Num. (Kiev •SLOVENSKI LIST ~ 1 «WU4»! Str. 5 RAZSTAVA LJUDSKE UMETNOSTI V TRSTU Oktobra in novembra meseca 1937 leta se je vršila v Trstu razstava ljudske ali. kakor bi mi rajši rekli, narodne umetnosti. Priredil jo je "Dopolavoro" pod predsedstvom pokrajinskega fašističnega tajnika Gra ziolija. Namen razstave naj bi bi1, kakor čitamo v uvodu razstavnega kataloga, prikazati vse, kar tvori dedščiuo pretekle dobe, torej nekak kompleks tradicij, del in značilnih običajev tržaške pokrajine. Sam Trst kot trgovsko in industrijsko mesto seveda ne more baš veliko nuditi v tem pogledu, toda da je to malo. kar so lahko zbrali, Priča o "ljudski duši Trsta, ki da je bila vedno čisto italijanska". Bolj kakor sam Trst, je seveda de Sela. ki se razteza od Tržiča do Postojne in dol do Milj, ohranila dokaze svojega svojstvenega narodnega življenja. Toda ne razstava ne razstavni katalog nista nikjer omenila, da so razstavljeni predmeti: •deli hiše. kuhinjsko in poljedelsko ■orodje, hišna oprema in narodne noše slovenske. Nekam tajinstveno ■ee prikriva pravi narodni značaj tržaške pokrajine. Predsednik tehničnega odbora Dole et ti se je v uvodniku celo spozabil, da je trdil, da -80 v tržaški okolici bivali nekdaj tudi drugojezični narodi". Pa bi se vendar lahko s kratkim iaprehodoinj prepričal o nasprotnem, da živi se vedno v Trstu samem, po vsej oko-liei in Ii a bližnjem Krasu iu v Po-štojuščini samo naš narod in da so Italijani le vojaki, miličniki, kara-binjerji, učitelji in drugi, ki so se priselil šele v povojnem »"-asu. Prav tako zavestno je pretvarjala l-esneo Ada Sestau, ko je trdila v članku o krasnih nošah tržaških окоШапк iu o tresni obleki okoličanov, da so "mandrjarji" "ladin-skega" izvora. Opisuje jih tako: "Pobožno in udano ljudstvo, skromno v hrani, ki je verovalo in veruje še vedno v čarovnice in na njih hudodelcu vpliv na ljudi, živali iu rastline, in ki т zvečer voščijo lahko noč v Božjem imenu"(ll) Se najboljši je članek Silvija Rn-tterija ki se jegotovo še pred kratkim pisal Rutar, o "Ljudskem licu Tržaške pokrajine", dasi tudi on nikjer ne pove, da je to ljudstvo slovensko, in poudarja samo italijanski vpliv na arhitekturo cerkva, f Iz vsega tega izhaja dovolj jasno, kaj je bil pravi namen tržaške razstave. Hoteli so tako zbrati v Trstu slovenske narodne noše, slovensko orodje, slovensko hišno opremo in kmetsko arhitekturo ter vse to prikazati lcot pristno italijansko. V ta namen so morali prispevati v veliki meri naši ljudje sami. V seznamu oseb, ki so lastnik razstavljenih predmetov, srečamo marsikatero ime ki priča da jc lastnik gotovo le s težkim srcem ugodil zahtevi v tak raznarodovalui namen. Verjetno jc tudi, da bodo marsikateri predmet, pridržali in ga tako tudi brez pravega pristanka odvzeli dosedanjemu lastniku, kakor so to že storili v marsikaterem kraju z narodnimi nošami. Figurira-lo bo kot pristno "italijansko na-rdo blago" v Italiji. ODLIKOVANI NAŠI ZNANSTVENIKI IN UMETNIKI V nedeljo, 28. nov. pr. 1. se je v Mariboru zaključil umetniški teden. Ob tej priliki so bile razdeljene nagrade najboljšim umetnikom, katerih po večini so bili deležni na- ši rojaki. Tako je dobil prvo nagrado 1.500 Din v glasbi za godalni kvartet v štirih stavkih, prof. Karel Pahor iz Trsta. Drugo nagrado 750 Din je prejel prof. Ubald Vrabec, tudi iz Trsta, za simbolično pesnitev "Tema in luč". Prvo nagrado za književnike v znesku 1000 Din je dobil rojak dr. Ivo Šorli iz Tolmina za "Cesto na ravnem". Od slikarjev je dobil drugo nagrado 1000 Din. prof. Albert Sirk, doma iz Sv. Križa pri Trstu, za sliko "Bakreki zaliv". Prvo nagrado za igralce je dobila rojakinja Elvira Kraljeva iz Trsta v znesku 1.500 Din. Kraljeva je igralka pri mariborskem gledališču. Kazen druge na grede za "Tema in lue", je bila prisojena Ubaldu Vrabcu še nagrada 1.500 Din. za koračnico jadralnih letalcev ter književniku rojaku Radivoju Reharju iz Slapa pri Vipavi, nagrada 1000 Din. za besedilo koračnice jadralnih letalcev. Ubald Vrabec in njegova soproga Ema sta nekaj let živela tukaj med nami v Argentini, kjer sta pa morala marsikatero grenko prestati. Kljub zmožnosti, ki sta jo posedala, nista našla dovolj razumevanja med slovensko kolonijo in prislijena sta bila zapustiti Argentino. Preselila sta se v Jugoslavijo, kjer sta sedaj deležna boljše sreče. RESTAURANT - RECREO "E CAfiON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravili za svadbe. — Krogi j išče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires sunjenosti je prijel Pardaillan za roko, ki je bila prelila kri vojvod« Guiškega — in preden mu je utegnil braniti, ee jo »klonil do nje in jo jo poljubil.. . "V svojem imenu," je Šepnil pri tem. "in v imenu Karta IX., ki ste ga maščevali ..." "Dečko moj", je zamrmral Pardaillan. "Dečko moj...." Njegove oči so ee mehko uprle v prepadeno obličje vojvode Angoulcmskega. —1» "Da vam ne bi nikoli niliče poljubljal desnice za takšuo dejanje..." Nekaj trenutkov sta oba molčala. — Toda vitez, ki ni bil lakomea ganjenih prizorov, se je kmalu vzravnal v stremenih. "Naprej," jo dejal. "Podvizajva se, da dospeva v Pariz pred Gulsevimi božje-potniki. Cas je, da jameva misliti na Vloletto... Glejte." J« nadaljevnl, prikrivajo hI oči z roko, "ali nisem rekel, da tvegava glavo, če so predava temu toku t" Tako govoreč "je pokazal proti znotju griča. M©d množico, ki je drla v breg, se je bilo pojavila nosilnicn, obdana z močno stražo na konjih, "Kosilnica njene Svetosti Favste," je zamrmral Pardaillan. — "Radoveden sem kaj bi storila z nama, če bi naju zdajle dobil» v pesti..." Favsta je videla jezdeca vrhu klanca. Zdrznila se je od slutnjo in zasenčila oči •/. roku; toda preden ju je utegnila spoznati. stn izpodbodlft svoji živali in v diru izginila pod drevjem bliinjeba gozda. Charlres se je pomiril šele v prvih popoldanskih urah. Guisevci, kar jih nI pobegnilo, so bili pobiti ali Spravljeni v ječe; meščani, kl ho hg zjutraj r. grozo zapirali v svoje domove, so spot prihajali na ulico ter povpraševali sosede in znan- KRATKE VESTI Beograd 15. januarja. — Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra podpisal odlok, s katerim se odobri kredit 2,121.127 din za prameksiranje državne ceste od Na-klega do Brezij. Ta dela bo izvršilo gradbeno podjetje "Slograd" iz Ljubljane. ** * Beograd 13. januarja. — Ker je dosedanji glavni tajnik glavnega odbora JRZ senator Sniodej radi zaposlenosti funkcijo odložil, je bil imenovan za glavnega tajnika glavnega odbora .JRZ miinster dr. Miha Krek, ki je danes prevzel vse posle. ** • Zagreb 11. januarja. — Uprava Savske banovine je odobrila 800.000 din za popravilo stolnice. Katedrala je bila zgrajena pred 57 leti ter je pokojni nadškof dr. Anton Bauer določil poseben odbor, ki je pregledal stanje stolnice, ki zahteva nujna popravila. Finančno ministrstvo je kredit odobrilo in bodo spomladi začeli s popravili. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA KRALJU ALEKSANDRU ODSTOPIL Po smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je v Ljubljani sestal odbor z namenom, da po vsej banovini nabira prispevke za postavitev spomenika pokojnemu vladarju. Akcjia je zbrala nad poldrug milijon dinarjev. Dne 16. decembra 1937 je šest članov navedenega odbora, in sicer predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajnik in en elan, podalo ostavko na svoje položenje v roke gospoda baua. Ker tako okrnjeni odbor ne more poslovati in da bi se uspehi rodoljubnega in vsega priznanja vrednega dela dosedanjih funkcionarjev zavarovali ter se se njihova akcija uspešuo nadale-.vala in končala, je gospod ban poveril akcijo za postavitev spomenika Viteškemu Kralju Aleksandru I. ce. ali je vojvoda Guiški res nbit in kako in zakaj so gu ubili... Vest, da je Guise snoval zaroto zoper kraljevo življenje, da se je zvestim plemičem njegovega Veličanstva v poslednjem trenutku posrečilo izpodbiti ta zločinski naklep, da je vojvoda pri tem poginil — In končno, da leži kraljica-matl nu smrtni postelji, se jo Sirila od ust do ust. Marsikod ao škr-tali z zobmi, polglasno preklinjali Heroda in njegove privržence ter napovedovali. da bo Liga tudi po smrti svojega vodje umela braniti stvar Cerkve in pravico francoskega ljudstva; toda hujših izbruhov ogorčenja nI bilo in vojuiški oddelki, ki jih je Crillon razposlal po vsein mesto1, da bi v kali zatrli pričakovani opor, eo znmnn iskali opravka. Duša množic je pač taka, da se najrajša na-gibije k zmagovalcu. Jedva nekaj ur po Ghteevi' smrti si že čul glasove, 'ki so ga obsojali, čcS, da ni zaslužil boljše u-»ode. In končno: z vojvodo vred j« bila odstranjena tudi nevarnost državljansko vojne, ki je stala pravkar še tik pred durmi. Misel na bližnje pomirjenje v deželi je opojnlu celo tiste, ki so se šteli z» dobre liga rje. Ko se je raznesel glas, da bo v stolnici zahvalni "Te Ileum' za kraljevo rešitev, je drl do malega vos Chart ree navdušeno vzklikajo proti katedrali. Zvonovi so že peli v večerni mrak, ko jf. Jacques Clćment, to pot v meniški obleki, nekam plašno stopil v grajsko gostilno. Drgetal je In zobje so mu šklepetali. Htrežajka. ki je pravkar kurila v pivski eobi, se je naglo obrnila, pogledala ga in ostrmela: "Kaj vam je, častiti o čel... Blodi ste... tako čudno bledi, kakor da ste pravkar u4>llt človeka..." Ni ni kazalo, da bi šla ta beseda menihu do živega. Zedinitelju v obsegu, v katerem jo je doslej vršil odbor, gospodu dr. Skeletu Francu, izrednemu univerzitetnemu ргоЛвогји v Ljubljani, kot. upravitelju. Za svetovalce pa so bili imenovani gospodje: Zupančič Oton, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, dr. Meršol Valentin, predsednik zdravniške zbornice v Ljubljani, dr. Egou Stare, odvetnik v Ljubljani .Jelačin Ivan, predsednik Zbornice za trgovino, obrt. in industrijo v Ljubljani, Josip Wester, upokojeni šol. nadzornik v Ljubljani, in Kranjec Silvo, profesor v Ljubljani, 1 ■ • i UREDBA O SKRBSTVU ZA BREZPOSELNE DELAVCE . Nedavno je dal minister za so-eijalno politiko iu narodno zdravje Dragiša Cvetkovič novinarjem izjavo, da je ministrski svet sprejel že 25. v novembra pr. 1. novo uredbo o skrbstvu za brezposelne dtelavce, & Cater o se združijo vsi dosedanji predpisi o tej zadevi v celoto. Nova uredba ureja posredovanje dela, zavarovanje brezposelnih delavcev, podeljevanje podpor takim delavcem, ki so izgubili pravico do redne podpore ali pa je niso imeli, žve pa v hudi stiski in pomanjkanju. Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogljišče). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Thomas) — BS. AIRES "Zebe me." je odgovoril z bledim nasmeškom. "Kozarec dobrega vina me bo okrepčal." Izpil je polovico eteklenke, ki jo je postavila predenj; nato je plačal in naglo odšel proti mestni hiši. Nedaleč od vhoda je obstal, kakor da opazuje ljudi, ki so prihajali in odhajali. Dolgo je etr-mel Jacques Clement v to neobičajno vr-vrvenje. Nihče, kdor bi ga bil srečal tako zamaknjenega, no bi bil slutil, da v resnici ne vidi ničesar. Premišljeval je, sanjaril in se potapljal vase.. . Naposled ga je izpreletel dolg drhtljaj. Njegove oči. dotlej steklene in srepe, uo se zdajci napolnile s koprnenjem. "Naj se zgodi, Marija," je šepnil sam pri sebi. "Ali poginem zaradi svoje ljubezni do tebe, ali pa ostanem živ, da utnrem od blnženstva v tvojem. naročja.. „ Bno je kakor drugo. Karkoli me zadene, lto sreča in radost, da si slajše želeti nO morem..." . Ozrl sc je v večerno nebo, kakor bl iskal na njem prikazni angela; nato je s trdnimi koraki krenil proti vhodu, "Stran," je kriknll stražar in naperil sulico. Jacques Clement se je nestrpno zganil; oči vidno nI bil pripravljen no to zapreko. "8 poti", je ponovila straža. Tudi iz veže so so usuji vojniki in so jeli pehati prišleca izpred vrat, ne oziraje se na njegovo meniako haljo. *'S kraljem b! rad govoril," je viknil Jacques Clement. Henrik III. je baš tedaj gledal skozi okno.. j {. "Kaj pa hoče ta človekf" je vprašal oficirja, ki je stal blizu' njega. "Vprašat pojdem, sire," je odvrnil oficir. "Recite jim, naj nc bodo preveč tu- FAUST A Kralj je stopil iz svoje sobe, pogledal mrtveca ln zamrmral: "Kak velikani — Mrtvec je videti venego jo bil živ..." Nato so se blede ustnico Henrika Ш. skrivile v nasmeh, lznonada je vzdignil uugo in je stopil mrliču na glavo, rekoč: "Ni ца kralja v Franciji razen mene." Stopil mu je na glavo, prav tako, kakor prod šestnajstimi leti vojvoda Guiški mrtvemu Colignyju... Mod tem jo nastajal po vsej mostni hi-il strukovit krik in vik. Glas o vojvodov! smrti »c je razuesel v nekaj trenutkih. Prestrašeni guisevci, zbegani po ««pričakovanem udarcu in pupadenl po kraljevih pristaših, so zbežali na vse ■frttnl. 2u so hitele po ulicah čete. da zgrabile vojvodu Mayennskegn, kar-■dinala Guiškega iu ostale voditelje Lige. chartrsklh zvonikov je klenkalo plat. mesto je bilo muhmoa polno hrupa, "treljauja, vpitja in preklinjanja razjarjenih iju