Leto VII, štev. 189 Ljubljana, četrtek lil. avgusta 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din c=s lahaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Og'asi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprava Str«: Ljubljana, Pre*ernon ulica it 54, - Telefon it «6 Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica it. 4, — Telefon H «q* Podrotnid: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celic. Aleksandrova Račun prt pattnea tek. zavoda t Ljub. Jana št 11.84* • Praha čislo 7*. 180. Wien.Ni. 105.141. Ljubljana, 18. avgusta. Redno zasedanje Društva narodov, iti ima takorekoč najpomembnejši dnevni red, odkar obstoja, je pred durmi. 30. t. m. se sestane na marčnem zasedanju imenovana komisija, ki bo razpravljala o vprašanju preustroja Sveta Društva narodov. 2. septembra se otvo-rijo seje Sveta, 8. pa plenarno zasedanje samega Društva narodov. Še nikdar se politični svet ni tako pozorno zanimal za dogodke, do katerih pride v Ženevi, kakor sedaj. Celo letošnje izredno zasedanje v marcu ni vzbudilo enake pozornosti, čeprav je bilo sklicano glede zadeve, o kateri bo moralo Društvo narodov še enkrat razpravljati v septembru. Do takrat namreč še ni bilo jasno, da bo vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov in dodelitve stalnega sedeža v društvenem Svetu imelo tako dalekosežne posledice, za ženevski organizem tako usoden učinek. Dejstvo, da je marčno izredno zasedanje minilo brez rezultata, da se je sprejem Nemčije moral odgoditi do jeseni, da je Brazilija prijavila svoj izstop iz Društva narodov, kateremu vzgledu je zagrozila slediti tudi Španija, velika nezadovoljnost na Poljskem in končno še sklep panameriške konference, da se osnuje posebno, od Ženeve neodvisno ameriško Društvo narodov, vse to in še dokaj drugih nevšečnih dogodkov je opozorilo ves svet na ogromno krizo, ki jo je vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov izzvalo v ženevski meddržavni instituciji. Nedvomno ima vsa Evropa velik interes na tem, da postane Nemčija članica Društva narodov. Dokler Zedinjene države ne pridejo v Ženevo, ni mogoče govoriti o vesoljni Zvezi narodov. Dokler ostaneta Nemčija in Rusija na strani, pa ni ženevska institucija niti pravi areopag evropskih držav. Če torej vstopi vsaj Nemčija, je to velik napredek za idejo Zveze narodov in nov korak ven iz vojnih nasprotstev. Ta misel vodi Chamberlaina in Brianda, da s tako vnemo in doslednostjo želita in delujeta za sprejem Nemčije. Povsem napačno pa bi bilo soditi, da nima na tem zgodovinskem činu interesa tudi Nemčija sama. Prvič 'se je nemški zunanji minister dr. Strešehfenn pred^eč zasidral v ženevskih vodah, da bi mogel nazaj brez poloma svoje politike, kateri bi gotovo sledil njegov padec. Drugič je v isti smeri angažiran obstoj celega dr. Marxovega kabineta. Tretjič pa more pričakovati Nemčija eminentnih koristi od svojega članstva v Društvu narodov, zlasti pa od stalnega sedeža v društvenem Svetu, kjer morajo biti vsi sklepi enoglasni, če hočejo biti veljavni. Nič se odslej ne bo moglo sklepati brez pristanka Nemčije. Kako široko polje za izsiljevanje in koncesije v evropski in svetovni politike se odpre Nemčiji z njenim prihodom v Ženevo kot polnopravne, soodločujoče velesile! Društvo narodov bo sijajno orožje tiste nemške politike, ki stremi za izbrisa-njem zadnjih ostankov versajskega miru. Iz teh dejstev sledi, da preveliko moledovanje na naslov Nemčije v tej zadevi ni na mestu. Nikakor se ne smejo doprinesti prevelike žrtve za njen vstop v Društvo narodov. Nemčija je jasno pokazala, da ne prihaja z iskrenimi nameni v Ženevo, sicer ne bi s svojim zadržanjem izterala Brazilije in takorekoč forsirala ustanovitev separatnega ameriškega Društva narodov. Ne bi odklanjala Španije in žalila Poljske. Gotovo je sicer, da se bo po njenem sprejemu v Društvo in Svet dalo govoriti z Nemčijo o španski in brazilijanski zahtevi. Celokupna nemška kampanja velja Poljski, ki jo želi Nemčija pritisniti ob zid. Ravno ta moment pa je za nas Slovane prvovrstnega pomena. Slovani, ki smo največja družina narodov v Evropi in katerih območje se razteza čez precejšen del Azije, imamo v Svetu Društva narodov enega samega zastopnika, češkoslovaško. In še ta je voljen. Stalnega sedeža pa nimamo. Nemški afront proti Poljski je torej afront proti celokupnemu Slovanstvu. Zato zasluži borba za stalne sedeže v Svetu Društva narodov tudi največjo pozornost Jugoslavije. Naš list, ki se šteje med zanesljive prijatelje ženevske institucije, je že večkrat v najiskrenejšem blagohotnem namenu pokazal na razne nedostatke današnjega ustroja Društva narodov. Jugoslavija si želi, kakor vse druge demokratične srednje in manjše države, da pride popolen demokratizem v Ženevo. Delitev na bolj in manj odločilne člane Društva narodov je nedemokratična. Popolna neodgovornost velesil, ki imajo stalne sedeže v društvenem Svetu, je nasprotna temeljni misli pravega Društva narodov. Zato želimo, da bi bil Svet nekak izvrševalni odbor Društva, čigar člane bi jih moral ple-num vse brez izjeme voliti. Želimo, da 4obi glavno moč redno zasedanje Društva narodov. Dokler pa to ni mogoče, se moramo potegovati za pravično razdelitev sedežev v društvenem Svetu. Prepotenco Nemčije in afront proti Slovanstvu moramo navzlic najiskrenejši Ministrski dan na Bledi? Uzunovič, Ninčič, Trifunovič in Nikič v avdijer — Stjepan Radič je ostal v Zagrebu. — Poročilo ministra I a kralju o najvažnejših zunanjepolitičnih dogodkih. — Gk._u avdijenca g. Uzunoviča še le danes. — Interesantne izjave min. predsednika poročevalcu «Jutra», — Minister Nikič o svojem položaju in o vlogi g. Prepeluha. — Ministri na večerji pri kralju. Bled, 18. avgusta b. Poročevalci skoro vseh večjih jugoslovenskih listov že dolgo niso imeli tako živahnega dne, kakor danes. Najavljen je bil prihod ministrskega predsednika g. Nikole Uzunoviča, ministra zunanjih poslov dr. M. Ninčica, vojnega ministra generala D. Trifunoviča, ministra za šume in rudnike dr. Nikiča in za dodatek temu bogatemu programu še senzacija v obliki prihoda g. St. Radiča. Poslednja senzacija je izostala. Ste-pan Radič si je premislil ali pa tudi ne. Se snoči je izjavil v Zagrebu, da se danes odpelje z min. predsednikom na Bled. Že tekom noči oa je dobil Iz Beograda obvestilo, naj raje ostane v Zagrebu in prisostvuje seji HSS, ker verjetno ne bo danes priložnosti, da ga kralj sprejme v avdijenci. To je pravzaprav še večia senzacija, nego prihod g. Radiča na Bled ... V Zaerebu se je moral St. Radič omejiti na kratko konferenco z g. Uzunovičem, ki je trajala v salonskem vozu 20 minut. Po tej konferenci se je St. Radič v spremstvu svojih ministrov gg. Šibenika in Puclja, ki sta dopotovala iz Beograda skupno z min. predsednikom, poslovil od g. Uzunoviča ter se vrnil v mesto. Na brzo-vlaku prisotni novinarji so skušali izvedeti o tej konferenci podrobnosti. Ministrski predsednik pa je odklonil vsako izjavo. Toliko pa je še vendar rekel, da polagata i g. Radič in g. Davidovič mnogo preveliko važnost na Izid občinskih volitev v Srbiji. V povdarjeni zvezi s to iziavo je g. Uzunovič naglašal, da je radikalna stranka odnesla zmago, kar dokazuje število celokupnih radikal-skih glasov. V Ljubljane ie min. predsednik, ki ga spremlja šef njegovega kabineta Jojič in pa zunanji minister dr. Ninčič, prispel točno ob 11. Na kolodvoru ju je pozdravil zastopnik velikega župana vladni sv. g: Mencinger. Oba ministra sta obedovala v svojem salonskem vozu ter nadaljevala pot na Bled z gorenjskim vlakom. Z Lesc ju ie odpeljal na Bled dv. avtomobil. Min. predsednik g. Uzunovič se je nastanil v Parkhotelu, minister dr. Ninčič pa v vili Epos. V spremstvu ministra Ninčica se nahajajo direktor političnega oddelka g. Fotič, nadalje šef odseka za Društvo narodov g. Dušan Gjoržjevič in šef presbiroja g. Pavle Karovič. Zunanji minister dr. Ninčič ostane po dosedanjih dispozicijah par dni na Bledu. Po kratkem odmoru se je g. Ninčič ob 15.30 napotil na dvor, kjer je bil sprejet v avdiiencL Dr. Ninčič je poročal kralju o najnovejši pogodbi prijateljstva z Grško in predvsem o zavlačevanju bolgarskega odgovora ter o zasedanju Društva narodov. Min. predsednik g. Uzunovič je ostal v Parkhotelu, kjer se je kakor običajno sprehajal ob jezeru. Tu se ie dolgo raz-govarial z načelnikom notr. ministrstva Todorovičem in se je ob 16.30 odpeljal na dvor, kjer ga je sprejel kralj v avdijenci. Referat g. Uzunoviča je bil v zvezi z obč. volitvami. Min. predsednik je ostal le kratek časa v avdijenci. Ko je prišel iz dvora, se je podal v kavarno Toplice, kjer se je sestal in pozdravil s poslanikom dr. Ri-barem, ki se že par dni mudi na Bledu. Za tem se je napotil g. Uzunovič v družbi novinarjev v Parkhotel. Prvotno nameravani intervju novinarjev z g. Uzunovičem je odpadel. Min. predsednik je potolažil novinarje z izjavo, da se je danes pri kralju le zglasil ter na kratko poročal o svojih prvih vtisih iz Južne Srbije. Glavna avdijenca ie bila odgodena na jutri dopoldne ter se vrši po vsei priliki ob 11. Za jutfi ie ministrski predsednik obljubil daljšo izjavo. G. Uzunovič je zelo dobre volje in je pozdravil pri Parkhotelu skupino naših gene- želji, da se vrne ravnopravna Nemčija med zbor narodov, z vso odločnostjo odkloniti. Daleč smo od tega, da bi bili nasprotniki moderne Nemčije, v kolikor se hoče orijentirati v pravcu demokracije. Vendar mora stati naša država budno na straži svojih upravičenih interesov. Ze doslej smo ime!; nekaj težav z Ženevo zaradi nekaterih svojih nemirnih sosedov. Ravno sedaj hoče zopet spraviti Bolgarija zadevo vpadov komitaških band v Macedonijo pred Društvo narodov, čeprav pada vsa krivda na sofijsko vlado. Videti je, da si nasprotniki mirovnih pogodb, ki so že doslej marsikdaj dobro opravili v Ženevi, veliko obetajo od sprejema Nemčije v Društvo narodov. Zato se mora tudi naša politična javnost otresti apatije napram Ženevi in z največjo pozornostjo zasledovati razvoj krize v Društvu narodov. ralov, ki je prispela iz Bohinja. Po odhodu generalov je vaš korespondent zaprosil g. min. predsednika, da mu odgovori na nekatera vprašanja. G. Uzunovič je ljubeznivo pristal. Prvo vprašanje ie veljalo bodočemu parlamentarnemu delu. Gospod predsednik, čuje se, da pripravljate obsežen program za predsto-ječe parlamentarno zasedanje in da sestavlja vlada nove smernice gospodarskega dela. — »Da, odkrito vam povem, nekaj se pripravlja, tako n. pr. v odborih bančni zakon, potem pride zakonsko predpisana proračunska razprava na vrsto itd. Vlada upa, da proračun ne bo šablonsko sestavljen in da bomo izpolnili važne postavke z novimi soci-jalnimi smernicami. Vlada bo po konsolidaciji političnih razmer posvetila skrbno pažnjo gospodarskemu delu. Slišali ste že, da se v teh dneh vrše sestanki min. komiteja in prihodnje dni bo minister trgovine pred min. svetom razvil svoj materijal.« Gospod predsednik, med našim urad-ništvom se je pojavil dvom, da službena utemeljitev redukcij draginjskih doklad ni iskreno mišljena in da tiči za njimi nemara stalna redukcija prejemkov. O odtegljajih se ve, da so ostali v blagajnah finančnih delegacij. — »Redukcija draginjskih doklad — je odgovoril ministrski predsednik — je nujna potreba gospodarstva in nesreč v poplavljenih krajih. Odtegljaji so namenjeni sedanjim, kakor tudi bodočim vremenskim nesrečam. Škoda še ni bila ugotovljena. Ponekod vode še vedno niso odtekle. Ne ve se, kako veliki bodo izdatki za nove posevke. Vlada, ki mora čuvati nad budžetskim ravnotežjem in računati z razpoložljivimi sredstvi, ni mogla prepustiti, da vremenska katastrofa uničuic valuto in da oškoduje naš dinar. V tem slučaju bi uradniki prvi okusili vso težo dinarjevega padca. Interesantno je, da sem prejel ravno iz Slovenije največ protestov, kjer sem Pa pričakoval največ uvidevnosti. Pri dejstvu, da je vrednost dinarja ostala na isti višini, da pa so padle cene skoro vsem predmetom, je vlada morala skrbeti za to, da se ohrani sedanje valutno stanje in da se prepreči vsaka kriza dinarja. Vlada nima namena, da ostane pri redukciji, nego bo eventualno pripravljena, da pri boljšem gospodarskem in f.nančnem stanju države zopet zviša prejemke in izplača vso razliko. To je odvisno od daljnjega razvoja gospodarskih razmer. Torej ostane potemtakem za enkrat pri redukciji brez določenega roka? — »Da.« Minister za šume in rudnike dr. Nikič je prispel na Bled včeraj popoldne in bil sprejet v dolgi avdijenci. Poročal ie kralju o resornih vprašanjih in mu predložil v podpis nekaj ukazov. Danes popoldne pa se je sestal z ministrskim predsednikom Uzunovičem v Parkhotelu, s katerim je dolgo konferiral. Pred svojim odhodom v dvorec je nocoj 2. Nikič še sprejel vašega poročevalca. v daljšem razgovoru ga je vaš poročevalec opozoril na govorice, da »bo minister Nikič kmalu moral iz vlade«. Tako naznanjajo tudi slovenski radičevci Pucljevega in Prepeluhovega kova. G. minister je odločno izjavil: Jaz o tem ne vem ničesar. Če se teh intrig udeležuje tudi g. Prepeluh, potem igra dvolično vlogo in bi rad nastopal na dve strani. O moiem obstanku v vladi ne odloča niti g. Prepeluh, niti g. Radič, to zavisi cd mene. od mojega parlamentarnega truda, cd splošnega parlamentarnega položaja in od drugih či-niteljev. Za St. Radiča se sploh ne zmenim, naj govori, kar hoče. Njegovih govorov nihče rie jemlje resno. Gospod minister, kako mislite vaš pokret po Bosni in Hercegovini? Pri nas se zasleduje to vaše delo z velikim interesom. »Nadaljeval bom v dosedanji smeri brez ozira na desno in levo. To delo je težko, saj veste, da je Radič strašen demagog. Uverjen pa sem, da bom uspel. — Ali so vam, g. minister, že znani sklepi današnje seje HSS v Zagrebu. — »Niso mi znani, pa se zanje tudi prav malo zanimam. Jaz nisem več član tega kluba in hodim svojo pot.« Nocoj je Nj. Veličanstvo kralj priredil večerjo, na katero je povabil ministrskega predsednika g. Uzunoviča, ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča, mi-stra vojske in mornarice, generala Trifunoviča ter ministra za šume in rudnike dr. Nikiča. G. Uzunovič se verjetno jutri popoldne vrača v Beograd. Darujte za sokolski Tabor! Bolgarija bo danes odgovorila? Njene spletke postajajo vedno avdijenc za nadaljno Beograd, IS. avgusta p. Poročila iz Sofije napovedujejo, da se Bolgarska noče spametovati in da že posega po spletkah. Bolgarski klic po Društva narodov naj ono reši najnovejši spor Bolgarije s sosedi, postaja vsak dan jasnejši. Del inozemskega časopisja v tem sekundira Bolgarski. Vest, da je Bolgarija že odgovorila na kolektivno noto, se ne potrjuje. Do danes še ni bil zunanjemu ministru dr. Ninčiču izročen odgovor bolgarske vlade. Sodi se, da se to zgodi tekom jutrišnjega dne. V tem oziru na- očitnejše. — Pomen beograjskih postopanje Jugoslavije. staja važno vprašanje, kako postopati ako bi se Bolgarija izognila direktnemu odgovoru in bodočim jamstvom ter predlagala anketo potom Društva narodov. Naš zunanji minister pričakuje tak odgovor bolgarske vlade. Ni dvoma, da je njegova današnja avdijenca na Bledu v neposredni Zvezi z določitvijo nadalinega postopanja Jugoslavije v tej zadevi. Naša država bo na vsak način čuvala solidarnost z Rumunijo in Grško. Rezultat konference g. Uzunoviča s Stj. Radičem < Vse je v redu». — Koalicija RR se ne bo razširila. — Nikič ostane v vladi. — Radič gre v Ženevo — z Lazo Markovičem. Zagreb, 18. avgusta, n. Davi se je sestal g. St. Radič na državnem kolodvoru z ministrskim predsednikom g- Uzunovičem. Ko je g. St. Radič odhajal s kolodvora domov so se mu pridružili novinarji in ga spremljali. Novinarjem v vagonu pa je izjavil g. Uzunovič sledeče- Od nekod se trdi, da so prinesle sedanje občinske volitve demokratom povoljne rezultate, nam pa nepovoljne. G Radič je spraševal kaj je s temi rezultati občinskih volitev v mestih. Radič mi je čestital radi uspehov radikalov pri volitvah. Jaz sem to odklonil, kajti ako in v kolikor imamo uspeh na volitvah, je to posledica politike današnje vlade. Tem volitvam pripisujeta g. Radič in Davidovič, preveliko važnost. Na vprašanje novinarjev, kaj je z zadevo dr. Nikiča je odgovoril min. predsednik: Radič ni izrazil nobenih zahtev glede dr. Nikiča. On torej ne dela iz te stvari vprašanja. Dr. Nikič je bil minister kot predstavitelj svoje stranke, dokler je bil v HSS, ko pa je izstopil iz nje, ie formiral svoj klub in ostane tudi dalje lahko minister z ozirom na jakost novega kluba. Kako se bo to vprašanje dalje razvijalo, tega jaz ne vem, kakor tudi tega ne vem, kako dolgo bom jaz minister. Pri nas se obrača prevelika pažnja, na najmanjše detajle. Potujem na Bled, radi rednega referi-ranja o državnih poslih, nimam specijehega nič razen poročilo o mojem potovanju po Južni Srbiji. Na vprašanje kaj je z vstopom demokratov v vlado, je izjavil g. Uzunovič: Mi ne trdimo, da ne pojdemo z g. Ljubo Da-vidovičem in demokrati, kajti politika je stvar, ki zahteva od ljudi, s katerimi se dela, obzirnost. Mi nikdar ne rečemo, nočemo s tem, nočemo z onim, toda sedanji položaj ie tak. da ni potrebna nikaka sprememba niti razširjenje. Po odhodu ministrskega predsednika z vlriom proti Bledu, so se obrnili novinarji na St. Radiča. G. Radič spočetka ni hotel dati nikake izjave, potem pa je izjavil: Vse je v redu. Z g. Uzunovičem harmoni-rsva popolno v vseh vprašanjih. Nikičeva stvar je v svojem teku. Bo tudi v tej stvari dobro in je sedaj to zadeva g. Uzunoviča, toliko vam lahko rečem. Zedinili smo se v toliko, da ni potreba zvati opozicijo v vlado. Politika, narodnega sporazuma ni kombinacija, nego solucija našega notranjega problema. Po povratku iz Bosne se napotim v pondeljek naravnost v Beograd, kjer bom konieriral radi zasedanja v Ženevi. Na vpra šanje ali pojde v Ženevo z Lazo Markovičem, je odgovoril g. Radič: Mora biti disciplina. Na vprašnje ali bo v Ženevi tudi govoril, je odvtnil: Mislim da bom, to bo sporazumno rešeno. Nepričakovan španski manever Španski diktator zahteva Tanger ali pa stalen sedež v Ženevi Vznemirjenje v Parizu. — Italija v zadregi. Pariz, 18. avgusta, d. Iz Madrida poročajo, da je ministrski predsednik Pri-mo de Rivera izjavil sotrudnikom lista «ABC», da mora postati Tanger cona pod španskim protektoratom. Ako bi velesile ne pristale na to zahtevo, misli diktator, da je prišel čas, ko mora vlada razmišljati, ali je Maroko vreden, da potroši Španija vsako leto približno 200 milijonov pezet zanj. Sicer ostane mednarodni Tanger stalno možno središče novih zarot in prav lahko zopet postavi domače čete proti Španiji na noge. Rivera je prepričan, da ves svet ne bo imel v Tangerju miru, ako ne dobi uprave in oblasti v tem mestu Španija. Ako se to ne zgodi, ne bo dolgo, ko se bodo začele v tem mestu resne mednarodne težave. Ministrski predsednik upa, da bodo zavezniške države resno razmišljale o tem vprašanju in ga rešile v španskem smislu. Zakaj le na ta način se bodo v bodoče izognile resnim težavam. Po poročilih iz poučenih krogov je tangersko vprašanje v ozki zvezi s špansko zahtevo v Ženevi. Pariz, 18. avgusta. I. Časopisje se živahno bavi z najnovejšo izjavo španskega ministrskega predsednika Prima de Rivere, ki zahteva, da mora dobiti Španija Tanger ali pa stalen sedež v Svetu Društva narodov. Tako naglaša Koasti-tucija Zedinjenih držav v Ameriki ie z? si- £urala versko in kulturno svobodo vsem državljanom«. Tako g. škof. Najmočnejši sovražnik katoličanstva v Ameriki je po ajegovem mnenju vera metodistov, ki so dosegli alkoholno prepoved, ki jo g. Jeglič jako odločno obsoja. Torej ločitev ver in cerkve od države g. Jeglič hvalil V istem »Slovencu« pa čitamo sicer že precej obrab Ijen govor g. Korošca v Mariboru, ki se obrača zopet amerikanske šolske razmere, češ: »pustite verouk v šoli in kateheta«. SDS je v tej stvari na strani dr. Korošca, ker je tudi ona za verouk na državni šoli po katehetih. G. Jeglič, ki je začel hvalit amerikansko ustavo, je aa krivih potih. Izgleda da je pri njem nastopilo neko novo razpoloženje, ki pa bo najbrž kmalu izpuhtelo Zanimivo bo tudi, kako se bosta pogledala g. Janez Kalan, bivši vrhovni poveljnik abstinentov in g. Jeglič, ki ie prohibicijo alkohola proglasil za zločinsko delo gostilničarjev (!) in velekapitalistov. Buren pričetek novega režima v beograjski občini Beograd, 18. avgusta, p. Danes dopoldne ob 10. se je izvršila slovesna predaja beograjske občine novi večini. Seji so prisostvovali vsi odborniki in mnogo občinstva. Dosedanji poslevodeči podpredsednik Bobič je izročil občino novemu županu dr. Kuma-nudiju, ki je imel kratek programski govor. Govornik je caglašal, da se bo nova občinska uprava trudila, da si občina zagotovi sodelovanje države kljub nasprotnim izjavam odločilnih faktorjev. Za tem Je govoril v imenu službene radikalne liste g. Mihajlo Ilič, trdeč, da dr. Kumanudi ne predstavlja večine. Ko je govoril med ostalim tudi o potrebi lojalnosti demokratov napram radikalnemu uradništvu, so nastali burni protesti, tako da se v dvorani pet minut ni ničesar slišalo. Ko je govoril še prof. Aca Stenojevič, pristaš Bobiča, in povdar-jal abnormalnost današnje uprave in poživljal demokrate, naj vendar nekaj store za občino, je nastal v dvorani ponovno nepopisen trušč, dokler niso radikali, ki so neprestano vpadaJi govornikom v besedo in ki jih je publika grdila, zapustili dvorano. Občinski odbornik Dragjša Pavlovič je v imenu SDS izjavil, da se raduje nove občin-sek uprave in da jo bo podpiral. Dr. Sima Markovič je v imenu delavcev rekel, da ne veruje v delo in uspeh demokratov. Ko je bila nato seja zaključena, so poklonile dame gg. dr. Kumanudi ju in Bobiču cvetje. Ob 12. se je predsednik občine dr. Kumanudi odpeljal z avtomobilom, v spremstvu podpredsednika Koste Jovanoviča v maršalat, kjer se je vpisal v dvorno knjigo in zaprosil za avdijenco ca Bledu. Seja radičevskega kluba Radičevci bodo izročili ministra Nikiča anketnemu odboru. Zagreb, 18. avgusta n. Danes se je vršila seja HSK. Dopoldanska seja je trajala od 9.30 do 12.45. Na seji je bijo zastopanih 43 zastopnikov, celo predsedništvo, 3 ministri, Pucelj, Šuperina in Šibenik ter 2 državna podtajnika Neu-dorfer in Pernar, dočim drž. podsekretar Košutič radi bolezni v rodbini ni prisostvoval seji. Razen tega je bilo navzočih še 100 predsednikov mestnih in kotarskih strankinih organizacij. Prvi je govoril predsednik Radič, eno uro, in sicer pol ure o političnem položaju v ob-, če, pol ure pa o svojem današnjem razgovoru s predsednikom vlade. Povdar-jal je predvsem važnost občinskih volitev v Dalmaciji, Srbiji in Črni gori, kjer so popolnoma poraženi protivniki narodnega sporazumaO), ki da je s tem dobil pravi plebiscit Dalje je govoril minister Pucelj o položaju gospodarstva in načinu, kako naj se ono razvije in dvigne, nato zopet Radič in za njim še minister Šibenik in podtajnik Neudorfer. Minister Šuperina je poročal o kreditih v poštnih hranilnici in o reformah, ki so storjene in ki se pripravljajo v poštni hranilnici. Popoldanska seja je trajala od 15. do 20. ure ter je poročal minister dr. Šibenik. Seja se jutri nadaljuje. Dotlej pa bo odbor treh pravnikov sestoječ iz dr. Šibenika, di. Kežmana in dr. Kmjeviča izdelal aoročilo in predlog, da se dr. Nikič na temelju zahteve 36 članov HSK preda anketnemu odboru. Pričakovalo se je, da bo radičevska konferenca storila najvažnejše sklepe glede svojega nastopanja proti ministru Nikiču. Po izjavi St. Radiča, da leži vprašanje dr. Nikiča v ipkah predsednika vlade, se smatra, da se seja HSK sploh ne bo bavila s tem vprašanjem, cer so to zadevo radičevci popolnoma prepustili Uzunoviču. Vel. župan Baltič pri min. predsedniku ter ministrih Nikiču in Ninčiču Bled, 18. avgusta, b. Veliki žup-an ljub« ljanske oblasti dr. Baltič, ki ga je pred kratkim Stj. Radič hudo napadel, se je da. nes opetovano razgovarjal z min. predsed« nikom, z ministrom za šume in rudnike in je posetil tudi zunanjega ministra dr. Nin« čiča. Vsi so ga ostentativno prisrčno spre. jeli. Opoldne je prispel semkaj ljubljanski »Slovenec®, ki prinaša intervju svojega urednika z dr. Korošcem, ki težko napada dr. Baltiča. Z ozirom na te izjave, bo ve« liki župan dr. Baltič vložil proti dr. Koro« šcu tožbo. Venizelos grški poslanik v Beogradu? Beograd, 18. avgusta r. Po vesteh iz Aten Je zunanji minister Rufos obvestil Pangalo-sa, da mu Je Venizelos ob priliki izjavil svojo pripravljenost, da prevzame poslaništvo Grške v Beogradu samo v slučaju podpisa prijateljske zveze med Jugoslavijo in Grško. Češkoslovaški oficirji pri kralju Bled, 18. avgusta, b. Danes popoldne je dospel semkaj posebni vlak s češkoslovaškimi oficirji, £l so se na povratku iz študijskega potovanja po Srbiji hoteli pokloniti kralju. Oficirje je spremil sam vojni minister general Trifunovič. Na kolodvoru je češkoslovaške goste pozdravil zastopnik dvora major Pogačnik. Češki oficirji, ki jih je 24, so se s svojim voditeljem generalom Jametom odpeljali v avtomobilih okoli jezera in se napotili v dvor, kjer jih je sprejel Nj. Veličanstvo kralj v avdijenci. Potek avdijence je bil zelo prisrčen. Voni minister general Trifunovič je predstavil kralju češkoslovaške oficirje. Kralj se Je razgovarjal z oficirji zlasti o študijskih rezultatih iz Južne Srbije. Avdijenci je prisostvoval tudi prvi kraljevi adjutant general Haažič. Tekom avdijence je kralj odlikoval češkoslovaške oficirje z redom Belega orla V. razreda, generala Jameta pa z redom sv. Save II. razreda. Po avdijenci je bila serviraua češkoslovaškim gostom na terasi dvorca Suvobor zakuska. Oficirji so si nato še ogledali Bled z okolico, uakar so se z vlakom ob 17.30 vrnili v Ljubljano. Jutri dopoldne se vračajo preko Maribora v domovino. General Trifunovič ostane še par dai na Bledu. Odbor za izenačenje davkov nesklepčen Beograd, 18. avgusta, p. Popoldne bi bil moral imeti sejo skupščinski odbor za iz« enačenje davkov. Ker pa ni bilo navzočih dovolj članov, se seja nI mogla vTŠiti. Naš tržaški generalni konzul pri ministru Ninčiču Bled, 18. avgusta, b. Tekom današnjega dne je dopotoval na Bled naš tržaški gen. konzul g. Vlajko Savič in se zglasil pri zunanjem ministra, kateremu je poročal o poslih tržaškega gen. konzulata. Pisatelj Bevk zopet na svobodi Gorica, 18. avgusta, o. Jutri v petek bo Franc Bevk, znani goriški pesnik in pisatelj, izpuščen iz zapora, v katerem je prebil cele 4 mesece. Kakor znano, je bil Franc Bevk obsojen na zapor radi nedolžnega članka, ki ga je objavil v listu <ČuL na paPci* in ki ga je italijanska oblast smatrala za žaljivega za italijansko armado. Kljub duševnemu in fizičnemu trpljenju je Bevk v zaporu pridno pisal. Spisal je knjigo o sv. Frančišku Asiškem, ki jo bo letos izdala Goriška Matica. Razen tega je spisal tudi več povesti. Slovensko ljudstvo na Goriškem in sploh v Julijski Krajini bo gotovo z veseljem pozdravilo osvoboditev svojega priljubljenega pesnika. Važni ukrepi za varčevanje v Franciji Pariz, 18. avgusta, s. Na današnjem mi« nistrskem svetu, ki se je vršil v finančnem ministrstvu, so se posvetovali o raznih na« črtih za štedenje, ki jih pripravljajo razna ministrstva. Vlada napoveduje v javnem komunikeju, da bo čimprej uveljavila skle« njene ukrepe. Radi kontrole trgovine z ži» vili bo ustanovljen na predlog trgovinske« ga ministrstva odbor za strogo kontrolo porabe. Poljedelski minister je poročal o ukrepih, ki jih je treba storiti radi ome« jitve porabe žita. Po teh ukrepih bo žito zmleto za 2 odst. močnejše; obenem bo ostala v veljavi že dosedaj običajna primes 10 odst. nadomestilnih snovi tudi za žetev 1926/27. Na ta način hoče vlada znižati ceno kruhu za 5 centimov ter zmanjšati potrebo Francije na inozemskem žitu za kruh za poldrugi milijon centov. Končno se je razpravljalo o skorajšnji preosnovi službe za stvarne dajatve. Tozadevno se bodo v najkrajšem času pričeli razgovori med delovnim ministrom Tardieuem in mi« nistrskim predsednikom Poincarčjem. Lyon, 18. avgusta, (brž.) Skupščina radi« kaIno«socijalistične zveze je vzela na zna. nje dolg ekspoze Herriota ter mu je izra« žila soglasno zaupnico in odobrila njegovo politično stališče. Pred sklepom grško-rumunske pogodbe Atene, 18. avgusta, s. Iz političnih kro« gov se izve, da bo vlada nemudoma priče« la pogajanja z Rumunijo radi sklepa gr« ško«rumunske mirovne in prijateljske po« godbe, ki bo v temeljnih smernicah slična včeraj podpisani grško« jugoslovenski po« godbi. Mednarodni dijaški kongres v Pragi Praga, 18. avgusta, k. Danes je bil v Pra« gi slovesno otvorjen VIII. kongres med« narodne dijaške konfederacije. V otvorit« venem govoru se je razpravljalo o progra« mu organizacije mednarodne dijaške kon« federacije, ki je nepolitična in neverska di« jaška organizacija, ki si je stavila nalogo, da vzdrži prijateljske odnošaje med dija« ško mladino vseh dežel ter ustvari medse« bojno spoštovanje in mirno sodelovanje. Kongres, ki bo zboroval od 19. do 28. av« gusta, je obiskalo 231 delegatov dijaških organizacij iz več kot 36 držav. Stava za preplavanje Rokav-skega preliva Berlin, 18. avgusta, k. Kakor poroča «As« sociated Press®, je izjavila Jerica Ederle, da je pripravljena sprejeti stavo 20 tisoč dolarjev za preplavanje Rokavskega preli« va. Ameriški plavač preko Kanala NVilliams je izjavil, da je pripravljen stavo sprejeti, znižal pa je ponujeno vsoto na 10 ti9o$ do« Iarjev. Manevri francoske mornarice v Baltiku Berlin, 18. avgusta, s. »Deutsche Alige« meine Zeitung® poroča iz Gdanska, d2 je : vest, da bodo od 10. t. m. do 25. seprem« i bra imele francoske vojne ladje v Vzhod« ! nem morju velike vaje in da pridejo tudi i v poljsko pristanišče Gdingen, izzvala v 1 državah ob Vzhodnem morju veliko vzne« mirjenje. Menijo, da se da iz teh načrtov sklepati, da hočeta Francija in Poljska po« rabiti Gdingen kot glavno bazo eventual. nih f ran coskospolj skih operacij v Vzhod« nem morju. Tudi Rusija se smatra vsled načrtov Poljske in Francije v Vzhodnem morju in vsled izgraditve pristanišča v Gdingenu prizadeto. Celo v angleških mor« nariških krogih so zelo zainteresirani na dogodkih v Baltiku, ker živahno zasledu« jejo tamkajšnjo francosko politiko. Drugi del falzifikatorskega procesa Budimpešta, 18. avgusta, s. Na današnji vzklicni razpravi v falzifikatorski aferi je revociral obtoženec Raba svoje včerajšnje izjave, v katerih je preklical svoje obtožbe proti vladi. Predsednik Gado je opozoril obtoženca na to, da mu je že včeraj po« vdaril, da ga bo lahko pozval na odgovor« nost radi izjave, da mu je njegov zagovor« nik dr. Teleky izjavo sugeriral. Kljub te« mu je Raba vztraja! na svoji trditvi, da je dr. Teleky nanj vplival, naj obtoži vlado. Predsednik je ponovno opozoril obtoženca na nasprotja, in posebno odklanjal to, da bi mogel Raba s svojimi izjavami postaviti stremljenja sodišč, da bi prišla resnici do dna, v zelo slabo luč. Zagovornik Nados« syja je predlagal, naj se zahteva od Fran« ooske banke izjava, iz katere naj bo raz« vidno, da so bili falsifikati tako ponesreče« ni, da bi jih absolutno ne bilo mogoče spra viti v promet, vsled česar ne more biti ni« ti govora o zločinu ponarejanja denarja. Končno je zahteval, naj se predloži neki protokol parlamentarne preiskovalne komi« sije, ki do sedaj še ni bil objavljen. Papanastasiu zopet aretiran Atene, 18. avgusta, s. Sinoči je bil po« novno aretiran bivši ministrski predsednik Papanastasiu. vodja republikanske unije. Inozemske trgovinske zbornice v Carigradu Pariz, 18. avgusta, (brž.) Turška vlada je na skupni protest diplomatskega zbora uki« nila uredbo, po kateri se zatvorijo inozem« ske trgovinske zbornice v Carigradu. Fobuda za latinsko-ameriško Društvo narodov London, 18. avgusta, (brž.) Bolivijski kongres je sklenil pozvati vse srednje, in južno ameriške države, naj ustanove latin« sko»ameriško Društvo narodov. Tekma v pomorskem oboroževanju Ameriška očitanja AnglijL London, 18. avgusta, d. V V.?ashingtonu očitajo merooajni krogi angleški vladi, ria je onemogočila načrt za nadaljno omejitev oboroževanja na morju. Ta načrt sta pred dvema mesecema izdelala Coolidge in Kellogg. Po njem naj bi se razmerje 5:5:3 za ameriške, angleške in japonske bojne ladje razširilo na vse druge kategorije vojnega ladjevja. Francija in Italija naj bi, ako bi se izkazala potreba, ne upoštevali, ker da so njuni interesi v glavnem v Sredozemskem morju. Vsled nenadne spremembe fronte angleške admiralitete, kakor se govori, pa je ta načrt padel v vodo. Baje je glavni vzrok iskati v skrbeh Velike Britanije zastran predstoječe državne konference, upoštevati pa je tudi francoski in italijanski program gradbe podvodnikov, ki predvideva 40 milijonov funtov. V Washingtonu pravijo precej nedvoumno, da bodo Zedi-njene države, ako se Velika Britanija še nadalje brani sodelovati pri razorožitvi na morju, prisiljene graditi nove ladje, da ostane njihovo brodovje na standardu 5 : 5. Vse kaže, da se bo začelo v Ameriki in na Japonskem hitreje graditi. To bo seveda moralo vplivati na položaj v Evropi. Posledica bo, da se bodo začele znova vse države oboroževati. i Vremenske in druge nesreča London, 18. avgusta (brž.) Iz raznih krajev južne Anglije poročajo, da so silni viharji napravili veliko škode. Vihar je bil ponekod tako silen, da je ruval drevesa. V Dovru je morje nenadoma poplavilo luko. Vihar je tako očisti! ozračje, da je bilo videti z angleške strani francosko obalo in celo vhod v boulognsko luko. Neurje je poškodovalo več hiš. Mali holandsik parnik, ki je bil v kritičnem času na morju, se je ponesrečil. Berlin, 18. avgusta (brž.) Iz raznih delov Francije, nadalje iz okolice Trierja in Po-renja prihajajo vesti o hudih nevihtah in silnih viharjih. Na mnogih krajih je treščilo, v zrak pa so se dvigali ogromni vodni vrtinci, škoda je zelo veiika. Ponekod je padala silna toča, ki Je potolkla vso letino. >"ew York, 18. avgusta (brž.) V predmestju New Torka je sflovit ciklon odnesel 15 streh. Rim, 18. avgusta (brž.) Davi je bil v Pa-lermu kratek, a močan potres, ki so va čutili tudi v mnogih drugih krajih Italije. Stvarna škoda ni velika. Berlin, 18. avgusta (brž.) Pri Merseburgu se je pri zidanju podrl železni nosilec. Vsled tega sta bila dva delavca ubita, dva hudo in eden lahko ranjen. Trikenham, 18. avgusta (brž.) Velik požar je vpepelil avtomobilsko garažo. Zgorelo je 112 avtomobilov. Škoda znaša 70.000 funtov. Tokio, 18. avgusta (brž.) Na vožnji iz Hankava v Šanghaj je nastal na japonskem parniku požar. Da 'bi rešil potnike. Je hotel kapitan spraviti ladjo k obrežju, česar pa ni90 pustili roparji. Tudi niso dovolili, da bi stopili potniki iz čolnov na breg. Sicer je kmalu prišla na pomoč japonska topovka, vendar ie medtem vtonilo kakih 50 potnikov. Poziv naprednim kulturnim delavcem Zveza kulturnih društev v Ljubljani je priredila v prošlih letih nebroj uspelih ljudskih predavanj, ki so rodila lepe uspehe in v veliki meri pripomogla k izobrazbi našega naroda. Ker se zavedamo velike potrebe in koristi, katero Ima ljudstvo od pouka potom žive besede, namerava ZKD svoja predavanja v prihodnji seziji gojiti še z večjo intenzivnostjo. Zato se obračamo na vse naše napredne kulturne delavce s prošnjo, da nam sporoje čim prej, najkasneje pa do 1. septembra svojo pripravljenost za sodelovanje pri našem narodno-prosvetnem delu. V svojem dopisu naj navedejo imena onih tem, o katerih žele predavati. Vse prijave je poslati na tajništvo Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazina, II. nadstropje. Bratje, sestre! Razjarjene nebeške sile so udarile domovino. Poplavljena, opustošena je najrodovit-nejša zemlja, porušeni so domovi, človeška življenja utopljena v divjem valu, pridelki uničeni, obup, glad, bolezen tam, kjer je še nedavno vladalo delo in zadovoljstvo! Strahovita je škoda! Kogar je zadela, mar ji je kriv? Mar naj jo nosi sam, sam in brez pomoči pod njo omaguje? Mar nima brata v širni domovini, nima sestre? Sestre in bratje! Ni nas vseh zadela nesreča. Vsi ki nas ni zadela — pomagajmo, hvaležni se odkupimo! Vsi, ki nam je prizanesla grozota poplave — odkupimo se! Vsi, ki nismo v obupnem boju s sovražnimi silami smrti gledali v oči — odkupimo sel Vsi, ki nam ni ugrabil neusmiljeni val in v neznanem grobu pokopa! ljubljene dece, milih roditeljev — odkupimo se! Vsi, ki smo ostali pod krovom in ne begamo brez doma — odkupimo se! Vsi, ki imamo svoj vsakdanji kruh — odkupimo se! Dajmo iz dobre volje, hvaležni, da nam nebo ni vzelo s silo! Dajmo od srca, da b o bednim src^m v tolažbo! Bodimo bratje in sestre, da ne bomo brez sester in bratov, kadar bo nas udarila nesreča! Kdor lahko da, naj da obilno! Kdor ne more, a bo vendar dal, — še več bo tehtal njegov mali dar! Nepregledna je škcda tudi v slovenskih pokrajinah. Le-tem so namenjeni po bratov-skem sklepu Glavnega odbora vsi darovi, kar jih bomo nabrali v svojem področju. Darovi se stekajo pri oblastnem odboru Rdečega križa v Ljubljani. Narodni oblastni odbor Rdečega križa. Strašna avtomobilska nesreča Na cesti Cetinje-Kotor se Je zgodila v ponedeljek težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala več žrtev. Odprt Ford je ob 10. dopoldne drvel po Njegoševi ulici na Cetinju proti Kotoru, ostavljajoč za seboj oblake dima. V avtu so bili 3 potniki, med njimi ena ženska. Avtomobil se je z vso naglico vzpenjal proti Točilu. 11 km od Cetinja, pri vasi Dubov-ški, se je na ovinku nenadoma pojavil avtomobil, prihajajoč od nasprotne strani. Šofer je opazil veliko nevarnost in se skušal v zadnjem trenotku izogniti, toda katastrofa je bila že neizogibna. Avto se je preveč okrenil in zdrsnil med obupnimi klici potnikov pod cesto. Ko so potniki drugega avtomobila, sami Francozi, prišli na kraj nesreče, se jim je nudil strašen prizor. 30 m pod cesto je ležal na nekem ostrem kamnu šofer Vasa (Jljarevič, klicoč obupno na pomoč, 50 m naprej v mlaki krvi pa so ležali potniki, vsi v nezavestnem stanju. Avtomobil Je ležal še globokeje, ves razbit, med dvema stenama. Dama in en potnik sta še kazala znake življenja, dočim je obležal tretji potnik na mestu mrtev. Ranjene potnike in šoferja so Francozi takoj prepeljali v bolnico na Cetinju, Jder je prišla dama kmalu k zavesti in Je povedala, da je Františka Spet, učiteljica roč- nih del iz Prage, njen tovariš pa doktor medicine Vojtech Kraliček iz Bohuslavice na češkem. Pred dvema dnevoma sta se pripeljala iz Grčije v Ulcinj. Stanje obeh je zelo resno. Dr. Kraliček je dobil pretres mažgan in je ves čas v agoniji, dočim Je Spetova dobila poškodbe po vsem telesu, posebno na prsih in glavi. Oba sta imela obleko popolnoma raztrgano, da je kar v capah visela od njih. Težko ranjen Je bil tu- di šofer, vendar njegove poškodbe niso smrtno nevarne. Iz dokumentov, ki so jih našli pri tretjem, mrtvem potniku, so spoznali, da gre za Marka Raka, albanskega kapetana, ki živi že dve leti kot emigrant v naši državi in je bil eden najuglednejših oficirjev, ki so se udeležili 1. 1934 revolucije v Albaniji. Potoval je v Kotor. Njegovo truplo so pokopali albanski emigranti na Cetinju z velikimi častmi. -es- Iz življenja zdravilišča Rogaške Slatine V »Jutru« smo že objavili nekaj zanimivih slik iz sezone državnega zdravilišča Rogaške Slatine. Razvoj takega velepodjet-ja, na katerega zre vedno na tisoče kritičnih oči inozemcev in vodilnih oseb iz naše države, je predvsem odvisen od kulture domačinov. Rogaška Slatina se tudi v tem pogledu venski župan v Rogaški Slatini. Tudi njegove uspehe v županovanju smo že omenili. G. Bizjak pa je tudi še sedaj vedno med prvimi narodnimi delavci v Slatini in se poleg svoje procvitajoče industrije posveča umetnosti glasbe. Ponovno smo že imeli priliko poročati, s kolikim uspehom spremlja številne odlične umetnike na kla- Od leve proti desni: dr. Fran Kolterer, Ivan Glinšek in Viljem Bizjak virju ob slatinskih koncertih. Narodna društva ga štejejo med svoje stalne zveste podpornike in sotrudnike. Žal nismo mogli dobiti slike našega znanega rodoljuba, upravnika slatinske pošte g. Fabianija, ki vodi s svojim pomagačem g. Kamenškom že od prevrata težavne posle ogromne zdraviliške pošte v Rogaški Slatini. Kakor je bil že pod Avstrijo ne-upognjen značaj odločnega narodnjaka, tak kremenit značaj Je ostal tudi v svobodni domovini, kjer bi ga radi zopet subverzivni elementi preganjali radi jugoslovenskega prepričanja. Agilen član slatinskega društvenega življenja Je tudi češki rojak, okr. zdravnik dr. Brabec, ki zlasti v zimi z vso vnemo sodeluje v domačem orkestru Sokola. Ravanateij kopaiišča dr. Šter zadovoljivo razvija. Poleg solidnih restav-raterjev, ki so vsikdar hrbtenica takšnih' podjetij, ima Slatina razen ravnatelja dr. Šter a tudi sicer odlične voditelje, ki smo-treno delujejo za prospeh zdravilišča. Po prevratu so si pridobili posebne zasluge za Slatino: državni kopališčni zdravnik dr. Fr. Kolterer, nadučitelj in bivši gerent Iv. G11 n ž e k, prvi slovenski župan, tovarnar Viljem Bizjak in upravnik pošte g. F a-biani. Zdravnik dr. Fr. Kolterer je prevzel težavno nalogo drž. kopališonega zdravnika v Slatini začetkom leta 1919, dočim so bili poprej v Slatini sami nemški zdravniki. S svojo vestnostjo, globokim strokovnim znanjem na polju balneologije in neprisiljeno prijaznostjo si je priboril med gosti in domačini tekom par let splošen ugled. V prostem času pa je mladi zdravnik duša sokolskega društva, ki ga vzorno vodi kot starosta in je tudi sicer povsod na mestu, kjer Je treba nesebičnega dela. Nadučitelj Ivan Glinšek izvršuje v svojem poklicu težko dedščino, katero je prevzel na bivši nemški Siidmarkini šoli v Rogaški Slatini, kjer v krogu narodnega učiteljstva vrača odtujeno mlado generacijo v •naročje jugoslovenske duše. Njegovo zgledno delo v občini, kateri Je bil prvi jugoslovenski gerent, pa smo že zadnjič ocenili. Tovarnar Viljem Bizjak je bil prvi slo- krempljih prostitucije Kulturni pregled Zagrebško gledališče v prošli sezoni. Uprava Narodnega gledališča v Zagrebu objavlja presled svojega dela v lanski sezoni Predstav" je bilo 360, in sicer 159 v drami, 155 v operi, 22 v baletu. Gostovali so: Hudožestveniki iz Prage, Češka in Zagrebška filharmonija ter pevsko društvo . Drama je uprizorila 32 del, med njimi 11 novosti; opera je prinesla dve novosti in tri novo naštudirana dela, balet je uprizoril 12 del. opereta pa eno novo delo svoje stroke. To ie obračun gledališča na Wilso-novem trgu. Gledališče v Tuškancu beleži posebej °53 predstav, deloma dramskih, deloma operetnih, deloma produkcij dramske 5ole Med gosti gledališča so bili lani tudi naši rojaki: Banovec, Bukšek, Rijavec itd. Gozzijeva «Turandot> na salchurskih svečanostih. Na letošnjih salcburlkih ^svečanostih se izvaja mesto prvotno določenega Gozziieva pravljična igra cTuran-dote, katero je priredil za nemški oder prevajalec Vollmoller. Igra je uspela sijajno. Insceniral in zrežiral jo je prof. Max Reln-hardt, v naslovni ulogi je nastopila igralka Helena Thimmigova, poleg nje pa so igralci: Waldau, Breuzberg, Romanowsky, Mo-ser, Homolka in Pallenberg. Skupina slednjih štirih komikov je bila posebno učinkovita in je pokazala veliko sugestivnost Reln-hardtove režije. Hvjeztloslav. poet siovašekga naroda dobi v Dolnjem Hudinu dne 30. avgusta spominsko ploščo. Dela tega pesnika, ki je že mrtev, smatrajo Slovaki za najčistejše vfelešenie svoje duševnosti. .Tiraskoro slavje v praškem gledališču. Praško gledališče proslavi 751etnico pisatelja Jiraska s slavnostno predstavo njegovega odrskega dela in Gra-nichstadtovega , lepo je nadalje, da se udeležujemo tudi slovanskih svečanosti, ali še lepše je in še bolj potrebno, da se potrudimo v običajnih dneh med druge slovan-6ke narode, da se spoznamo z ljudmi in da se učimo jezika. Zveze ostanejo vedno vna-nje, če človek ne more občevati v jeziku naroda, s katerim ga vežejo idealni interesi. Zakaj nekaj onih, ki so šli na granico, ni odšlo kam v slovanski svet? Hvala bi ne izostala. Odpotoval sem na Poljsko. V brzovlaiu, ki vozi z Dunaja proti Varšavi, se v mojem predelu govori takrat ruski, neke dame so in mlad človek, morda študent, ki bolj-ševizuje. Samo o Italiji govori in o Siciliji in o Parizu. . Ostal je še Przybyszewski. Močno je na poljskem selu zadela moja vest, da je Kasprowicz umrl. Bil je pokojnik rodom iz bivše Pruske Poljske in razumel trdo borbo poljskega Slovan stva z Nemci . . . Iz ožje domovine A. Mickiewicza in Pil-sudskega Vas pozdravlja popotnik. onstran grame pismo Italijanska ekspoatacijska politika. — Kri: za v lesni trgovini. — Hindenburg priporoča vztrajnost in krepko delo za priklju* čitev. Pametno bi bilo, da bi izvestni nemški li« sti vendar že nehali. s potvarjanjem raz« mer v Jugoslaviji. Vsako stvar si prikro« jijo tako, kakor jim baš trenotno prija v razpoloženju, katero je dosledno nasprot« no Jugoslovenom. Oni nemški tisk vidi po« sebno rad italijanske ekspanzijske namene na Balkanu in prihaja do zgodnjega za« ključka, da se Jugoslavija baš radi tega v svoji zunanji politiki nikdar ne bo mogla povspeti do vpoštevanja vredne sile. Ta misel jih odvrača od pristopa k ureditvi avtonomije za Slovence na Koroškem. Možje se najbrže motijo glede bodočnosti Jugoslavije. Napovedovati prihodnjost, je vedno riskirana stvar. Bolje je pečati se & sedajnostjo. Ta pa kaže našim Nemcem italijansko pohlepnost po Koroški pokraji« ni! Ali je ne vidijo? Težki udarci italijan« ske eksploatacijske politike padajo že se« daj po deželi silno občutno. Neverjetno je, da ne organizirajo odpora proti resnični nevarnosti, marveč da se kar naprej stra« šijo pred manjšinskim vprašanjem, katere« ga pravična rešitev bi prinesla Koroški le koristi. Odpadlo bi beganje z jugosloven« skimi vpadi, mir bi zavladal med domačim prebivalstvom in nemški voditelji bi po« tem menda le opazili italijansko roko, ki sega vedno globlje v koroško življenje. V lesni industriji in na žagah je zaposle« nih nad 10.000 oseb. Izvoz lesa okoli 15.000 vagonov je vreden nad 11 milijonov zlatih kron. Nad 520 žag in 130 tvornic se bavi z obdelovanjem lesa. V glavnem je koroška lesna industrija navezana na izvoz v Ita« lijo. Zato je položaj lesnega gospodarstva v največji meri odvisen od valutnih raz« mer v Italiji. Padanje lire v zadnjih mese« cih je povzročilo koroški lesni industriji izgube, ki se računajo na več milijard. Ž njimi ni porabljen samo tekoči obratni do« biček, marveč pomenijo te izgube tudi že težko odpadanje premoženja lesnih pod je« tij. Bati se je ustavljanja obratov in odpu« ščanja delavcev. Italijanske tvrdke plaču« jejo navadno še le po daljšem roku in po« leg tega so novi devizni predpisi v Italiji prikrojeni tako, da obtežujejo ročno plači« !o potom denarnih, zavodov. Da je blago plačano v lirah, je zadelo tečaj lire gotovo že veliko poslabšanje. Prizadeti koroški krogi se obračajo za pomoč do avstrijske narodne banke vspričo izredne situacije v deželi. Ni lahko razumljivo, čemu bi se zavlačevale plačilne dolžnosti pri lesu kot predmetu, ki se ga nujno rabi. Deželni glavar je baje storil na Dunaju tozadevno potrebne korake. Treba pomagati takoj, ker gospodarski položaj v pokrajini ne pre nese nobenega poslabšanja več. Tako je pri koroški lesni trgovini, ki je navezana na Italijo. Južni sosedje znajo izkoriščati koroške tržne razmere in sedanja lesna kriza je morda pot, po kateri se Italijani polaste docela koroške lesne trgovine. Ali storijo deželni voditelji svojo polno dolž« nost? Ne verjamemo. Nam se zdi, da ima« jo preveč drugih skrbi na glavi. Pred nekaj dnevi je bila v Berlinu koro* ška deputacija, na čelu ji deželni glavar šumi. Gospodje so bili v nekaterih mini« strstvih in pri raznih zastopstvih.. Državni prezident Hindenburg je sprejel deželnega glavarja Šumija in njegovega namestnika Neutzlerja. Očaku Hindenburgu sta izrek« la pozdrave vse Koroške dežele in izročila sta mu šopek planinskih cvetlic, katerih je bil zelo vesel. Pogovarjali so se o raznih stvareh. Poročilo trdi, da je kazal preži« dent za razmere v Avstriji velik interes in prepričala sta se, da jih dobro pozna, pogovor se je zaključil s pozivom, da naj vztrajajo in krepko delujejo, kar prinese Nemcem boljšo bodočnost. Priključi iveno vprašanje je edino, ki razgreva nemške pr« vake, za to vprašanje se zanimajo in rajši hodijo v Berlin sprejemat bodrilne bese« de za «Anschluss» kakor pa na Dunaj pro« sit pomoči za nujne tekoče gospodarske stvari. <*Anschluss-» pa borba proti Sloven« cem to zavzema vse delovanje koroških nemških voditeljev. 'Za gospodarsko in po« litično nevarnost s strani Italijanov nima« jo smisla. Priključitve ne bo še jutri. Ako pa bi imelo priti do nje, bi bila italijanska okupacijska zahteva najbrže hujša kakor jugoslovenska! p— V tolminskem okraja je bilo po i/a« lijsnskem ljudskem štetju 1921. prebival« stva 37.697. Italijanov 1248, Slovencev pa 36.131, takih, ki govorijo tudi italijansko 416. tujcev 270. V tolminski občini je bilo prebivalstva 5057, Italijanov 556,_ Sloven« cev 4425, ki govorijo tudi ital. 265, tujcev 30. Cerkno je štelo prebivalstva 6605, Ita« liianov 175, Slovencev 6327, ki govore tu« di ital. 17, tujcev 101. V Kobaridu je bilo prebivalstva 1160, Italijanov 46, Slovencev i 110. Bovec je imel prebivalstva 1834, Ita« lijanov 119, Slovencev 1638, ki govore tu« di ital. 17, tujcev 87. Sv. Lucija je izkazala prebivalstva 26S0, Italijanov 73, Slovencev 2604, ki govore tudi ital. 16, tujci 3. Obči« na Grahovo je štela 4097 prebivalcev, Ita« lijanov 143, Slovencev 3935, tujcev 19. p— Izginil je pred štirimi leti 261etni čev« ljar Jos. Gašperin iz bližine Motovuna v Istri. Sedaj so našli slučajno njegovo trup« lo v nekem brezdnu in govori se, da je žena pokojnega nagovorila svoje ljubimce, da so moža usmrtili. Žena in njeni sokriv« ci so že po J ključem. p— Novo turbino je baje iznašel profe« sor cav. Vincenzo Bandeli (svoj čas ljud* skošolski uč:telj Vinko Bandelj). Pravijo, da jc turbina zelo praktična iznajdba in se dajo ž njo izrabljati racijonalno nor« malni vodni toki... Tako je, ako se člo« vek pravočasno pofašisti. Dokler je bil Bandelj Slovenec, se mu še sanjalo ni o iznajdbah, sedaj pa je razočaral s turbino, kakor poroča «Piccolo», ne le italijanski, ampak tudi nemški in angleški svet. p— Mesto konsorcijskega zdravnika za kobariške občine je razrpisano. Začetna plača 10.000 lir, doklade 2220 lir. Vsaka štiri leta se zviša plača za eno desetino. Za prevozne stroške je določenih 3000 lir ic za sanitetno službo 1000 lir. p— V Šempetru na Krasu imajo za ob« činskega tajnika dr. Petela, katerega so v seji fašistovskega vodstva označili za ne« kakega fašista in j>ol. Obljubil je, da bo v svoji službeni funkciji deloval z vso silo po fašistovskih navodilih. p— Po Kanalu je hodil ravnatelj filijal« ke italijanske banke Trevisan od hiše do hiše in vabil ljudi, da naj postanejo člani «Lege». Mož hoče biti zaslužen z ustano« vitvijo podružnice «Lege» v Kobaridu. Mnogi so sc odzvali ravnateljevi zahtevi, da se izognejo običajnemu očitanju, da so proti državi, ako se ne vpišejo v oldne in sicer nastopita ob 8.30 Panonija in Reka ter ob 9.45 Mladika in Svoboda, Moste. Gospodarstvo Mlečni izdelki na kmetijski razstavi Mleko vsebuje v najboljšem razmerju vse redilne snovi, ki iih potrebuje telo za svojo prehrano; le vode ima za želodec odraslega človeka preveč, da bi moglo brez vsake priprave ali predelave -ribalati v poštev kot hrana. V mleku uspevajo najugodnejše skoro vsi različni mikroorganizmi, bakteriji, ki pospešujejo zdravje človeka ali ki tudi uničujejo njegovo zdravje, ako je bilo mleko na ta ali drusi način bolezensko okuženo. Naloga mlekarske tehnike je, preprečevati bolezensko okuženje mleka in pospeševati v njem zdravju koristne bakterije. Iz mleka prihaja io zdravju koristni bakteriji v mlečne izdelke. Uživanje mlečnih iz-delkov, ki vsebujejo vsi le še malo prvotne preobilice vode nepredelanega mleka, je zato za odraslega človeka zdravo. Izbrati si ie med različnimi mlečnimi izdelki one. ki 'so zdravju koristni in ki tudi najbolj prijajo različnemu okusu posameznikov. Tako izbiro boš najlažje izvršil, ako poseliš mlekarsko razstavo. Piti mleko takoj sveže pomolženo 60 zdravniki slabokrvnim ali slabotnim osebam včasih prav zelo predpisovali in v velemestih so nalašč zdravstveni zavodi vzdrževali molzne krave v lo svrho. Ker se tako mleko ne prileze vsakemu želodcu, je polagoma nastopilo zdravljenje s kefirjem, ku-misom in joghurtom, ki so kisli proizvodi mleka. Kefir je mleko zakisano s . Pred našim navadnim kislim mlekom ima joghurt vsekakor to prednost, da je iz prekuhanega mleka. V sirovem kislem najdemo namreč še po 8 dneh, v maslu iz sirove kisle smetane še po 14 dneh in v siru iz sirovega mleka še po 2 mesecih žive. za okuženje usposobljene bacile jetike: nedostopne za jetiko pa niso molzne živali nobene pasme. Joghurtu enako je acidoiilno mleko, ki ga je zadnja leta pričel širiti ameriški profesor dr. Rettger: za okisanje potrebni bakteriji (lactobacillus acidophilus) so bolgarskim podobne paličke, le da so bili neposredno iz človeških odpadkov osa-movani, torei v črevih dobro uspavajoči, telo osvežujočo mlečno kislino tvoreči mikroorganizmi, o joghurtovih in o mlečnoki-slinskih bakterijih našega navadnega kislega mleka (slednji so okrogle oblike) trdijo bakteriologi, da v črevih poginejo in da je zdravilni učinek teh izdelkov pripisovati le osvežujoči mlečni kislini. Ckus vsakega teh mlečnokislih izdelkov je it zli čeri. zato bo vsak konsument, ki bo posetil mlekarsko razstavo, našel kaj za svoj okus. Toda ne !e za konsumenta in mestne gospodinje je osebna izbira teh proizvodov na razstavi važna, posetiti jo morajo tudi naše kmetske gospodinje in dekleta. Vsakdo hoče živeti zdravo in dolgo. Izven dvoma je, da to dosežeš najlažje z uživanjem mlečnih izdelkov vseh vrst mleka, masla in sira. Vsakdo bo zato posetil mlekarsko razstavo, ki bo trajala vseh 10 dni. Doma bo ostal v teh dnevih le, kdor je življenja v dolini solz že sit. Anton Peve. Tržna poročila Živinski sejem v Ljubljani (18. t. m.). Prignanih je bilo -121 konj, 3 žrebeta, 58 volov. 35 krav, 19 telet, 68 prašičkov za rejo in 3 ovce. Prodanih je bilo 30 konj, 40 volov, 18 krav, 10 telet in 40 prašičkov. Cene za kg žive teže: voli I. 8, II. 7.50, III. 7; krave debele 5—7, klobasarice 3.4, teleta 9.50—11 Din. Konji 1000—5000 Din komad, prašički za rejo 500—600 Din par po kakovosti. Dogon je bil slab. Dunajski svinjski sejem (17. t. m.) Do-gon 14.938 komadov; od tega 3816 iz Jugoslavije. Zaradi manjšega dogona so cene poskočile za 5 do 10 grošev pri kg. Cene za kg žive teže: debele svinje I. 1.80—1.85, srednjetežke 1.75—1.85, kmetske 1.65—185 (1.90), stare 1.60—1.70, mesne 1.80—2.40 (2.45) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (17. t. "m.). Z ameriških borz so prispela slabša poročila in ker so bila tudi z budim-peštanskega terminskega tržišča javljena nazadovanja, se je tendenca prometa oblikovala mlačno in brez kupčije. Cene so popustile. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37—39, potiska 42—43; rž: 24.50—25.50; ječmen: domači I. 35 do 40; turščica: 25—26; oves: romunski 26.50—27.50. = Slabo povpraševanje na našem žitnem tržišču. Iz Novega Sada poročajo, da tako tu-zemstvo kakor inozemstvo zelo slabo povprašuje po žitaricah. Žito je letos slabše kakovosti in je zelo nečisto. Padanje tečajev na ameriških borzah ima za posledico, da je tudi na našem tržišču tendenca večinoma mlačna. Zanemarjena je tudi stara turščica. katere zaloge so še precejšnje. = Naš tanin se izvaža v Rusijo. Naša industrija tanina se nekaj časa ni nahajala v najboljšem položaju. Kakor sedaj poročajo, si ta industrija vedno bolj gladi pot na mednarodna tržišča. Te dni je bilo s Sušaka pomorskim potom odpremljeno za Odeso 50 vagonov tanina. To je baje prva večja prodaja našega blaga v sovjetsko Rusijo. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo vijakov za les, do 27. t. m. pa za dobavo 2000 kg solne kisline. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 4. septembra ponudbe za dobavo 2220 kg raznih mineralnih olj. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 31. t. m. pn intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani elede 420.000 kg ovsa; 1. septembra pri komandi mesta v Slovenski Bistrici, 2. septembra pri komandi mariborskega vojnega okroga v Mariboru, 3. septembra pa pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave skupno 550.000 kg sena in 160.000 kg slame; 10. septembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 22.925 komadov volnenih blazinic za lokomotive, tenderje in vagone ter glede dobave tiskarskih barv: pri direkciji _ državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovih desk. glede dobave 480 kg materijala za varenje: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede cobave raznega materijala. glede dobave 140.000 kg živega apna ter glede oddaje čiščenja vseh uradnih prostorov v zgradbi Ljubljanskega dvora v Ljubljani; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 175 komadov plaščev iz impregniranega platna; 11. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede ctob;ive zaporniškega materijala. glede dobave železnega materijala za gornji ustroj oblike južne železnice ter glede dobave silicijeve broncene žice. — Predmelni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani n i vpogled. = Prednja. Dne 28. I. m. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici ofertalna licitacija glede prodaje delov rentgenove-ga aparata. — Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vjjogled. = Otvoritev koiikurzi nad imovino Ra doulira Pašiča. Iz Beograda poročajo: Beograjsko trgovinsko sodišče je otvorilo kon-kurz nad celokupno imovino Radomira Pašiča in novinarja Kadomira Ristoviča. Za upravnika konkurzne mase je določen o<1-vetni Dragoslav Stojadinovič. Vsi upniki so pozvani, da prijavijo svoje terjatve sodišču do 18. septembra t. 1. Otvoritev kon-kurza se je izvršila na zahtevo odvetnika Gjorgja Pupiča, zastopnika Jovana Neško-viča, kateremu Radomir Pašič dolguje manjši znesek. = Skok cen na dunajskem tržišču jajc. Z Dunaja poročajo: Spričo malih dovozov so cene na tržišču iajc znova poskočile. Ponujajo se manjše količine jajc poljskega, gornjeavslrijskega in štajerskega izvora, dočim ruskih in rumunskih jajc ni bilo. Ponudbe v trgovini na debelo: prvovrstno, ju-goslovensko in madžarsko izvozno blago 17.5. madžarsko, gradiščansko in poljsko IG do 16.5 groša za komad. = Povišanje železniških taril v Rumuniji. Rumunsfca vlada ie sklenila, da se po-višaio potniške tarife za 50 odstotkov, a blagovne za 35—60 odstotkov. Nove tarife bodo stopile v veljavo 1. cktobra t. 1. = Ogromne lesne zaloge v Rumuniji. Tz Bukarešte javljajo, da imajo romunske tvrdke v zalogah kakšnih 90.000 do 100.000 vagonov raznega lesa, ki ga nikakor ne morejo izvoziti. Rumunska vlada pripravlja razne olajšave, da bi se te ogromne količine še letos spravile na inozemska tržišča. Devize, ki bi s prodajo tega lesa prišle v državo, bi zelo okrepile lej. Ako se bo Rumu-nom odprl izvoz lesa, je opasno, da bodo cene znatno popustile, kar bodo neprijetno občutile tudi na^e izvozne lesne tvrdke, ki se že itak borijo z neprilikami. = Likvidacija. , tovarna kemičnih izdelkov, d. z o. z. s sedežem na Viču-Glincah, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki naj priglasijo terjatve. = Uvedba pengov v madžarskem državnem gospodarstvu. Madžarski finančni minister je izdal pred kratkim navodilo vsem državnim blagajnam in obla9tvom, da do popolne uvedbe nove madžarske valute (pengo), to je do 1. januarja 1927 označujejo denarne vsote ne samo v kronah, temveč poleg tudi v pengih. To velja od 1. julija t. 1. = Majhno zboljšanje položaja na češkoslovaškem lesnem tržišču. Iz Prage poročajo, da se je položaj na češkoslovaškem lesnem tržišču spričo večjega povpraševanja Nemčije zboljšal. Tudi od povečanega povpraševanja iz Anglije je zabeležila Češkoslovaška že več zaključkov. Najslabše so prilike na tržišču rezanega materijala. V splošnem je položaj, ki se je sicer zboljšal, še vedno nerazveseljiv. = Protektorat nad jesenskim praškim velesejmom. Vlada CSR je na 6eji 16. julija t. 1. sklenila, da prevzame protp^^at nad jesenskim praškim velesejmom 18. avgusta. LJUBLJANA. (Prve -številke povpraševanja, droge ponudbe in v oklepajih kujpčij-ski zaključili.) Vrednote: investicijsko 75—76, Vojna škoda 293—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—196, Ljubljanska kreditna 170—0, Merkantilna 90—95, Praštediona 865—868,- Slavenska 50—0, Kreditni zavod 165—175. Strojne. 0—110, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 103—103 (103). — Blago: Brez zaključka. Običajne ponudbe in povpraševanja. ZAGREB. Efektno tržišče nespremenjeno. Vojna škoda se je obdržala na včerajšnjem nivoju. — Dinar v Curihu neznatno čvrstejši. Francoski frank in italijanska lira sta zabeležila malo večji skok in sta bila zato tudi v Zagrebu za malenkost dražja. Druge devize brez sprememb. Noti-rale so devize: Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25, ček 799.15—803.15. Berlin 1349—1353 Italija 186.65—187.85. London 275.13 do 276.33, Ne\v York ček 56.464—56.764, Pariz 163—165, Praga 167.38—168.38, Švica 1094 8 do 1098.6; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Kreditna Zagreb 101—102, Hipo 54.5—55.5, Jugo 91—91.50, Ljubljanska kreditna 170—0, Praštediona 865—870, Slavenska 50—52; industrijski: Eksploatacija 10 do 13. Isis 52—54. Slaveks 112—115, Slavonija 32—33, Trbovlje S42.5—355, Vevče 105—0; državni: investicijsko 75—76, agrarne 39—41, Vojna škoda 295—295.5. CURIH. Beograd 9.125. Berlin 123.20, New York 517.50, London 25.15, Pariz 141525 Milan 17.025, Praga 15.325, Budimpešta 0.00723375, Bukarešta 2.41, Sofija 3.7425, Dunaj 73.10. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4750 do 125150. Berlin 168.23—168.73, Budimpešta 98.98—99.28, Bukarešta 3.30—3.32. London 34.3625-34.4625, Milan 23.25—23.35, New Vork 706.75—709.25, Praga 20.9375—21.0175 Sofija 5.1050—5.1450, Varšava 78—78.50., Curih 136.58—137.08. Pariz 10.93—20.03; valute: dolarji 704.25—708.25. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.49, v Berlinu 7.406. Iz živi Denarni transport v spremstvu 40 avtomobilov Zgodovinarji točno poročajo, kako je bogati Krez, kralj Lidije, prenašal svoje dragocenosti v novo zgrajeno palačo v Sardesu. Za sprevodom je korakalo 30 do zob oboroženih vojakov, pred njimi pa so šli 4 težki vozovi na katerih so prevažali Krezovi pooblaščenci različne dragocenosti lidijskega kralja. Na to navedbo se človek spomni, ko čita, kako je pred nedavnim časom prenašala svojo zlato zalogo in vrednostne papirje severoameriška državna banka, ki se je selila iz stare palače v novo zgradbo. Ker so v Ameriki napadi na denarne transporte nekaj navadnega, je spremljalo transport 40 oklopnih avtomobilov, na katerih so bile prikovane mitraljeze. Spremstvu je bilo pridejanih 250 detektivov, stražnikov in nadzornikov. Vsi ti so bili oboroženi z ročnimi granatami, katere bi morali uporabiti, čim bi kdo skušal napasti transport. Bogastvo severoameriške državne banke je neki toliko, da ga ne zmore noben vladar starega in novega sveta. Blagajne tega zavoda so tako napolnjene z novcem, da bi bilo z njim na mah mogoče sanirati vse evropske finance. Lahko se reče, da je transport z opisanim spremstvom najdragocenejši transport, kar jih beleži človeška povest-nica. Nova palača ameriške državne banke ima svoje jeklene tresorje pod zemljo v Nassau-Streetu. Razdalja med starim in novim bančnim poslopjem iznaša jedva par sto metrov, toda kljub temu so morali odrediti za prevoz dragocenosti največjo opreznost. Drznost ameriških bančnih razbojnikov je dobro znana. Kljub temu. da ni nihče vedel za transport, bi bilo čisto lahko prišlo do napada in plenitve. Ker so ameriški bančni razbojniki opremljeni z vsemi mogočimi napadalnimi sredstvi, je morala biti obramba pripravljena na take slučaje. In res, pet avtomobilov je bilo tako opremljenih, da bi v slučaju napada prenesli tudi napad s strupenimi plini. V teh petih avtomobilih je bilo natovorjeno za 1400 milijonov dolarjev zlata. Vsak avtomobil je imel 2 mitraljezi in poleg spremljevalnega osobja so stali na cesti v špalirjih policaji, ki so bili tako razmeščeni, da je imel vsakdo izmed njih nalogo nadzirati samo. par kvadratnih metrov prostora. Prevoz zlata, vštevši nakladanje in razkladanje, je trajal pet ur. Čim je bilo zlato naloženo v novih prostorih, so se avtomobili vrnili v staro banko, naložili 50 ton kovanih zlatnikov in 600 ton srebrnega denarja. Tretji transport pa je prepeljal vrednostne papirje. Poseben avtomobil je prevažal samo dragulje, katere so v banki deponirali privatni lastniki. Tako je ameriška državna banka prenesla za 5000 milijonov dolarjev vrednosti, ki so sedaj spravljene pod novo streho. Ljubezen in diktatura Signorina Edda, zakonita hči italijanskega diktatorja Mussolinija, je te dni pritegnila nase pozornost pariškega tiska. Ne gre za obnavljanje vesti, da utegne Eddo poročiti italijanski prestolonaslednik Umberto, marveč pišejo novine o njeni trpki zaljubljenosti v nekega gardnega častnika. Signorine Edda, razlagajo listi, ki je vzrastla med malimi in revnimi ljudmi, kakor njen oče, je začela gojiti gorečo ljubezen do elegantnega gardnega oficirja. Tudi v gardi italijanskega kralja so sami visoki fantje (predpisana je višina 185 cm) in zato ni čuda, da je signorina Edda poklonila simpatije mlademu velikanu, ki vrhu tega izvira iz odlične patricijske obitelji. Nesreča pa je v tem, da je mladi častnik velik nasprotnik fašizma . . . Čim je Eddin močni in odločni papd doznal. kako stoje stvari, je izbral radikalno sredstvo proti temu «komplotu». Ker častnik ni kriv, da se je v srcu hčerke fašističnega voditelja, njegovega političnega nasprotnika, vnela nenadna ljubezen, je Benito odredil, da se Edda odpravi v Pascio, kjer ima nečak Pija XI. strog in pobožen dekliški pen-zijonat ... Tu se torej nadeja Benito Mussolini, da bodo ukrotili Eddino srce. Za dve leti, dve polni leti, je italijanski diktator interniral svojo hčerko v strogo katoliškem penzijonatu. Veliko pa je vprašanje, ali se bo s terorjem, s kakršnim se krotijo množice, dala ukrotiti tudi ljubezen do 185 cm visokega gardnega častnika. Čas bo pokazal .. . Radi mačke Iz Newyorka poročajo o tragičnem koncu neke deklice, ki si je iz ljubezni do neke bedne mačke vzela življenje. Mala Marta Stevvart iz Freeporta (Long-Island) je našla na ulici mlado, dozdevno izstradano mačko. Dekletcu se je nesrečna žival zasmilila; pobrala jo je s tal in jo v naročju odnesla domov. Menila je. da je starši ne bodo karali zavoljo njenega usmiljenja z ubogo mačko. Toda deklica se je varala; oče jo je ozmerjal, zakaj vlači s ceste živali v hišo. nato ji je mačko vzel ter jo je odnesel zopet na cesto. Deklici je bilo po mački silno hudo; vsa solzna je prosila očeta, naj ji vrne ubogo žival. Potem pa je naenkrat utihnila, odšla mirno v očetovo sobo. vzela iz predala očetov revolver ter se ustrelila v glavo. Deklica je bila mrtva na mestu. Koliko popušijo v Franciji? Da Francozi zelo veliko potrošijo na tobaku, je znana stvar. Ali vendar se zde naslednje številke skoraj neverjetne. Objavila jih je vlada, torej morajo biti avtentične. Iz njih izhaja, koliko čistega dohodka je imela francoska država v letih 1913. do 1925. od tobačnega monopola. Številke so zaokrožene v milijonih frankov. Leto Čisti dohodek 1913 .... 436 1914 .....418 1915 .....401 1916 .....430 1917 .....465 •1918 .....374 1919 .....540 1920 ..........814 1921 ..........1035 1922 ..........1198 1923 ..........1282 1924 ..........1483 1925 ..........1936 Porast čistega dobička v povojnih letih napram letom 1913. do 1918. gre seveda izključno na rovaš padca francoskega franka, dejansko pa se je kon-zum tobaka celo zmanjšal, kar pa iz statistike ni razvidno. Leta 1925. so Francozi dali na tobaku državi skoraj 2 milijardi frankov zaslužka, ali v našem denarju nad 5 milijard dinarjev. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko zasluži naša država na tobaku. V razmerju s Francijo bi morala Jugoslavija dobiti od tobaka najmanj poldrugo milijardo Din — nad desetino celotnega proračuna! — če ne celo več, kajti znano je, da tudi Jugosloveni spustijo ogromne vsote denarja v dim. Kdo je merilec grofa Tisze? O tej stvari se je po vojni že neštetokrat razpravljalo, vendar se zdi, da stvar še danes ni končnoveljavno pojasnjena. Madžarski list «Pesti Kurir» javlja sedaj o senzacijonalnem preokretu v tem tako misterijoznem vprašanju. Že pred meseci je bil pri državnem pravdniku Polanyju advokat dr. Rudolf Endrey, ki je izpovedal, da se je pri njem oglasila neka žena z novimi izjavami o morilcih grofa Tisze. Ta ženska je bila zaslišana tudi od policijskega komisarja Szrubiana, ki je vodil preiskavo o umoru. Iz nepojasnjenih razlogov pa se ni protokolirala nobena navedba te ženske. Uvedena torej tudi ni bila preiskava; in ker je cela stvar zaspala, se je podala ženska k odvetniku Foldvaryju, branitelju Sztanikov-skega in Gartnerja, ki sta bila obsojena prvi na 20. drugi pa na 15 let ječe. Dr. Foldvary je skušalma podlagi na- Počitnice pod milim nebom si je letos privoščilo okoli 950 Parižanov srednjih slojev, ki jim denarne prilike ne dopuščajo, da bi se podali v draga kopališča. Odšli so par ur vožnje ven iz Pariza, v Rambouilleski gozd in so si v Mesnulski jasi postavil šotore. Tako jim pride le« tovišče zelo ceno; na dan jih stane 6.50 frankov za osebo (okoli 10 Din). — Zgoraj: pogled na šotorišče. Spodaj: notranjost spalnice v šotoru (levo) in ribnik, v katerem se letoviščniki hlade v teh pasjih dneh. ee^m Noben milni prašek Vam ne more nadomestili „Pers i l". Z nobenim ne morete svojega perila tako snažno, primerno in neškodljivo prati. V 17 letih, odkar se „Persile< rabi, seje to opetouano dokazalo. Danes! Veliki francoski Gaumontfilm Danes! Bitka pri Cuzimi Odločilna pomorska bitka med Rusi io Japonci po slavnem romanu „La Bataille" od Claude Farrere-a. V glav. vlogi najslavnejši japonski igralec SESSUE HAYAKAVA Sodelujejo samo znani francoski igralci — Deljena ljubezen lepe janonske markize. — Krasna oprema japonskih zabavišč in privatnih stanovanj. — Orjaška pomorska bitka ruskega brodovja z japonskim. — Sodelovanje japonske in ruske mornarice, tisočerih topov in mornarjev i. t. d. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Pri vseh predstavah svira naš priznano prvovrstni, pomnoženi orkester. Po vsaki predstavi se dvorana temeljito prezrači. — Moderno urejena ventilacija. ELITUI SCINO MATICA Najudobnejši kino v Ljubljani. Telefon stev. 124. vedb, ki jih je prinesla ta ženska, obnoviti proces. Njegov napor pa ni imel uspeha. Tako je končno dr. Foldwary sam protokolarično zaslišal to žensko ter poslal prepis zapisnika uredništvu «Pesti Kurirja®. Glasom izpovedb neimenovane ženske se nahajata prava morilca grofa Tisze, neki Z. U. in A. B. še danes v Budimpešti na svobodi. A. B. je vodil avtomobil k vili. kjer je Tisza stanoval usodnega dne v oktobru 1918. Njegov sokrivec Z. U. pa je udri v Tiszovo sobo in usmrtil ministrskega predsednika s strelom iz mannlicherice. Protokol označuje imenoma tudi priče, ki lahko potrde istinitost teh navedb. Juristi sodijo, da bo na podlagi teh objav uvedena sedaj revizija procesa, od katere si pravniški krogi kakor tudi občinstvo obetajo novih razkritij. X Bewi±re of moon. Če hodiš razoglav po solncu, utegneš dobiti solnčarico: nos se ti lupi ali se cedi. Pride lahko tudi na« val krvi, da za vselej zaspiš ob lepi beli cesti. O mesečini pa se nam ni sanjalo, da bi mogla biti zavratna. A glej! Iz Amerike prihaja klic nekega zdravnika: Pozor na lu* no! Njeno izžarevanje je strašno: v glavi vam zaplodi otožno ubranost, ki v krat« kem privede v nevrastenijo, brezbrižnost, malomarnost, v stud pred življenjem, v sa. momor. Čim daljši so ti lasje, tem bolj po« tuhnjeno se ti zaje v črepino. Pomislite na romantične junake, ki so se predolgo mudili v mesečini: VVerther in Zorin sta storila nesrečno smrt... Če tudi ameriške« ga učenjaka luna ne trka? Lovstvo in ribištvo Smrduh-potepuh na lovišču Prav pogosto se zgodi, osobito o priliki poljskih lovov, da zastajajo psi, ki se sicer ne dajo zavesti od vsake mišje luknje, da bi vtikali svoj nos vanjo, ob' grobljah, bohotno zaraslih mejah, starih kupih gramoza in večjega kamenja, posebno pa ob kakih, na samoti stoječih kolibah, senikih in sličnih, pogosto že razpadajočih stavbah, ob katerih vohajo in vohajo, jih preiskujejo od vseh strani in se ne dajo od njih odpraviti za nobeno ceno. Pogosto čuješ, da stika pes za mišmi ali za mačkom, ki hodi baje tjakaj v vas, kar je tudi mnogokrat res. Včasih se pa zgodi, da kak podjetni fok-sterijčr ali drug vztrajen kožun pretika in brska, hrka in kiha ali tudi koplje in grize po dračju, koreninah in srobotovini toliko časa, da prepodi iz udobnega letovišča črnorjavkasto, manjši mački podobno žival, ki v navidezno nerodnih skokih, navadno v svojo pogubo, skuša oieti svoje ogroženo, malo vredno življenje. Ko jo pes vjame in zadavi, stopi lovec bližje in spozna, še preden si ogleda košato zver iz bližine, po 'njenem izredno blagem parfumu — za slo-bodu zlatnu padlega — — dihurja, ki je testameatarično rtalil svojemu davitelju in morilcu lepo porcijo svojih telesnih dišav in ga založil z njimi vsaj za teden dni. Dihurjev je dokaj več, kakor se to navadno misli; pač zato, ker jih je razmeroma redkokdaj videti. Malokdaj se klati podnevi po svojih obširnih, nestalnih revirjih. Kvečjemu meseca februarja in marca, ko se parijo, pride v izrednih primerih tak ljubezni vnet avanturist, ki »brez miru okrog divja«, na pogled. Sicer pa dihur svoje dneve prespi in stoprav, ko se stori noč, kot pravi ropar prične s svojim potovanjem. Tedaj pretakne vsako mejo, preišče vsak kot, preteče vsako brajdo, pregleda vsak vrt in prav pride vse, kar leze ino gre in kar je sploh zanj užitno. Miši, žabe, jerebica na gnezdu, jajčeca v njem, ribe v vodi, mrhovina ali neobrana kost ob poti, medena tepka ali sliva v travi ali kar že je, vse je dobro. Varen pa ni pred njim ne kurnik, ne gO-lobnjak, in prav tako ne kunci v hlevu. Predrzen in izredno srčen in krvoločen, kakor vse kune, se ne zadovolji samo s plenom, da se z njim nasiti, ampak mori iz strasti, menda naravnost pijan krvi svoje prve žrtve. Znan nam je primer, da je pod dobro zavarovanim kurnikom izkopal rov in pomoril sedem velikih kokoši. Drug, ko je vdrl v golobnjak in pokončal tri golobe. V tretjem primeru je mislil kmet, da mu je lisica pomorila pod streho nastanjene kokoši, kamor je vodila navadna lestva. A lovec je pravilno sklepal, da je zločinec ali kuna, ali velik dihur. In res je bil dihur, ki se je v tretji noči po »moritvi veliki« vjel v nastavljeno past. Ugonobil je bil v eni sami noči 22 mladih in starih kokoši in končno poplačal svojo predrzno brezmejno hudobijo s svojim življenjem. Kokošnjakom postanejo dihurji posebno nevarni na zimo, ko je na polju hrane vedno manj. Dišeča gospoda se primakne v bližino hiš, odnosno se naseli naravnost v njih, v podstrešjih, skednjih, kozolcih, drvarnicah in podobnih skrivališčih. Tako nekako v novembru se odselijo dihurji iz polja in gozdičev, se pomeščanijo in prezime na vasi. Ker niso niti plašni, niti prekomerno previdni, jih n! težko poloviti v pasti, posebno v zaklopnjače, ki so pod kozolci, ob hlevih in vrtovih nastavljene že od poletja sem in ovabljene s kako hruško ali kakim jajcem. Čudil se boš, koliko je te, sicer povsem nevidne roparske golazni ob tvojem dvorcu. Če loviš sistematično, te ne preseneti 20 do 30 dihurjev vsako leto. Vsaj ne v prvi zimi. Ko se dihur ženi, se mu zljubi zopet širnega polja, kamoT se v zgodnji pomladi — kakor vsa velika gospoda — preseli na letovišče in kjer ostane do pozne jeseni. Sedaj je miza zopet bogato pogrnjena; miši ne zmanjka, jerebice se parijo in na mlade zajčke ni treba dolgo čakati. Za postne dni pa je polžev in žab vedno dovolj. Sicer pc spreten dihur ne pride zlepa v zadrego, in če treba, unvati tudi ribiču na nočno na-stavo ujeto postrv, kar smo že tudi doživeli. LOVCA, lista za lov in ribarstvo, avgu-stova številka je izšla s sledečo vsebino: Ing. dr. V. A. Jeločnik: Nekoliko lovske balistike. — Ing. Anton Šivic: Nekaj prispevkov h gospodarskemu pomenu lova. — Lenart Z. — Podjelovčan: Spomini na >Ka-ličec. — Ing. dr. Viktor Jel -.fnik: Novo in staro o jerebu. — Ing. Vojo Koprivnik: Propast beljskih lovišč. — Dr. Avgust Mua-da: Lov z umetno muho (konec). — Iz lovskega nahrbtnika. — Iz ribarske mreže. _ Razglas. — Mali oglasi. — Listu je pridejana priloga »Naši psi«, glasilo jugoslovenskega kinološkega saveza s člankom E. Križnia: O vzreji psov. Fran Albrecht: Malo važni zapiski* »Kako je zunaj?« vprašuje prijateljica, ki leži na klopi. Jaz, tudi sam radoveden, kakšna je francoska pokrajina, pogledam naglo ven in pravim: »Kakor pri nas, kadar je noč. Vse je temno.« Prijateljica nekaj zagodrnja in se prevrže na drugo stran. Vlak Pa drdra, drdra, drdra . . . Zapri oči in zaspi! Da bi sanjal, so misli pretrudne. Panta rhei . . . vse beži! Kam? V solnce in luč, v novo, višjo zavest, v božansko nesmrtnost, ali pa v temo in noč, v večni, prazni, gluhi nič? Taso se voziš, popotnik, z nemirom v duši, z večno, pekočo žejo po spoznanju, po razširitvi samega sebe, po nesmrtnosti . . . Kako te je groza noči, gluhote in praznote, kako te je strah konca vožnje! Ne, saj ni konca. *ako te pali žeja, da bi živel večno, vekomaj in neprekinjeno, s tem svojim telesnim in duševnim življenjem! Ampak v srcu je strašen, neizlečljiv razkol. Je konec! ti zatrjujejo možgani. Glej, kako ti vse polzi, neotipljivo je. nerešljivo . . . Vse beži v noč — kakor ta-le siva reka ob progi . . . Odprem oči in pogledam — res, skozi jutranji somrak se beli spodaj reka. i o je Seina, si pravim. — Kje smo zdaj? vprašuje prijateljica v polsnu. — Mislim, da bomo kmalu v Novem mestu, ji odvrnem, samo da nekaj odgovorim. A resnično se mi zdi. kakor da se vozimo mimo Stične in Sent Vida. Dijon — se nam razodene s postaje. Tovariš se dvigne, da mi napravi prostor. Zleknem se na klop, roteč se In zaklinjajoč, da bi spal. V taktu koles ml udarja glava ob črno usnje. Ko odprem oči, je že svetel dan. Mukoma si bori solnce pot skozi oblake. Pogledam skozi okno, v daljavi se že črtajo konture giganta: kakor v zraku, stoji, s široko razkoračenimi nogami, z ozkim tenkim telesom, gigant brez glave. — Evo ti — Babilonski turen 1 vzkliknem tovarišu. In že je zavozil vlak na peron. Gare de Lyon! V naglici me spomni od daleč dunajskega Siidbahnhofa. Sajasti in zamazani, a čili in vedri zgrabimo svoje kovčege in se pomešamo med množico. Od daleč nas pozdravljata dva rojaka: slikar P. in prijatelj M. iz Gene-ve. Slikar P. je bolj majhne postave; zato je stal na tehtnici. Pariz. Z radovednim in hkratu skeptičnim smehljajem na ustih, kakršen je pač človek dvajsetega stoletja po svoji na-turi, razbiram prve vtise. Po glavi mi šume besede, ki sem jih čital doma in ki so premiete že do absurdnosti, besede, ki jih je izrekel genijalni Franc L: »Pariš u'est pos une ville, cest un monde.« Prvi dojem tam zunaj je bilo nekaj umazanega. Tako je, kakor na periferiji vseh velikih mest, koder se odteka blato človeškega mravljišča in se polagoma odceja v neoskrunjeno solnčno zelenje travnikov in polj. Razbiti kosi starega, zarjavelega železa, kupi gramoza, razbite barake, stare škartirane tračnice, tam šod zasrnelega zelenja, ki sili izpod peska, in nato spet blato, blato ... Na človeško glorijo pomisliš in na klavrni finale njen. Pred kolodvorom vlada vzoren red; v discipliniranem polkrogu se vrste avtomobili. Ko sedemo s svojo prtljago v takso, nas takoj zajame morje ulic in hiš. Kamenje, zid, opeka, hm. Z neba pa sije solnce, sveže majniško solnce. Pozdravljen, Pariz! Kakor v polsnu, s priprtimi očmi se ogledujem krog sebe in pozdravljam mesto. Jedva da ga vidimo: hiše. palače, cerkve, most, vrt. gladka asfaltna cesta, na nji ljudje — jaz ne vidim ničesar. To je opojen trenutek, ko stopiš prvič v tuje mesto. Nenadoma, v hipu, kakor kaktusov cvet, se ti odpre srce na široso in hoče sprejeti vase vso to neznano lepoto sveta, vso množico življenja in njegovih utripov, vso brezmejnost vtisov. Kakor da si se znova rodil, ti je; v krvi poje in vriska. Pred Odčonom izstopimo. Zanima me cena. — Šest frankov, pravi šofer. — Bagatela! si pravim. V Ljubljani bi plačal za tako vožnjo šestdeset dinarjev. Prtljago oddamo pri prijatelju M.; hotel je zaseden. Ajdimo isakt stanovanje! Slikar P. nas vodi. To je torej Latinski okraj. Drugače sem si ga bil predstavljal: bolj romantičnega, bohemsko - siromašnega. Tu pa, evo ti, ta krasni asfaltirani trg, stare začrnele palače, bogati znanstveni instituti, univerzitetna posglopja. No. ko zaidemo v stTanske, manj čiste uličice, z granitom tlakovane, vidim, da ne manjka tudi romantike; najbrže tudi siromaštva ne. Stanovanja, kolikor jih je na razpolago, nam ne konvenirajo. Naš vodnik predlaga, da se naselimo na Montpar- ' nassu; tam so tudi ugodnejše zveze s podzemeljsko železnico. Na pot! In tako brodimo po cestah in ulicah, gori, doli. na levo, na desno, z lagodnimi koraki, z radovednimi očmi. Majniško solnce nam sije, sveži jutranji veter nam umiva lica. Nič nismo trudni, nič zaspani Tako mi je. kakor da sem po dobro prespani noči pravkar vstal iz kraljevske pernice in se pošteno okopal, pa vendar niti eno uro nisem resnično spaL — To je Luksemburški vrt. pravi slikar, ko smo obšli par ulic. Oha! si pravim in se ozrem naokoli. Tu je nekoč stanoval Župančič, visoko gori kje v kaki študentovski izbici, ko je gledal na ta park, kjer ... kot solza tiha v prostorih neizmernih! Kot da preteklost diha vzbujena v urah večernih tam. No, zdaj pa je beli dan in park je odprt in vsa preteklost je mrtva. Komaj da ti kipi, razpostavljeni ob stezah, govore o nečem davnem in prošlem. a ti jih ne razumeš, govorica njih kamenitih ust ti je tuja. Samo sedanjost je živa zdaj, samo ta-le hip. ki ga je treba ukleniti vise in pomesti s seboj v svojo večnost. (Nadaljevanje sledi.) Pritožbe mariborskih trgovcev »Slovenect z dne 12. t. m. je objavil proti meni naperjeni napad, poln laži in obrekovanj. Meni znani, za javnost brezpomembni dopisnik piše, da so razmere v mariborskem trgovskem gremiju take, da je treba seznaniti z njimi javnost. Očita mi, da nisem sposoben* voditi gremija, da sem si prilastil vse prostore, da ne plačam najemnine, pa-šujem v hiši kakor kak turški paša itd. Evo vam odgovora, in javnost naj sodi sama. Ali sem sposoben voditi gremij, to je stvar večine članov, ne pa morda posameznika, ki nima niti trgovske izobrazbe. Občni zbor članov pa me je že tretjič enoglasno izvolil za predsednika. Če sem pristaš SDS, je to moja zasebna zadeva, ki nima z gremijem nič opraviti in mi radi tega še vedno ni treba iti za dr. Žerjavom čez drn in strn. Vseliti se v gremijalno hišo, sem bil tudi popolnnma upravičen, ker sem dobil leta 1919. še od prejšnjega nemškega odbora tozadevno pogodbo, samo da prevzamem vodstvo takrat popolnoma razdrapanega gremija. >Elinu« nisem nikdar odpovedal lokala, ampak je >Elin« po poteku 51etne pogodbe radi povišane najmenine sam odpovedal, ker je likvidiral. Ravno tako uisem jaz odpovedal lokala g. Filipieu, ampak je to storil odbor gremija, in sicer na željo nekaterih trgovcev v prid g. Erzinu, ki gotovo ni pristaš SDS. Stanarine za moje prostore si nisem sam <•"oloF.il, ampak je tc vedno storil skupni odbor, ter plačam jaz za moje prostore ravno tako primerno visoko najemnino kakor vse druae stranke v hiši. Nikakor torej ne odločujem sam. Priporočal bi dotičnemu piscu, naj vsaj deloma prouči dotične točke v gre-mijalnih pravilih in se uveri. da najemnine nikakor nima določati občni zbor. Nikdaj nisem trdil, da bi moji predniki gg. Grubič, Wolf, Worscbe itd. tudi tako delali, ker se na delo svojih prednikov, dasi so vsega spoštovanja vredni, radi docela spremenjenih razmer ne oziram. Pred vomo hiša še ni bila last gremija, ker so jo "kupili leta 1915. na lastno pest nekateri gremijalni gospodi v imenu gremija. Da bi kdaj kateri trgovec za tc hišo kaj prispeval, je neresnično, ker teh prispevkov nisem do sedaj še rikjer našel v gremijalnih knjigah. Celokupna vsota za hišo je 'bila obremenjena od Steiermarkische-Sparkasse in Steiermarkifiche Eskompte-bank in le g. Pfrimer star. je posodil 30.000 kron, da so se plačale pristojbine. Ko sem oa leta 1919. prevzel gremij, ni bilo na tem dolsu piačano niti groSa na kapitalu in ne na "obrestih. Pač pa so nas takoj tirjali i g. Pfrimer i oba graška zavoda. Bil sem torej že s tem — poleg drugih poslov gremija — v zelo težkem položaju. Obrnil sem se na Posojilnico«, katera je na svojo lastno ga--ancijo prevzela vse omenjene dolgove ter izplačala takoj vse obremenitve z obrestmi. Tako se je hiša pod mojim vodstvom v teku 7 let ne samo popolnoma poplačala iz lastne najemnine, ampak so se še s preostankom lajemnine, kakor vsakdo lahko vidi, izvršili razni popravki. Ako bi stranke v hiši ;me!e tako majhno najemnino, jaz pa da bi za svoje prostore sploh nič ne plačal, potem bi se pač ne mogla hiša tako vzdrževati. To gotovo ve tudi vsak hišni posestnik. Kar se naposled tiče honorarja za moje delo v gremiju, sem istega že enkrat odklonil ter bom rudi vedno odklonil, ker bi v nasprotnem slučaju doživel od nekaterih podrepnikov gotovo še druga predbaciva-nja. Jaz sem svoje delovanje na strokovnem polju vedno smatral le kot častno in potrebno, zato bom lahko vsekdar, ne samo pred člani, ampak tudi pred vso javnostjo r.astopal s svojo najboljšo in čisto vestjo. Maribor, 16. avgusta. Vilko WeisL D. M. V POLJU. Sokol priredi v nedeljo dne 22. t. m. svoj javni nastop na igrišču na Vevčah za tovarniško restavracijo. Pričetek ob pol 4. popoldne. Naša sokolska družina se neumorno vežba, da bodo pri-atelji Sokolstva z izvajanji zadovoljni ter videli, da se more tudi v najslabših razmerah, brez telovadnice toda z nezlomljivo voljo članov doseči lepe uspehe in zadoščati sokolski ideji. Po javnem nastopu bo nudilo društvo vsem posetnikom prijetno domačnost na veselici, ki se vrši takoj po nastopu v okrašenem vrtu brata Kuharja na Vevčah. Vabimo vse številne lanske in nove goste, da nas posetijo ter da posebno ljubljanski prijatelji Sokolstva pobite to nedeljo v našo občino, ki slov' kot ena najlepših v ljubljanski okolici. SREDIŠČE OB DRAM. V trajen pokoj je stopil po 351etaem vestnem službovanju g. Ježa Culek, učitelj na Bregu pri Ptuju. Služboval je dolga leta v Št. Jurju ob južni žeieznici in se uspešno ter zaslužno udejstvoval v tamkajšnjem javnem narodnem in gospodarskem življenju. Kot središki rojak se sedaj stalno nastani v Središču. Odličnega našega somišljenika in agiSnega narodnega delavca prisrčno pozdravljamo v rojstnem kraju, želeč mu od srca, da bi v našem krogu uživa! svoj pokoj čil In zdrav Je mnoga leta! P1REVALJE. Dne 15. t m. se je vrši! izlet Sokola s tamburaškim odsekom na Holmec ob državni meji. Udeležba je bila precejšnja. Pozdravilo nas je razen domačinov tudi nekaj bratov z onstran meje ter sosednjih društev. Izlet je bil v kulturno naprednem oziru ter za razvoj društva pomemben. Iskreno se društvo zahvaljuje telovadcem ter kapelniku tamb odseka g. Avg. Haber-muthu za požrtvovalno sodelovanje. SELNICA OB DRAVI. Dne 14. t m. je umrl g- Ivan Zorko Kako zelo je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Bilo je nad 350 ljudi. Pokojni je bil posestnik, mizar in mlinar. Ime! je lepo urejen mlin, žago, stroj za drobljenje skorij ta moderno urejeno mizarsko delavnico na vodno ta električno moč. Pri odprtem grobu mu je poslovilne besede govoril g. Josip Žurko. — Dne 16. t. m. je treščilo v hrast pri poslopju posestnika Kaube. V kratkem času je bilo vse uničeno. Ljudje so si rešili le golo življenje. Prihiteli sta gasilni društvi Selnica in Bistrica, a nista mogli nič več storiti. Pričetek šolskega leta Na 1. državni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred 3. septembra s pričetkorn ob 9. Vpisovanje se bo izvršilo isti dan od S. do 9. Razredni dopolnilni in privatni izpiti se bodo vršili od 29. do 3. IX. Šolska maša bo 4. sep* tembra ob 8. Natančni podatki so rs z vidni iz oglasov v gimnazijski avli. Na lil. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Beethovnova ul.) se bodo vpisovali učen« ci v I. razred 1. -septembra od 8. do 9. do. poldne v ravnateljevi pisarni, S seboj naj prinesejo krstni list in šolsko izpričevalo ki velja za vstop v srednje šole. Po vpiso« vanju se prično sprejemni izpiti 2. septem« bra. Od 10. do 12. bo v učilnicah vpiso» vanje učencev v 2. do 8. razred, vpisova« ne repetentov v vse razrede pa v ravna, teljevi pisarni. Vsak učenec mora predlo« žiti letno izpričevalo in piačati 15 Din za tiskovine in dijaško knjižico Učenci tu. jih zavodov se bodo vpisovali 3. septembra dop. v pisarni. Otvoritvena služba božja bo 4. septembra ob 8. v Križankah, 6. sep« tembra ob 8. dop. pa začetek rednega po« uka. Ženska realna gimnazija v Ljubljani in ž njo združeni oddelki. Vpisovanje za na novo vstopivše gojenke v I. do VIII. raz. red bo v sredo 1. septembra od 9. do 11. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpit za te gojenke je včetrtek, 2. septembra ob 8. Gojenke, k; so bile že na zavodu, se javijo v petek, 3. septembra od 9. do 11. Razredni in do. datni izpiti bodo 27., 2S. in 30. avgusta, vsakokrat ob 8. Natančnejši razpored glej na deski. Otvoritvena služba božja 4. sep« tembra ob 9. v nunski cerkvi :r. je obvezana za vse gojenke. Pouk se prične v pol. nem obsegu v pondeljek, 6. septembra ob 8 uri. — Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na torek, 14. septem bra od 9. do 11. Sprejemni izpit je v sre« do, 15. septembra. Pouk se prične 16. sep« tembra ob 8. — Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na 29. in 30. septembra ob 9. uri zjutraj. Pouk se prične 1. oktobra ob 8. Na drž. gfmnaziji v Kranju bodo od 25. avgusta dalje razredni in privatni izpiti. Za razredne (ponavljalne) izpite se je pri« javiti najkasneje dne 27. avgusta od 8. do 11 Prijave za sprejemni izpit v 1. razred se bodo sprejemale dne 1. septembra od 9. do 11. Do tega dne se je mogoče prija« viti tudi pismeno. Prijavi je priložiti obi« skovalno izpričevalo in rojstni list. Spre« jemni izpiti bodo dne 2. septembra od 9. dalje. Vpisovanje vseh učencev bo dne 3. septembra od 9. do 12. Podrobna določila so razvidna iz oglasa na objavni deski za« voda. Odbor Ljubljanskega Sokola naznanja svojemu članstvu, da je zopet posegla neizprosna smrt v naše vrste ter nam ugrabila brata Jakoba Z a 1 a z n i k a, ki je bil nad 40 let včlanjen v našem društvu ter bil dolgo vrsto lei tudi odbornik. Naša dolžnost je, da ga spremimo v častnem številu na poslednji poti. Pogreb se bo vršil izpred hiše žalosti Stari trg št 21 v četrtek ine 19. t. m. Zbirališče članstva v kroju bo ob pol štirih popoldne v Narodnem domu. Zdravo! 1148 Sokolsko društvo Ljubljana II. javlja svojemu članstvu, da je preminul naš član br., Jakob Zalaznik. Pogreba se udeležimo korporativno — člani v kroju. Zbirališče najkasneje od 3.45 na Sv. Jakoba trgu. Slavnostno razvitje prapora Sokola L, združeno z javno telovadbo in z veliko ljudsko veselico, se bo vršilo na Taboru dne 5. septembra. — Bratska okoliška društva prosimo, da upoštevajo ta dan pri določanju svojih prireditev, bratsko članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo pa vabimo, da nas poseti 5. septembra v velikem številu. " 1147 Slovansko Sokolstvo. Kakor smo že na kratko poročali, se je vršila 3. julija v Pragi ustanovna seja vseslovanske sokolske zveze. Tedaj je bil izvoljen tudi prvi odbor. Sejo je vodil predsednik dosedanjega pripravljalnega odbora br. Adam Zamoy-ski iz Varšave; zastopani so bili Čehoslo-vaki, Jugosloveni, Poljaki in zagranični Rusi. Najprej so se predelala še enkrat pravila ter bila nate v definitivni redakciji sprejeta kot obvezna. — Potem se je vršila velika, pa ze!o stvarna debata glede neudeležbe poljskega Sokolstva na VIII. zletu v Pragi. Pri tem je starosta brat Zamoyski dokumentarieno dokazal, da tega ni kriva organizacija sama, temveč je istina ta, da je poljska vlada po intervenciji katoliškega klera prepovedala izdajanje potnih listov poljskim Sokolom z? Prago. Seja je sklenila proti temu prav energično protestirati ua merodajnih mestih. — Na prošnjo bolgarske telovadne zveze «Junakov» za sprejem v slovansko Sokolstvo se je sklenilo, da se o njihcvi prošnji toliko časa De razpravlja, dokler ne sprejmejo sokolske ideologije, načel in sestava. Glede sprejema hrvatskega Sokolstva je bilo sklenjeno, da se jih ne more sprejeti, ker pravila predpisujejo. da zastopa vsako posamezno državo samo en Sokolski Savez. — Dalje se je raz-motrivalo, na kakšen način bi lahko sodelovala pri skupnem delu gimnastična organizacija Slovencev in Hrvatov v Italiji. — Po seji je podaril brat Zamoyski dragoceno darilo za prve vseslovanske sokolske tekme. — Prvo skupno delo novega Saveza bo brez-dvonino veliki prednjački tečaj, ki se bo vršil v Pragi. Vsekakor bo imelo celokupno Sokolstvo od uspešnega delovanja novega Saveza sveje velike uspehe. „KLIU( naj boljše. najt rpcžridše. zato najc&ncjše. Lepa vinska klet z 11 hramnimi sodi za £26 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a j m a n J S I znesek Din 5-—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !■—. Najmanjši znesek Din t9'—s Prostovoljno gasilno društvo na Polici priredi dne 22. t. m. vrtno veselico — Za dobro po-etrežbo skrbi m k obilni udeležbi vabi odbor. 24001 Češplje na vagone to obrane v vsaki množini dobavlja po najnižji ceni Franc Stoja, trgovina mešanega blaga in poljskih pridelkov. Studenec pri Sevnici. 23971 Sadje Iščem odjemalce za namizna m tresena jabolka, hruške in slive. Na željo kupca več vagonov. Na razpolago imam kadi za namakanje sadja 8 do 400 ki. — Kupol zvejo naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24020 Godbeniki! Imperial to Apolo kino v Sarajevu potrebujeta mu. zike za dve prima to dve sekunda violini, 8 za klavir to dva za čelo Nastop 1.—15 septembra Ponudbe z zahtevkom plače na »Kimenu», d. d.. Sarajevo. 2192« Mizar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Franc Svaj-ger, mizar, Staneče, poŠta St. Vid nad Ljubljano. Fotoaparate risalna orodja strokovno popravlja mehanična delavnica Anton Kozina, Cegnarjeva ulica 12. Štampiljke in vse potrebščine priporoča S Petan, Maribor nasproti gla-n. kolodvora 138 "(/) peCaie etikete, graverstvo i SITAR s SVETEK, t "JUBLJANA S J oej Vulkanlzlra vče vrste g n m t j a parna vulkanizacija P Ski f s r v Ljubljani Rimska o. 11. 270 Mlajšo gospodično ki dobro poučuje slovensko stenografijo, i 8 6 e m. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Steno-ija 1». grafija 216532 (dobe> Vič mizarskih pomočnikov Bprejme Matija Perko, mizarska tvornica v S i $ k t. 23940 Sobarico ki zna lepo likati, nekaj šivati ln opravljati vsa druga dela sobarice, sprejmem takoj. Vprašati v Vegovi nlid 2/1 — od 12.—4. ure. 23913 Ravnatelja ozir. uradnika, ki mora biti zmožen vseh pisarniških del. sprejmem za podružnico v Mariboru, ozir. Celju. Prednost ima, kdor položi kavcijo. Ponudbe t navedbo dosedanjega službovanja fa referenc na oglasni oddelek cjutra. pod šifro »Stalno mesto 76». 28876 Kotlarskega pomoč, nika in kovača sprejme takoj Kordiš. kot-Iar in kovač. Sulak, Sni-zinska cesta 20. 23825 Ia. damski frizerji frizerke) perfektni za moicro koura-cje (Wasserweller). striženje na «bubi», maserji, vla-suljarji. se iščejo za prvovrstni salon v Zagrebu. — Samo vešče sile s prvorazrednimi referencami pridejo v poštev Plača po dogovoru. Vprašanja na naslov: Karaš, Zagreb, Akademičkl trg a 21999 Pollrja spretnega in treznega, z večletne prakso, zmožnega slovenskega ali hrvatskega jezika, sprejmem takoj. — Ponudbe pod »Polir 54» na podružnico »Jutra» v Maribora. 23954 Gospodična ali gospa dobi za poldnev-io hišno dele stanovanje in brano. — Ponudbe pod šifro »Samostojen gospod, na oglasni oddelek »Jutra* 23787 Učenca pridnega, z dobrim šolskim spričevalom, ki govori tudi nemško, sprejme tvrdka M. Berdajs, veletrgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor. Stanovanje v hiši. 23978 Učenca v trgovino mešan, blaga »prejme Ivan Vidmar, Brežice. Deklica stara okrog 16 let, ki je vajen* otrok in hišnih del ter zna tuli nekoliko kuhati, dobi službo. Naslov ▼ oglasnem oddelka Jutra. 24010 Brivski pomočnik samo dober delavec dobi takoj mesto proti tedenski plači 250 Din. Zmožen mora biti onduliranja, posebno 30/0 od Bubifrizure. Mesto stalno. — Naslov: Franc Novak, Maribor. 23978 po-24004 Lokal i i č e m v Ljubljani, blizu Mestnega trga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24014 Lokal s stanovanjem i i č e m na prometnem kraju v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddeelek «Jutr»» pod »Almič*. Sobo z 2 posteljama oddam v centra mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23961 Stanovanje 2—8 sob, kuhinje in pritiklin, iščem v mestu ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam dobro 99». 23992 Stanovanje obstoječe iz 2 opremljenih sob, kuhinje in pritiklin oddam v predmestju, par minut od cestne železnice, s 1. septembrom. Ponudbe pod »Mali posestnlk» na oglasni oddelek »Jatra*. 23991 Sobo s posebnim vhodom — po možnosti s hrano — išče mlad gospod s t. septembrom. Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod šifro »Sigurnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 238668-a Na stanovanje sprejmem 2 gospoda, ev. s vso oskrbo. — Sp. Šiška, Zibertova ulica štev. 194. Sobo s souporabo kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. Dva dijaka sprejmem k dijaku višje realke kot sostanovalca i vso oskrbo v veliko zračno sobo nasproti realke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23980 Dijaka-sostanovalca z vbo dobro oskrbo, Učem v lepo, zračno sobo v bližini tehnike. Ceoa 600 Din. V poštev pridejo samo dijaki iz višjih razredov to boljše družine. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 22029 2 gospodični sprejmem na hrano to stanovanje po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24022 T. RABIČ •) b, Ljubljana S^ORSKi^ Trgovino z meš. blagom in stanovanjem, na zelo prometni cesti v Ljubljani oddam takoj vsled odpotovanja. — Potreben samo zadatek — ostalo proti jamstvu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23993 ''J! Trgovec — zakonu razočaran, pri-kupljive zunanjosti, 31 let star. želi spoznati damo lepe zunanjosti to plemenite duše. Zadeva je strogo diskretna. — Dopise prosi pod »Ideal življenja* na podružnico »Jutra«, Celje. 23868 Kogar se tiče! Anonimnemu piscu odgovarjam: Stopi na plan — oči v oči, če si poštenjak to »prijatelj p. . z . . m . .» Hvaležen bom. Izza plota streljajo le bojazljivci! — St.....*. 24018 i m Učiteljica neomadeževane preteklosti, želi znanja v svrho poznejše ženitve z inteligentnim gospodom od 80—10 let. — Prednost imajo višji uradniki. Resne ponudbe s sliko, katera se vrne, pod »Dobra gospodinja 84» na oglasni oddelek »Jutra*. — Tajnost zajamčena. Klavirje harmonije na obroke in posodo svetovno najboljše: Stetoway, HOIzel, Bčsen-dorfer, Fflrster, Stingl original eto. dobite le v veliki zalogi ta izberi strokovnjaka in bivšega učitelja »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg št. 3 (poleg magistrata). 154/1 Klavir rabljen, vzamem v najem ali pa kupim na ugodne obroke. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutru pod značko »Pianino 2». Restaurant «AIle Viole« Trieste, Via O. Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izborna vina: terana, lstrijana, fri-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franceschini & Al-legretto. 200 Barako pripravno za branjerijo ali čevljarja prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 23999 Dosmrtno stanovanje in hrano dobi kdor mi posodi 50.000 Din — na lepem, prijaznem kraju Dolenjske. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtno stanovanje 64*. 23964 Roman La Deme ie In (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi* atatelji čitali z izredno napetim zanimanjem je izšel Naroča se ga v upravi „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ul. 4 Broširan stane ............ Din 45.— Vezan v polplatno.........Din 55 — Vezan v platno ........... Din 65 — Kaj piSe kritik o knjigi: Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debeiokožnejši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v ldanašnji dobi, ko je tako malo zare dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno iza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka. Prijatelji dobre knjige, naročite si jo in izpopolnite svoje domače knjižnice! Oevre Richter Frich: 16 Rdeča megla Roman. Fjeld je zmečkal papir, ki ga je držal v roki, in ga je spustil doli kakor po naključju. Zatrkljal se je mladi dvojici baš pod noge. Mož je vstal, pretegnil se in brez naglice stopil k papirnati kepici. Nikogar ni bilo blizu, da bi se bil mogel začuditi, ko jo je pobral in spustil v žep. Nato je šel k enemu izmed velikih žarometov in je zravnal papir. Na njem je bilo zapisano to-le: »Pridite nocoj opolnoči v mojo kajuto.< Po vsem velikem parniku je vladala čudna tišina. Slišalo se je le enakomerno udarjanje vrtiljakov. Kroginkrog ladje pa se je zdelo, da je naraščajoča tema zdramila vse zle morske duhove Novofund-landskih peščin. Fjeldu je bilo kaj čudno pri duši. V vsem tem občutju je bilo nekaj tako neresničnega. Nagnil se je čez ograjo in se zagledal v fosfornozeleno vodo. Bela mesečina je srebrno poplesavala na kodroglavih vršičkih valov. Toda preko rahlo valujoče gladine se je pomikala dolga procesija senc v belih haljah. Divje so se valile druga mimo druge, sklanjale se in se dvigale ter hitele dalje s pobešenimi glavami in rokami iztegnjenimi pred seboj. In zdajci je vstala silna postava nad vse ostale in bilo je, kakor da se vse pre-tapljajo v tega edinega moža, ki je s povzdignjenimi rokami plaval proti nočnemu nebu ter izginjal v mesečini kakor morski titan... Čuj — kaj je bilo to? Fjeld se je sklonil naprej. Tiho brenčanje je trepetalo nad vodami. Glasilo se je kakor mrmranje velike množice ljudi. Naraščalo je in se zbiralo v turobno žalostinko, ki je plakala kakor zamirajoči ivoki pridušenih strun. Neskončna bol je zvenela v tej čudni po-nočnici, ki se je naposled prelila v tiho šumenje in v slaboten šepet. Fjeld je zaprl oči. Bilo mu je, kakor da mu govori vsa velika, meglena vojska mrtvih. Slišal je njihovo bol in njihov krik po osvetL Deset tisoč mrtvih duš z izgubljenega «Eagla» je rojilo okoli njega in vstajalo iz morskih globin nalik ogromni jati belih galebov. --- Izza Fjeldovega hrbta se je začul živ človeški glas. »Krasen večer imamo, monsieur!« Bil je kapetan ladje. »Vidite, megla že prihaja.« Tako govoreč je iztegnil roko proti velikim belim oblakom, ki so razdražili Norvežanovo domišljijo. »Še nekaj ur, pa bodo peščine zavite v svojo sivo kopreno. Nas to seveda ne bo motilo, ker smo že prepluli središče meglenega pasu. Jutri ob desetih dopoldne bomo v Novem Yorku. Lahko noč, spavajte dobro!« »On ne vidi strahov,« je zamrmral Fjeld, gledaje za njim. »Njegovim očem so skriti. In njegova ušesa ne slišijo pesmi večne bolesti na velikem groblju morja.< XX. Zamena. »Povejte mi,« je vprašal Fjeld mladega Jacquesa Delma, ki se je z živim zanimanjem sklanjal nad spečega Dubonneta, »ali ste že kdaj slišali omikanega človeka, da bi takole smrčal?« »S strašanskim hrupom se obdajajo ti bradači,« je zamrmral Delma. »Res bi me jezilo, če bi me prelisičila taka smešna pošast.« »Da, to je usoda umnih ljudi na tem svetu. Smešne pošasti so tiste, ki vladajo. Le tak je za kaj, kdor je posebno neveden. Če jim govoriš o razumu, pa migajo z rameni.« »In potlej se pritožujejo, da rasto in uspevajo zmajevi zobje anarhizma,« je rekel Delma. »Baš plevel je tisto, kar daje njivi sveta lepoto. Poglejte si tegale gospoda. Prav gotovo je dober rodbinski oče, ki noče delati krivice drugim ljudem. Toda, Bože ti moj, kak dolgočasen dedec! Kak zajedalec človeške družbe! Vse njegovo bitje stremi za tem, da bi si nagrabil denarja. Ta človek nima ne prepričanja, ne smeri v življenju, ne veselja do tega, kar je krasno. Nič drugega ni kakor državljan, ki plačuje svoje davke. Res zavidanja je vredna družba, ki sestoji iz DubonnetovU »Čuvajte se,« ga je smehljaje posvaril Fjeld. »še vedno ima kremplje. Zdi se mi, da smrči nekam izzivajoče.« In Fjeldovo svarilo res ni bilo povsem neupravičeno: prav tisti mah je nekdo glasno potrkal na vrata. Prijatelja sta se začudeno spogledala. Tedajci je potrkalo še glasneje in nekdo je zaklical izpred vrat: »Brzojavka za gospoda Dubonneta!« Fjeld se je oddahnil. »Kaj je?« je vprašal z glasom, ki se je zdel poln zaspanosti in nejevolje. »Brzojavka — nujna brzojavka iz Novega Yorka.« Delma, ki je bil v svojih poljskih capah zelo podoben Človeku, ki je pravkar zlezel iz postelje, se je zehaje približal vratom. »Nu, dajte,« je dejal in odprl vrata baš toliko, da je lahko iztegnil roko. Telegrafist, nič hudega ne sluteč, mu je podal brzojavko. Delma je zamrmral nekaj v zahvalo, vzel višnjevi list in naglo zaprl vrata. »Glej, glej,« je godrnjal sam pri sebi, ko je čital, »v bolj prave roke ta vest ne bi mogla priti. Gospod Dubonnet se je najbrže hotel priporočiti višjemu varstvu, da bi bil gotov plačila za svojo grdo-bijo. Brzojavlja mu Mr. Frank, novi policijski načelnik v Novem Yorku. Čestita mu na uspehu, jamči mu za obljubljeno nagrado in ga poziva, naj zapre Delmaja v tisto kajuto, ki je na vsej ladji najbolj varna. Sporoča mu, da bo ob prihodu parnika osebno na licu mesta, ker hoče sprejeti jetnika v svoje lastne roke.« Delma je srdito zmečkal brzojavko. »Zdaj sem v pasti,« je dejal. »A nase niti ne mislim. Kaj mi je mar! Toda Nataša ...!« »Ne bodite črnogledi,« ga je prekinil Fjeld. »Moj načrt je jasen in ne more izpodleteti. Dubonneta imava zdaj v rokah. Uspavamo sredstvo, ki sem mu ga dal, podpreva še z neko drugo stvarjo, ki ga stori za dva, tri dni povsem neškodljivega. Ali vidite to stekleničko?« JVlcfKi platneni Ž«n$Hi platneni ©in 60- Gtrelki p!otn«ni »in 45- O t*. brez razlije na baru©. Je PROsimo, da zahtevate brezplačen proračun , g v slučaju nabave novih g poslovnih knjig. ' Knjigoveznica K. T. D. črtainica in tvornica poslovnih knjig t Ljubljani, Kopitarjeva nlica 6/11. 44 a obobobobobcdbobobobo KNJIGOVODKINJA verzirana vseh pisarniških del ter samostojna korespondentinja v slovenskem in nemškem jeziku, se sprejme za modno trgovino. V poštev pridejo samo zanesljive moči z večletnimi spričevali. Ponudke pod .Samostoja/2318- na ogl. oddelek .Jutra". 6069. C3BOBOBOBOBOBOBOBOBC3 o ■ o ■ o slovenskega in nemškega jezika zmožen, z znanjem knjigovodstva se sprejme pri Celjski opekarni v Celju. L. Mikuš " LJUBLJANA, Mestni trg 15 lzdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih palic Stari dtiolld ta nanovo oreoblefeio. Odlikovane Tovarne I E. Frette e C. Monza (Italla) Prtenlne BI=ggIIIgl§illllIIII gjjjjSjj| Perilo | || Oprema |ii|||||2 za dom illtlllPlIllliili leleton 98'. pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi Zastopstvo: t-UDVIG BARAGA, LJUBLJANA Šelenburgova ul. 6 .11 27 a Telefon 980 Oč; S6Kd©6©©0©©©©©©©©©@© • ••(■■■•••■»•■••••■•■■•■•••■■••■••■•■•■•■■•••■■■■■•■••■•••■■HIHI Neumann, Kommentar zur Exekutionsordnung knpi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljnbljani, Prešernova ulica 54. v' f t Brez posebnega obvestila. 6096 Tužnim srcem javljamo, da je v torek 18. t. m ob 11. ponoči po kratki, mučni bolezni v Gospodu zaspal naš srčioljubljeni mož, sin, brat, svak in stric gospod Viktor Ban trgovec v Ljubljani Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 19. avgusta ob polu šestih popoldne iz h še žalosti, Tabo; št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 18. avgusta 1926. Ban Marija, soproga. — Ban Viktorija, mati. Novak Antonija, stara mati. — Ivo in Vilko, b ata — Svakinje, vnuki in ostali sorodniki. Pekovska zadruga v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je preminil bivši dolgoletni član in odbornik, gospod Jakob Zalaznik zasebnik in meičan ljubljanski Pogreb visokospoštovanega se bo vršil v četrtek 19. avgusta ob štirih iz hiše žalosti, Stari ttg št 21, k Sv. Križu, katerega naj se vsi člani zadruge po možnosti polnoštevilno udeleže. V LJUBLJANI, 18. avgusta 1926. 6o»5 Načelstvo. Udeležim se 6106 s kapitalom 100.000 Din pri prvovrstnem podjetju. Ponudbe na upiavo .jutra' pod .št. 2533* ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HBMBI PRVOVRSTNA MOč izboren organizator z veliko orakso v bančnih, industrijskih in trgovskih podjetjih, z znanjem več jezikov, bi prevzel mesto st2delouca*še?a zaupnika, organizatorja biroa nod zmernimi pogoji. Vprašanja pod ..Sodelavec šefa" na upravo , Jutra'' 5687 a Potrebujemo spretne zastopnike | za mesto .n okružja za proda;o mno ♦ , zinskih predmetov — Ponudbe f rmi i „KACKI" d. d. Ztmun. Pohištvo 1 Cenejši bencin Din T- Site? iz automatične sesalke Dunajska c. 36. — Angleško Castroi olje vedno na zalogi. ie priporoča Jugo-Auto Telefon štev. 236 607y-a nove VREČE rabljene vse vrste ima vedno na zalogi ter jih prodaja po najnižjih cenah dobroznana tvrdka 190 MIRKO MLAKAR, Ljubljana. Krakovsk nasip m Istotam se vedno kupujejo rabljene vreče. Poslovodja :-: samostojen z večletno prakso :-: • v v SC 1SC6. 6100a V obzir pride samo oni, ki je dalj časa delal v črno - pločevinasti stroki (Schwartzblechware) n. pr. štedilnike, pečnike itd., biti mora obenem vešč tudi ključavničarske stroke, po možnosti samski, in čez 35 let star. — Nudi se stalno nameščenje z dobro plačo. Ponudbe na: Zagreb, poštanski pretinac 116. elegantno v Iormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča A. AMANN, Tržič, tovarna pohištva, to* ■ m B m s s iS B m B S S I ' H*;s'guniest juibmi. uie boiiše 1 Reform - steklenice - za Konzerviranje sadja m povrinin v vseh velikostih ter vse druge pr>-tikline in Zupančevo knjigo: Kon zerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci 151-a Ceniki se oošl-e-o na zahtevo. -t* ; - i c i! c s IS ® M aiOVflfil BOCCflCClO. DEKfllVIHRON iiiiiiiiiiiiiiniiiiHniiminiiHuiiiiinnHuniMnii Prevel dp. flndre: Budai l. KNJIGI. Broširana Jlo 56 — platec Dlo 72-— laksosca izdaja na bolj itm papirja, poltraocosks vezav? Din 100- —. Z Kastracijami U KNJIGA BroSirana Din 58-— piatac Dlo 72-—, Inksnsna izdaja ca bolj Jem papirja, pottraocoska vezavi ilo 190-—. Z ilustracijami. Naroča se pFi Tiskovni zadrugi v Ujabljani, Prešernova ollca 54 UiejuJe Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik«. Za Narodno tiskamo dd. kot tiakarnarjs Fran Jezeriek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani,