstvo. Lastna delavnica za poprave šivalnih strojev vsakega sistema. 1348 10_7 Ivan Jax in sin trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17 s®^" Novosti 1647 a modnega svilenega blaga in največja izbera pri Alojziju Persche Pred Škofijo št. 21. Ljubljana. ; i 2: « n ! 2: 03 t—. ? 3 03 ftj 3 t 'k n sa cd V3< cd O co o. o< C3 O ^ NJ d n. S* o S- T3 • - po 3" a Ul 3 -< 03 cd O- _ ^ 5L =T cs • o cd o> ■< CD 5 » i ■o r^ m TT ludajaUlj alf"««! mn*%tk: Kri »l"Ml| 1813 3—a & Naznanilo. Usojam se p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem se preselil s svojo knjigarno in trgovino z muzikalijami, umetninami, papirjem, pisalnimi potreb- ■ ščinami i. t. d. ===== iz svojega dosedanjega lokala na Dvorskem trgu tf v novo poslopje „Mesfne hranilnice" v Prešernovih ulicah šf. 3. Nova prodajalna je urejena najelegantneje po načrtih arhitekta dr. Maksa Fabianija. =----~ Z velespoštovanjem L. 5chwentner. Vlak aK»tolijke Tukirna« v Ljubljani.