XI. 1 9 3 8. KNJIŽNA ZBIRKA „ L U Č " IZDALA UNIONE EDITORIALE GORIZIANA - GORIZIA. Vse pravice pridržane. Tipografia Consorziale - Trieste, agosto 1938. — O : PROBLEMI KMETOV- POSESTNIKOV V JULIJSKI KRAJINI. Šele politično-socialna revolucija leta 1848. je rešila kmeta posestnika v bivši Avstriji tlačanskih spon in ga postavila za neodvisnega gospodarja in človeka. Ta revolucija je zatekla našega kmeta — ki je bil izgubil pred stoletji svoje plemstvo, svoje kneze in veljake — v borbi s tujerodnim plemstvom, tako da je bila marčna revolucija zanj ne le politično-so-cialnega, ampak tudi nacionalnega pomena. Pomanjkanje sposobnih zastopnikov kmečkega stanu v tedanji Avstriji, posebno v vzhodnih pokrajinah, ali vsaj iz tega stanu vzklilih in ž njim čutečih mož, ki bi bili kos poverjeni jim nalogi in znali na Dunaju braniti že kmetom priznane nove pravice, je občutno paraliziralo pridobitve marčne revolucije. Slovenci so poslali leta 1848. v dunajski državni zbor 16 poslancev, od katerih so bili trije s tedanjega Primorskega: Anton Črne za tržaški okraj, Josip Doljak za goriško okolico in Anton Gorjup za Tolminsko. Vsi trije poslanci so bili možje na svojem mestu, izobraženi in dobri govorniki, kakor v splošnem vsi slovenski poslanci. Žalibog pa bili so poslali na Dunaj Poljaki in Rusini neuke zastopnike, ki so stanovali po vojašnicah in poljubovali roko vratarju državne zbornice. (1) Tako se je zgodilo, da ni ljudstvo pravočasno izkoristilo revolucionarne miselnosti in da je s svojo pcčasnostjo in preveliko obzirnostjo dovolilo, da se (1) Josip Apih, «Slovenci in leto 1848», str. 153. je zbralo in strnilo vse, kar je bilo nazadnjaškega in da je cesar Franc Jožef preklical večino zajamčenih pravic ter da so naprtili kmetu poleg drugih krivic zemljiški razbremenilni davek, ki ga je moral nositi celih trideset let. Ali tudi to breme je naš kmet donosil, kljub temu da je bila Julijska Krajina, da je in bo za kmeta mačeha in ne mati. Mislim na zemljo kot gospodarski vir dohodkov. Ogromna površina neplodne-nega sveta, Kras, peščena rebra in plasti, suša, burja in zaradi nesrečnega dednega sistema večinoma do neznatnih parcelic razkosane in razbite male kmetije. Ni tu treba statistike in številk; (1) vsak, ki hoče videti in vedeti, ve in zna, da je bila Julijska Krajina pri zastarelem načinu agrarne tehnike tudi pred vojno pasivna dežela, ki ni mogla preživljati svojega podeželskega prebivalstva z zemeljsko rento in ga je zato oddajala industrijskim mestom (Pula, Reka, Trst) ter pošiljala preko morja v Ameriko. To je vedela tudi avstrijska vlada ali ni storila za kmeta ničesar. Le rastoča industrializacija mest je dajala dela in kruha preštevilnemu kmečkemu prebivalstvu, ki se je z vasi rekrutiralo v mestih in našlo zaslužka v podjetjih, ki so tedaj rastla in cvela, podžigana od gospodarske konjukture, ki je bila pri nas neusahljiva. Gospodarska kriza 1873. leta, imenovana investicijska kriza, je bila na mah prebolena in industrijska kriza leta 1892. in 1899. je ostala v Primorju brez posledic, ker so bila ravno tu vrata v svet gospodarskega kolosa, kakršen je bila podunav-ska monarhija. In vendar kmet pri vsej pasivnosti in uboštvu svoje grude ni obupal in ni podlegel; nasprotno, od polovice XIX. stoletja se je dvigal gospodarsko in kulturno ter se povzpel tako visoko, da je sosednji svet strmel nad njegovimi vrlinami. V petdesetih letih XIX. stoletja je razbil kmet (1) Glej razp-ravo Jos. Agneletto: »Gospodarsko stanje podeželskega prebivalstva Julijske Krajine« v tem zborniku leta 1928, str. 26-42. okove tisočletnega tlačanstva in v devetdesetih letih okove mestnega in podeželskega oderuštva, ki se je bilo razpaslo v dobi gospodarskega individualizma, nastopivšega pri nas takoj po 1848. letu, in ki je izsesavalo kakor krvoses kmečkega trpina. Oderuštvo je v gospodarstvu, kljub prepovedim, zlasti s strani cerkve, vedno obstojalo ali razviti se je moglo šele, ko je denarno-gospodarski sistem izpodrinil popolnoma naturalno-gospodarskega; tedaj, ko je denar izpodrinil blago kot plačilno, zamenjalno in hranilno sredstvo. To se je izvršilo v srednjeevropskem podeželskem gospodarstvu z odpravo fevdalnega sistema, ko kmet ni več mogel plačevati desetin in dajatev z blagom, ampak le z denarjem. In ravno prehod, z mešanega naturalno-denarnega sistema po letu 1848. v čist denarni sistem je pahnil neukega kmeta, ki še ni znal svojih pridelkov spravljati v denar, in ki ni imel denarnih zavodov, kamor bi se bil zatekel, v roke mestnih in podeželskih špekulantov, ki so posojevali kmetu v stiski denar za oderuške obresti. Čim večja je bila potreba, tem večja je bila obrestna mera, ki je segala od 20% do £00% in še več. Zlasti potem ko je bila v polovici 19. stoletja uvedena skoro v vseh kulturnih državah obrestna prostost (na Angleškem 1854, na Danskem in v Španiji 1856, v Italiji 1857, v Belgiji 1865, v Avstriji 1866 itd.). Oderuštvo je bilo mednarodno, po naših mestih in podeželskih centrih so bili oderuhi drugorodci; po vaseh pa istorodci, le da je bilo na deželi manjše njih število; ker so bili več ali manj pismeni ljudje, so ponekod vršili tudi posle vaškega notarja vse do uredbe notarskega zakona leta 1871. Oderuški posel je v mnogih družinah prešel od očeta na sina, kar je imelo za posledico, da so se oderuške lastnosti izoblikovale do dovršenosti. Oderuštvo ni pustilo svojih žrtev iz objema, dokler jih ni gospodarsko in moralno ugonobilo. Ta rakova rana gospodarstva se je tako razširila, da je bila država končno prisiljena v devetdesetih letih XIX. stoletja poseči vmes s protioderuiško zakonodajo. (Avstrija 1881, Nemčija 1880). Odpor proti gospodarskemu individualizmu je dal pobudo za združenje gospodarsko in socialno zatiranih slojev. Misel gospodarskega zadružništva, ki se je izkazalo kot uspešno sredstvo v boju proti premoči kapitalizma med angleškim delavstvom, se je vkoreninilo tudi na Nemškem (Raiffeisen, Schulze-Delitzsch), in je prešla končno tudi v Avstrijo, kjer je bil leta 1873. izdan zadružni zakon. Ta je še dandanes vzor zadružne zakonodaje. V Italiji je zadružno gibanje pričelo z Luzzattijem, ki je leta 1864. ustanovil prvo denarno zadrugo (ljudsko banko) v Lodiju. Slovensko zadružništvo je pričelo na Štajerskem, kjer sta si stekla neminljivih zaslug za poglobitev in razmah zadružne organizacije brata Mihael in Dr. Josip Vošnjak. S Štajerskega je zadružno gibanje prešlo na Koroško, Kranjsko in na Primorsko. V devetdesetih letih minulega stoletja se je pričelo daniti na gospodarskem obzorju. In v to dobo ravno sega začetek gospodarsko-zadružne organizacije v Julijski Krajini. Leta 1880. je bila ustanovljena prva zadruga: Gospodarsko društvo v Skednju; 1882: Notranjska Posojilnica v Postojni; 1883: Goriška ljudska posojilnica in Obrtniško društvo v Barkovljah; 1884: Hranilnica in Posojilnica v Nabrežini; 1891: Tržaška Posojilnica in Hranilnica in Istarska Posojilnica v Puli. Skratka: na ozemlju današnje Julijske Krajine je bilo leta 1900: 153 in leta 1911: 617 zadrug. Zadružništvo je jelo takoj izvajati svoj program z organizacijo malega kredita, z zbiranjem prihrankov, ki so se tedaj tezavrirali in skrivali po zapeeHh, da ohrani malo posest in gospodarsko osamosvoji prebujajoče se ljudstvo. Ako ne bi bilo zadružništvo ničesar drugega doseglo, kakor vzbudilo gospodarsko samozavest v kmečkih vrstah in zlomilo oderuštvo, si je s tem socialnim činom postavilo večen spomenik v gospodarski in socialni zgodovini našega ljudstva. Denar se je vlagal v zadružne hranilnice in iz-posojeval brez strahu in bojazni, ljudstvo si je zaupalo med sabo, poznalo je upravnike posojilnic, ki jih je iz svoje srede izbralo in jim poverilo kot veljakom in poštenjakom uporabo svojih krvavih prihrankov. Ravno to globoko zaupanje, sloneče na osebnem poznanju ljudi, ki so jim bile zadruge poverjene, je bil temeljni pogoj za razvoj gospodarske misli in za zbiranje hranilnih vlog med kmečkim življem. Kmet je po svoji naravi, po svojem poklicu, po svojem delu in po svoji zemlji konservativen in nasproti tujim ljudem nezaupljiv. To potezo v značaju kmeta je zadružništvo prav ocenilo in premostilo s svojo posebno organizacijo. Vse gospodarstvo se je opiralo na mogočno stavbo gospodarskega zadružništva, razpletenega kot mreža po vsem ozemlju od Trbiža do Pule, tja do najzadnje hribovske vasi; v nad 700 gospodarskih zadrugah in zavarovalnih društvih so bili ob izbruhu svetovne vojne organizirani naši kmetje, trgovci in obrtniki. * * * Od tlačana, ki je komaj pred petdesetimi leti zdrobil v prah tisočletne verige gospodarskega in političnega suženjstva, je kmet postal človek globoke vere v sebe samega, z jekleno voljo korakati navzgor do gospodarske zmage, ki jo je videl v povzdigi zemljiške rente do one mere, ki bi dala kmetu in njegovi družini živeti življenje dostojno in vredno človeka. Le trdna vera v sebe samega in jeklena volja napredka vsposablja človeka za uspešno borbo v življenju. To pravilo velja tudi v gospodarstvu. Saj se gospodarstvo ne razvija tja v en dan, ampak po strogih stalnih zakonih, ki so tem preciznejši čim bolj so gospodarski faktorji v večjih posrednih ali neposre- dnih stikih in vezeh med seboj. Večno padanje in dviganje je njegova razvojna pot; ona ni ravna črta stopnjevitega nanizavanja. Tudi v gospodarstvu imamo plimo in oseko. Gospodarski polet se dviga kakor val do najvišje višine; potem pada; in ko je med padanjem izluščil vse kvarne in nesposobne elemente, je dosegel svojo najnižjo mejo navzdol; dospel je v nižino, kjer zastane razvoj, da se razčisti gospodarsko obzorje in se prerešetajo pleve in smeti. Novi, zdjravi elementi nastopijo, tvorijo tvarino za nov val, ki se dviga, doseže vrhunec in nato zopet pada v nižino. Ti pojavi so: konjunktura, peripetija, kriza, depresija in zopet konjunktura in tako v večnost. Kakšna je morala biti ona notranja moč, ki je kmeta dvignila v kratkih petdesetih letih iz vrst brezpravne mase, iz vrst analfabetov in tlačanov med kulturne ljudi?! In iz teh kmečkih vrst, iz teh vrst, svojo grudo do pretiranja ljubečih, kot mravlja delavnih, s kremenitim značajem obdarjenih, v dno duše poštenih, vernih, odkritosrčnih, veselih, od na-nave nadarjenih in na meji med dvema svetovoma živečih, vsakemu prekucuštvu odvratnih jeklenih kmetov se je razvijalo obrtništvo in trgovstvo z industrijo, se je razvijal srednji stan in meščanstvo, s trgovino in z denarnimi zavodi, ki so mu bili v čast in ponos. Obrtništvo mest, kakor Trsta, Gorice, Pule, je slonelo večinoma na ljudeh, ki so se z dežele selili v mestne centre. Peki, mesarji, gostilničarji, kovači, kleparji in kamnoseki, čevljarji, deloma tudi krojači in mizarji so se rekrutirali iz mestne okolice in bližnjega zaledja; le ključavničarji so prihajali iz nemških krajev in brivci in slikarji iz Furlanije in iz kraljevine Italije. Kot mladi komaj 14 let stari vajenci so prihajali v mesta; in ko so dorastli in stopili v moško dobo, so si že toliko prihranili, da so začeli lastno obrt. Ogromen del obrtnikov se je po mestih naravno asimiliral večini prebivalstva. V času prebujoče se narodne zavesti v devetdesetih letih minulega sto- letja se je pa to končalo; naši obrtniki so si pričeli ustanavljati svoja društva in svoje zadruge (Gostilni-čarske zadruge, Obrtnijska društva itd.) in v začetku tega stoletja so že predstavljali po mestih močan gospodarski faktor. To velja tudi za trgovino na drobno, zlasti ono z jestvinami, ki je bila skoro izključno v rokah z dežele priseljenih ljudi. Obrtništvo je bilo na zdravih nogah in je dobro stalo, trgovstvo, ki je bilo pošteno in solidno, ni poznalo polomov in stečajev. Poleg kmečkih posojilnic in hranilnic so delovale po večjih krajih in mestih takozvane okrajne, ljudske ali trgovske posojilnice, na katere so se naslanjali poleg kmetov trgovci, obrtniki, industrijalci in katere so tudi izvrševale funkcijo ljudskih bank. In končno je bila cela vrsta bank kapitalističnega ustroja, ki so delale z domačim denarjem. Življenjski standart kmeta je bil v neposrednem predvojnem času dosegel najvišjo mogočo stopnjo od 1848. leta sem. Pridelki so rasli v cenah; večja nabavna moč kmečkega prebivalstva je doprinašala k civilizaciji vasi: hiše so se belile, njih notranjost je postala bolj domača in vabeča; prenočišča človeka vredna, prenočevanje po hlevih omejeno le na neobhodno varnostno službo pastirjev in hlevarjev. Obleka, hrana, čistota in snaga, knjige in časopisi, povsod nov, k napredku stremeč duh. Kmet je imel toliko, da se je lahko pošteno preživljal, da se je čedno in dostoj no oblačil, da je plačeval davke, da je odplačeval hčere in sinove, ki so odhajali od hiše; in vedno mu je še ostal stotak za hranilnico ali melioracijo posestva. In srednji kmetje so dajali tucli toliko na stran, da so lahko študirali svoje otroke po mestih na srednjih in celo na visokih šolah, ne da bi bili zabredli v dolgove. Tako si je ljudstvo vzgojilo iz ljudstva vzniklo inteligenco, ki je ž njim čutila, zanj mislila in nje- gove koristi branila, ker je bila kri njegove krvi, veja njegovega drevesa. Koliko analfabetov je svetovna vojna našla med našim podeželskim ljudstvom? Na prste bi jih bili našteli! Po hribih in dolinah je bil že popolnoma umolknil biriški boben, ki je zapel, da ali ne, morda v vsem sodnem okraju enkrat na leto, ne kot jek obupa in gospodarskega propadanja, ampak kot svarilen in izpodbujevalen glas previdnosti na težki poti navzgor. Le Istra je zaostala za drugimi deželami, to pa zlasti v srednjem delu Istre, kjer se še ni bilo kmečko ljudstvo popolnoma otreslo oderuškega jarma nekaterih mestnih trgovcev; ali stanje ni bilo niti tu zdaleka obupno in se je vidno boljšalo pod uplivom šole in zadružništva. Bilo pa je v svojem razvoju zaostalo vsaj za eno generacijo za gospodarskim stanjem v severni Istri, v Liburniji, na Krasu, na Goriškem in v bistriškem ter postojnskem okraju. Kmet ni več mislil samo na svoje telesne potrebe, ampak je čutil potrebo tudi po kulturnih dobrinah. Po večjih vaseh si je ustanavljal kulturna društva. Čitalnice, pevska in glasbena društva, telovadjia društva, potujoče knjižnice in dramatska društva so skrbela za nadaljno izobrazbo in zdravo razvedrilo delujočega ljudstva po deželi. Sloga, mir in zadovoljstvo so vladali med ljudstvom, ki je vztrajno delalo in živelo dostojno življenje, ki se je med seboj cenilo in spoštovalo. & # & Dva mejnika: 1848 - 1914! Čudeže je doprinesel v dveh generacijah kmet na oltar svojega gospodarskega in kulturnega napredka. Prva generacija je živela v dobi prebujanja, druga v dobi ustvarjenja. In ravno ko je bila sredi poti navzgor, je svetovna vojna treščila ko strela z vedrega v našo vas. Svetovna vojna je v centralnih državah, kjer je bilo po- manjkanje dospelo do vrhunca možnosti, skozi štiri dolga leta ubijala v človeku vero v samega sebe, v vrednost človeškega življenja, v poedinca, vero v večne verske in etične zakone o človeškem sožitju in družabnem redu. Moralna kriza je povzročila v povojnem gospodarstvu pomanjkanje dobre vere, nelojalnost in ne-solidnost, ki so rodile nezaupanje in splošno nestal-nost. Vse to je pripravljalo pot gospodarski krizi. Iz tega je vzrasla malodušnost, ki je ubijala podjetnost in rodila obup, izgubo vere v sebe samega in v samopomoč. Žalibog, da je tudi podeželsko ljudstvo Julijske Krajine težko občutilo razkrajajoče posledice dolgega trajanja svetovne vojne. Ta je bil vzrok duševne in moralne krize, do-eim je gospodarska kriza v Julijski Krajini pred vsem posledica končane vojne. Stara državna meja je bila razbita pri Vittorio Veneto. To so dejstva, ki se niso dala preprečiti in izogniti in ki so naravna konsekvenca razkosanja avstrijske monarhije, ki je pa bila večna mačeha tem pokrajinam in ki jo je doletela usoda, katero si je sama skozi stoletja kovala. Zato teh dejstev ne kritiziramo, ampak jih le kon-statiramo, da še ve, od kod gospodarska kriza, kje so njeni vzroki in kako uravnati v teh novih' razmerah gospodarski način dela in življenja, da se krizi čim preje pride okom. Z novimi političnimi mejami je bila Julijska Krajina odtrgana od svojega severovzhodnega zaledja, ki je bilo konsument njenega vina, sadja in zgodnjih poljskih pridelkov sploh, in tudi delodajalec za kmečko delavstvo iz gorskih krajev (gozdarji) in za goriške in furlanske zidarje. Gospodarsko težišče vse Krajine se je premaknilo od severovzhoda proti zapadu, s katerim ni imela prej nikakih gospodarskih vezi. In ker niso bili njeni proizvodi zmožni konkurirati s pridelki starih pokrajin, niso mogli najti odjemalcev niti preko Cervinjana in Krmina, niti v inozemstvu. Navezani so bili le na ozek domač trg, ki je prenasičen z dovozom iz južnih pokrajin, tiščal ob tla cene domačih pridelkov. Cene so padale in padle, tako da je danes vinogradništvo popolnoma pasivno, izvzemlSi kraški teran, ki uživa pri pivcih gotove prednosti. Ako bi bilo naše ljudstvo tako racionalno misleče kakor je konservativno, bi bilo že pognalo v zrak svoje vinograde, ki zahtevajo ogromne žrtve in dajajo ničev dohodek. Skrajni čas je, da bi se ljudstvo otreslo predsodkov in hlapčevskega okle-panja starih običajev in navad v svojem gospodarstvu. Kjer trta enkrat na leto rodi, bi mu zemlja trikratno obrodila drugih sadov. Znano je, da hoče trta biti sama, da ne prenaša v svoji bližini ne sadnega drevja ne nasadov ali drugih kultur; da je vinogradništvo spojeno z ogromnimi stroški, da je končno grozdje cenejše kot n. pr. črašnje, slive, smokve, ali boljša jabolka, katerih pridelovanje ne stane niti desetino stroškov, ki jih zahteva vinogradništvo. Kjer uspeva trta, uspeva tudi črešinja in sliva; ako bi kmet posvetil črešnjam in slivam le četrtino dela in stroškov, ki jih posveča trti, bi dosegel vsaj one dohodke, ki mu jih trta daje. Vojna je povzročila zlasti v zapadnih goriških občinah nad eno milijardo 200 milijonov lir škode; 28 tisoč poslopij je bilo poškodovanih. Pri zamenjavi denarja 1919. leta je ostalo nezamenjanih sedemdeset milijonov kron, od katerih je bilo ostalo 50 milijonov onkraj državne meje. Avstrijska vojna posojila in vojne dajatve, o katerih se je prvotno upalo, da bodo poravnana, so požrla našemu ljudstvu preko petdeset milijonov kron. Tako je ljudstvo izgubilo pri zamenjavi denarja in pri avstrijskih vojnih posojilih ter vojnih dajatvah 120 milijonov kron, ne vštevši izgube radi devalvacije denarja ob koncu svetovne vojne. In kakor bi ne bilo dovolj, so nemiri v letih 1920 in 1921 in ž njimi spojena uničavanja lastnine priza-dala v vsej Julijski Krajini okoli 20 milijonov lir ško- de. Končno so vojne dajatve in vojna posojila in izgube, ki so iz njih nastale, povzročila leta 1924. polom Jadranske banke v Trstu, ki je požrl vlagateljem in delničarjem 30 milijonov lir. Z letom 1924. je bil uveden v novih pokrajinah nov davčni sistem in nov način izterjevanja davkov potom zakupnikov. Državni davek, ki ga kmet plačuje, je nizek. Zato so pa tem višji in občutnejši občinski in deželni davki, ki znašajo od tristo do šeststo od sto in še več od državnega davka. Občina ima danes širši delokrog, več dela in več stroškov nego pred vojno, zato visoki občinski davki. Ni pa rečeno, da se ne bi dali občinski stroški znižati, morda z večjim vplivom davkoplačevalcev pri sestavljanju občinskih proračunov; s tem, da se imenujejo za župane (podesta) vsaj v podeželskih občinah domačini-davkoplačevalci. V novih pokrajinah je bil skoro brez izjeme katastralni dohodek zemljišč previsoko odmerjen; od tod tudi sorazmerno višje obdavčenje nego v starih pokrajinah. Vlada je to uvidela in ponekod (v Istri na primer) je že v teku nova ugotovitev katastralnih dohodkov. Ta revizija bi se morala izvesti v vseh novih deželah Julijske Krajine. Izterjevanje davkov potom zakupnikov — izterjevalcev je še ostanek liberalno-gospodarskega sistema, in ni več v skladu z novo miselnostjo o moderni državi, zgrajeni na socialnostanovskih temeljih. Ta sistem izterjevanja je neprimeren zlasti v pokrajinah, kjer se množestvo davkoplačevalcev rekrutira iz malih siromašnih kmetov, ki ne poznajo prihrankov in ki ne morejo vnovčevati svojih pridelkov enakomerno skozi vse leto, ampak največ enkrat ali dvakrat v letu. V Julijski Krajini z Zadrom je bilo 1930. leta 100.771 posestev s 775.138 ha površine. Od tega je bilo v rokah posestnikov-lastnikov 85.267 posestev s 711.374 ha zemlje. Na male kmete-lastnike (do 10 ha zemlje, ki jih je bilo 71.825 ali 83% vseh posestnikov, je pripadalo 207.000 ha, na 12.(355 srednjih kmetov (od 10 do 50 ha) 225.574 ha in na 787 veleposestnikov (od 50 ha dalje) je odpadlo 278.812 ha. Ta mali človek tudi ni v stanu kontrolirati svojih davčnih obveznosti in je izročen na milost in nemilost poštenju izterjevalcev in njihovih uslužbencev, tako da niso izključeni primeri pomot. Drugačen je položaj v starih pokrajinah, kjer je močno razširjen kolonski sistem posesti (1) in kjer je davkoplačevalec po večini veleposestnik, srednji posestnik ali premožen gospod, ki se pri odplačevanju davkov lahko točno drži določenih rokov in izogiba globam za zamudna plačila ter eksekutivnim stroškom. Zato pobiranje davkov potom zakupnikov posebno v novih pokrajinah ne odgovarja krajevnim gospodarskim razmeram. In ako je bilo v Julijski Krajini v 12. letih tega novega sistema prodanih na davčnoizterjevalnih prisilnih dražbah preko 7000 kmečkih posestev, je to pripisati res v prvi vrsti gospodarski krizi, ali tudi izterjevanje davkov potom zakupnikov je imelo pri tem svoj delež, V zadnjih 10. letih je z malimi izjemami prenehala zadružno-gospodarska organizacija tukajšnjega kmeta. In še ono malo zadrug, ki je ostalo, bije boj za obstanek. Zadružništvo in zlasti zadruge so bile zgrajene na principu neomejenega zaupanja med člani in vlagatelji ter med vodstvom zadruge. To zaupanje je izviralo tudi iz dejstva, da so vodili zadruge možje poznani kot dobri, pošteni gospodarji, ki so lahko s svojim premoženjem jamčili za svoje delo in upravo. Taka je pač miselnost kmečkega ljudstva. Zato je bilo dovolj obuditi dvom o zadružnem vodstvu, da se je omajal osnovni temelj zadrug. Tak dvom je bil dovolj, da so prenehale nove vloge in da je jelo polagoma dviganje denarja. Zadruga je izpla- (1) Kolonov, najemnikov in mešanih posestev je bilo v Julijski Krajini le 15204, aLi 15% vseh posestev, diočim je v vsej Kraljevini o>d 4,196.266 posestev le 2,478.412 v rokah gospodarjev in 1,717.844 ali 40% v obdelovanju kolonov, najemniov in mešanih oblik: čevala, dokler je imela likvidnih sredstev; ko so ta pošla, je postala nelikvidna in ker ni mogla radi gospodarske krize izterjati takoj svojih posojil, je morala ustaviti izplačila ter iti ali v prisilno poravnavo, ali v stečaj ali se dati absorbirati od večjega denarnega zavoda, kljub temu da je bila v bistvu aktivna. Vsem tem udarcem, ki so se v povojnih letih usuli na podeželsko prebivalstvo, se je pridružilo še neracionalno zadolževanje nekaterih kmetov, ki se niso v svoji povojni miselnosti zavedali škodljivosti tega brezmiselnega obremenjevanja sivojih posestev v dobi denarne inflacije. Taka, od večjih denarnih zavodov preveč na lahko dana posojila, niso kmetu nič hasnila, četudi je šlo za visoke zneske tudi do 30.000.— lir! Zato pa se je tem bridkejše zavedel teže teh bremen v letih denarne revalutacije od 1926. naprej in za časa gospodarske krize. Kmet je kljuboval, stradal in obdelaval svojo podedovano grudo. Ali ko so pričele cene kmečkih pridelkov z letom 1928-1929 rapidno padati, ko kmet ni bil več v stanu niti plačevati davkov, niti preživljati sebe in svoje družine, sta se ga pričela lotevati obup in malodušje. Pogrezal se je vedno globlje v dolgove. Poskus vlade, da priskoči istrskemu kmetu, ki je bil najbolj prizadet, na pomoč s plačevanjem kmečkih dolgov s pomočjo države in kreditnih zavodov, katerim bi bil potem kmet v 25 ali 30 letih amortiziral posojeni denar, ni uspel, ker ni noben denarni zavod mogel finansirati take velikopotezne o-peracije, ki je zahtevala dosti kapitala, brez zadostne varnosti s strani kmečkih posestev. V pričakovanju plačila dolgov z državno pomočjo je kmet enostavno prenehal plačevati obresti in obroke svojih dolgov, zanašajoč se na obljubljeno pomoč. In ko je ta izostala, ostalo je razočaranje in povečano malodušje. Zaradi trajajoče gospodarske krize je postalo stanje tako kritično, da se je velik del kmetov apatično vdal usodi in obupal nad samim seboj in svojo gospodarsko rešitvijo. Niti onili obveznosti ni več izpolnjeval, ki bi jim bil drugače kos. In vrstile so se dražbe za dražbo, tako da so po nekaterih predelih Istre vasi, kjer je v nekaj letih od 1932. dalje nad polovico kmetov izgubilo svoja stara posestva; danes živijo kot najemniki ali koloni. Ni namen teh vrstic podajati statistike, a omenjeno bodi le, da je bilo po poslednji objavljeni u-radni statistiki leta 1934. v vsej Kraljevini začetih s strani davčnih izterjevalnic 9988 dražb na nepremičnine; izvršenih jih je bilo 3983; v Julijski Krajini, vštevši tudi Videmsko pokrajino, je pa bilo začetih davčnoizterjevalnih dražb 1176, in izvršenih 721. To je 18% vseh nepremičninskih dražb Kraljevine, d očim bi moral iznašati odstotek dražb v Julijski Krajini z ozirom na število prebivalstva (1,670.000 proti 42 milijonom) le 4%. K gornjemu številu od 721 je treba prišteti še 592 dražb na nepremičnine s strani liipotekarnih upnikov, tako da je bilo v Julijski Krajini v enem letu (1934) prodanih na dražbi 1313 posestev. V prvi polovici leta 1937. je bilo le v Istri začetih preko 700 davčnoizterjvalnih dražb na nepremičnine. Tako kmet pada od gospodarja do kolona. In površnemu opazovalcu bi se zdelo, kakor da bi moral kmet v novih pokrajinah žrtvovati svojo gospodarsko samobitnost gospodarskemu individua-lizmu. Nasprotno, vlada v Rimu je zavrgla z neizprosno doslednostjo ves stari kapitalističnVsistem, ga nadomestila s korporativnim ustrojenr*fiarod,nega gospodarstva, in žrtvuje za kmeta in za njegov napredek ogromne svote, kakor malokatera država v Evropi. Kmet, ki mu je prisilna dražba pobrala premoženje, večinoma ostane na svojem bivšem posestvu kot kolon, ker ne morejo banke, zavodi ali drugi zdražitelji, ki na dražbah kmetije kupujejo, najti kupcev niti drugih primernih najemnikov; kajti težka in trda je ta zemlja in le njen žilav in v težkem delu vzrasel sin more biti tej zemlji kos. * =» =S Ali gospodarska rešitev kmeta je še mogoča, še je mogoče ustaviti razkrajajoči proces, ki požira samostojna kmečka posestva. Gospodarske krize niso večne. V dobi avtarhije smo; in ravno ta gospodarski sistem, ki forsira domačo produkcijo in jo varuje pred inozemsko konkurenco, bi mogel pripomoči k rešitvi gospodarskega problema kmečkih posestev v Julijski Krajini. V znamenju avtarhije so porasle cene nekaterih kmečkih pridelkov in zlasti živine, kakor da bi se pojavljali na obzorju prvi oznanjevalci gospodarske konjunkture. To je vzbudilo pri podeželskem ljudstvu po dolgih letih črne gospodarke krize novo upanje v rešitev, nov pogum v borbi za obstanek in za ohranitev svojega lastnega ognjišča. Ali upanje se mora pretvoriti v trdno vero in v prepričanje v končno zmago nad sedanjo gospodarsko krizo in v vstajenje iz sedanje bede. Ne useda, ampak jeklena volja vodi do zmage. Pasti mora obup in ma-lodušnost; ali obenem mora vstati, kjer ga ni in kjer je bil obmolknil, čut varčnosti in skrbnosti, ne le pri hišni gospodinji, ki bi morala držati tri hišne ogle, in pri gospodarju, ampak pri vseh družinskih članih od najstarejših do najmlajših. O vsakem vinarju se mora voditi račun in izločiti vsak potrošek, ki ni absolutno neizogiben. Kmet mora živeti, se ravnati, se oblačiti svojemu stanu primerno. 'Zlasti' mladina in med njo ženski spol mora opustiti slepo in opičje posnemanje mešča.nk in meščanov v oblačenju. Vsak po svojem stanu in kopitu! Ali obstoja clanes na vasi razlika v oblačenju kmečkih deklet od mestnih gospodičen? Pred vojno so se kmečka de- li. — 17 — kleta zadovoljevala z eno močno, preprosto obleko, z enim parom, pri vaškem čevljarju naročenih, podkovanih čevljev na leto; In s ponosom so jih obula za v prvi ples na opasilo, Danes pa mora biti vse sama svila in lak. Pred vojno mi je dal birmanski boter ob birmi 20 kolačev in en forint, in mislil sem, da je vsa fara moja; danes birmanec na deželi botra niti za botra ne pripozna, ako mu ne obesi srebrne ure in verižice na jopič ali dekletu zlate verižice okoli vratu. Ta razsipnost, ki gre preko gospodarske moči današnjega kmeta, se pojavlja tudi ob drugih prilikah; in najusodnejše je iše naziranje, da tako mora biti, češ, kaj bi rekli drugače ljudje! Ona je postala po vojni gospodarska rakova rana kmečkega stanu v Julijski Krajini. Težak je uspešen boj proti takim razvadam in zlim navadam. Cerkev in šola ter ugledne in uplivne ženske in moški, kakor tudi mladeniči po vaseh so poklicani, da prično boj. Ni čas, da bi se kmet gosposko oblačil, ako mu je mar lastna streha in lastno ognjišče! Res je, da služi dosti deklet z dežele po mestih in da zanašajo ravno ona takozvano «modo» v svojo vas. Ali tudi pri drugih narodih so enake razmere in vendar ni onega opičjega posnemanja mestnih šeg in noš. Alpski Nemci bi bili lahko za zgled: fantje in dekleta so ostali zvesti svojim kmečkim nošam, sebi v ponos in svoji družini v blagor. Vse to pa ne bi bilo še dovolj za rešitev krize in za Ustanovitev nadaljnega propadanja kmečkih po-sestfev v Julijski Krajini; potrebna je tudi intervencija s strani države. Saj je fašistovski režim tisti, ki odločilno posega tudi v gospodarski tok države. Režim, ki tako budno pazi in skrbi za kmeta in poljedeljstvo sploh, ne bo v zadregi, kako pomagati Še več kmečkemu stanu v novih pokrajinah. Nekaj takih momentov, kjer bi bila državna pomoč dobrodošla in morda celo odločilna, smo navedli v predidočih vrsticah. Vsem jfe znano, da naša država teži za čim večjim osamosvojenjem kmečkega ljudstva, da zato pospe- šuje z bonificiranjem in parceliranjem sveta ustanavljanje neodvisnih kmetij, ker vidi v kmečkem stanu prvi steber države. To velja tudi pri reševanju kmečkega problema v Julijski Krajini: to mirno, potrpežljivo in pošteno kmečko ljudstvo je vredno, da se podpre z vsemi silami v borbi za rešitev svojih domov in svoje gospodarske neodvisnosti. FEROO PLEMIČ: NEKAJ SPOMINOV NA EMILA ADAMIČA Predlanskim, 1936. dne 6. decembra, se je ločila njegova lepa umetniška duša od telesa in je legel v naročje vsevečnosti naš ljubeznivi skladatelj Emil Adamič, ki je služboval v predvojnem času več let kot ljudskošolski učitelj tu ob morju, kjer je zapustil mnogoterega znanca in prijatelja. Zato morda ne bo napak, če obudim nekoliko spominov nanj, ki mi je bil dober tovariš prej in slej, ki ga pa marsikdo ni mogel prav umeti, posebno v njegovih poznejših letih, bodisi ker ni spoznaval stremljenja njegove umetniške nravi, bodisi ker ni mogel doumeti njegove pi-krosti, ki so ji bile vzrok njegove zasebne razmere. Zdaleka nimam namena podati v pričujočih vrsticah izčrpen življenjepis in strokovno oceno Adamičevih neštevilnih skladeb. Za prvo mi manjkajo podatki in so tudi že drugi opravili to delo v dostojni obliki; za drugo pa mi nedostaja takemu povzetju primerna glasbena izobrazba, Le nekaj spominov nanj hočem priklicati iz meglene minulosti v sedanjost in bržkone prav s pridom, ker se mi zde zelo značilni za Adamičevo manj hrupno, a tembolj vase se poglabljajočo osebnost, ki ni bila baš vsakemu lahko dostopna, tako da se je mož zdel bolj zaprt, celo čudaški. In vendar, kako zlato jedro, kaka ve-drost in dobrota! Kdaj in kje sva se seznanila z Adamičem, bi sedaj ne vedel več natanko povedati, bilo pa je kmalu po njegovem prihodu med nas. Pozneje sva se sestajala često ali v kavami ali v njegovi šoli na «Acque-dottu». In tedaj sem kmalu spoznal, kako je bil naš Adamič rad srčno vesel, kako ga je vsak dober dovtip, še bolj pa rezka opazka spravila v dobro voljo, kakor je bil tudi on vedno duhovit v pogovoru. Nekoč sedim' z njim v družbi dveh še živečih tovarišic. V. K.jeve in R. G.jeve v neki tržaški restavraciji. Tovarišici inteligentni — naravno, da se je pogovor kaj kmalu razvnel. Adamič je kar blestel oni večer, in ko smo se slednjič ločili, mi je dejal: «Glej, take družbe bi si večkrat želel, pa mi je — žal — nedostaja.» V onih časih si je bil Adamič pridobil že cenjeno ime, zato je rad slišal priznanje, posebno če je prišlo iz ust preprostega človeka, kar umetniki posebno cenijo. Nekega dne sediva v kavarni, kar prisede k mizi preprost mož iz naše okolice, ki je sicer mene osebno poznal, njega pa ne. Razvije se razgovor, ki se ga je udeležil tudi naš skladatelj. Med razgovorom rečem okoličanu: «Kalin, vi gotovo ne poznate gospoda, s katerim. govorite?» «Ne!» je bil odgovor. «To je g. učitelj Adamič.)? «Kaj», se začudi mož, »skladatelj Adamič?« To začudenje je Adamiču prav vidno ugajalo in po pravici, saj mu je bilo dokaz, kako je bilo njegovo ime široko znano med preprostimi ljubitelji lepega petja. Prav tako ga je utešilo, ko sem nekoč vpletel njegovo ime v neko humoresko. («Dež, dež, dež in blato» — Edinost 25. XII. 1910.) Prilično v istih letih je zahajal v dotično kavarno tudi kipar Zajec, Tudi z njim se je seznanil naš skladatelj, pa sta jo neko noč v večji družbi potegnila čez uro. Naslednjega dne me pozdravi Adamič: «Ti, ali si ti kdaj čul, da je zajec tlačil mačka v poštni nabiralnik?» Nezaslišno ali resnično! Vesela družba se je namreč vračala od zadnje postaje in tedaj je kipar Zajec zapazil majhnega črnega mačka in ga pobral. Nekdo je predlagal, naj ponesejo mačka domov; drugi so ugovarjali, češ da ima itak že vsak svojega. Ker je tam v bližini visela poštna skrinjica, je sedaj poskušal kipar Zajec tlačiti mačka vanjo in ga tako poslati poštnemu ravnateljstvu. Ne vem, če se mu je namen posrečil. Bil je tedaj naš skladatelj rad vesel, vsaj v onih časih. Zelo redko se je potožil, če mu ni šlo kaj po volji in še to s kratkimi besedami. Spominjam se še dobro, da je v onih časih napisal neko burko, ki mi jo je ob priliki bral in ki so jo tudi igrali na nekem okoličanskem odru, kamor je zahajal najraje. «Vse za nič» ji je bil menda naslov. Leta 1911. sem bil dramatiziral Jurčičevo povest: «Hči mestnega sodnika. Ob tej priliki sem rabil klic nočnega čuvaja. Obrnil sem se do Adamiča in drugega dne mi izroči kavarnar odrezek notnega papirja, na katerega mi je naš skladatelj napisal s svinčnikom zaželjen napev z besedilom vred. Podajam ga tukaj v posnetku,' saj dosedaj nihče ni vedel zanj. Besedilo v vodoravnih vrstah se glasi: «Cuvaj: Deseta ura je že proč, varujte ogenj, varujte luč. Enajsta ura je že proč, dal bog vam vsem prav lahko noč.» Spodaj: «Ni pa ravno treba, da je ta tonov način. Čuvaj poj, kakor mu bolj leži glas!» Ob robu je opomba v navpični smeri: «Žal, sem sam priti zadržan. Pozdrav E. Adamič.» Na vnanji strani lista je, ker je bil meni namenjen, moje ime in poklic od njega lastnoročno napisan. Vojna vihra nas je nato razkropila. Adamiča sem videl šele po sklenjenem miru, ko se je vrnil iz ruskega vojnega ujetništva, kjer je prebil marsikako grenko uro. Obiskal me je o priliki turneje učiteljskega pevskega zbora po Italiji (17. IX. - 28. IX. 1923), katere se je udeležil. Tedaj se je oglasil pri meni v družbi glasbenika in pevovodje Srečka Kumarja. Prišla sta gor k Sv. Magdaleni, kjer sem takrat prebival, da bi jima prevedel koncertni vzpored v italijanščino. Prevzel semi delo, ki pa ni bilo lahko, ker je vzpored («Programma») obsegal skoro tiskano polo in je bilo treba prevesti uvod, življenjepis desetih jugoslovenskih skladateljev ter sedemnajst slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmi in to v teku par dni. Prevod pa se mi je vendar posrečil, kar je Adamič v svojem poročilu o turneji (Slov. Nar. 7. X. 23.) izrecno poudarjal. Življenjepise je, če se ne motim, sestavil v izvirniku skoro vse Adamič in menda tudi uvod. In prav tako informativne članke za ital. časopise, ki sem jih tudi prevedel. Ob tej priliki sva se videla zadnjič. Bil je že zastaven, bolj komoden gospod, svest si svoje veljave, vendar šle vedno ljubezniv. Zdelo se mi je pa, da je bil izgubil mnogo one mladeniške prožnosti in umetniške nagajivosti, ki ga je dičila v prejšnjih letih, posebno kadar mu je bila družba po volji. Ali so ga spremenili burni vojni dogodki, ali huda bolezen, ki jo je prestal v ujetništvu, ali druge razmere, tega ne bi znal povedati, ker sva imela one dni oba dovolj posla in za zasebne pogovore ni bilo časa. Zdaj ga ni več, umrl je ne še 60 let star, on, ki je v svojih skladbah tako mojstrsko zadel pristno narodni kolorit, ki je bil umetnik po božji volji iti dober, ljubezniv tovariš. FRANCE BEVK: BIBLIOGRAFSKI PREGLED za leta 1933, 1934, 1935 in 1936. Naša knjižna žetev je bila v letih 1933 do 1938 količinsko zelo različna. Leto 1933. je še normalno, a v letih 1935 in 1936 je naša knjižna produkcija tako padla, da bi nam bilo nizko število knjig, ako bi hotel kdo po njem krivično sklepati na našo kulturno zrelost, lahko v sramoto. Tudi se letnice, ki stoje v knjigah, ne krijejo vedno z leti, ko se je to ali ono delo pojavilo na knjižnem trgu; v naslednjem bom skušal to zadnjo okolnost nekoliko pojasniti. V letu 1933 je Književna družina «Luč» izdala eno serijo knjig. Poleg običajnega zbornika, v katerem je bil naš zadnji bibliografski pregled in ki se je vsebinsko nekoliko premaknil iz navadnega okvira, so izšle Franceta Bevka «Povesti o strahovih«, deloma originalne, a deloma popravljeni ponatisi, in zbirka povestic beloruskega pisatelja Jakuba Kolasa, v veščem prevodu Iva Drena. Leta 1935. pa je izdala Književna družina «Luč» le dve knjigi brez zbornika in sicer: Iva Drena originalno povest «Z onstran groba» in Petofijev roman «Krvnikova vrv» v prevodu Franceta Eevka (iz nemščine) in z illustracijami Milka Bam-biča. Prav tako sta tudi leta 1935. izšli le dve knjigi brez zbornika in sicer: Francesco Bevk, «1 morti ri-tornano (Mrtvi se vračajo)», psihološka novela, ki je prav za prav ponatis iz «Doma in sveta», in: Alphonse Daudet «Tartarin v Alpah» v gladkem prevodu Iva Drena. Vendar pa sta obe knjigi prišli na širši knjižni trg šele naslednje leto 1936, ko se je obema knjigama mesto zbornika pridružila še tretja in sicer Franceta Bevka potopisne črtice «Izlet na Špansko« z illustra-cijami. Zdaj se je tudi prvič pojavila oznaka «Knjižna zbirka (mesto: Književna družina) Luč». Ta žetev je bila torej zelo pičla, v štirih letih niti tri popolne serije knjig. Goriška Matica je izdala leta 1933., kakor navadno, pet rednih in dve fakultativni knjigi. Poleg »Koledarja za leto 1934» v navadnem obsegu, ki je prinesel poleg drugega obilnega gradiva originalno povestico Toneta Čemažarja »Stari Primož«, še Franceta Bevka povestico «Dedič» v opremi Milka Bam-biča; knjižico «Ljubi moj domek«, ki govori o opremi stanovanja in jo je sestavila Martina Seljakova; dalje dr. Josipa Potrate «Zdravje iz rastlin« z dodatkom barvanih tabel zdravilnih zelišč; slednjič prirodo-slovne črtice «Prirodni pojavi in človeški izumi«, ki jih je zbral Nande Vrbanjakov. Kot fakultativni knjigi sta izšli: Franceta Bevka povest «Veliki Tomaž«, ponatis iz «Mladike», le s spremenjenim koncem, in Damira Feigla čudovita zgodba «Čarovnik brez dovoljenja«. Leta 1934. Goriška Matica ni mogla dati v prodajo koledarja. To leto so izšle samo štiri knjige in sicer: zgodovinska novela Ferda Plemiča «Po krono, dekle in vino«, Jakoba Trnovca poučna knjiga «Z orodjem v rokah«; «Pravljice iz tujih logov«, zbirka mladinskih pravljic iz tujih slovstev, ki jih je zbral in prevedel Nande Vrbanjakov; vzgojeslovna knjiga «Duševna vzgoja otrok«, ki jo je sestavila Gi-zela Majeva. Poslednja knjiga se je pojavila na knjižnem trgu šele pomladi 1935. Vse štiri knjige so bile namenjene kot redni knjižni dar za leto 1934., a so jih naročniki prejeli šele pozneje, to se pravi proti koncu 1. 1935., skupaj s «Koledarjem za leto 1936», ki je po obsegu najdrobnejši in najbornejši, kar jih je kdaj izdala Goriška Matica. To leto (1935) sta poleg Koledarja izšli le še dve fakultativni knjigi: Damira Feigla avanturistična povest «Pot okoli sveta/8« in Johna Godyna «Naseljenci, divjaki in otroci«, povest iz avstralskih gozdov, ki je le deloma priredba, deloma je originalno delo. Po dveh letih nerednega izdajanja je Goriška Matica v letu 1936. zopet prišla v svoj stari tir, izdala je pet rednih knjig: »Koledar za leto 1937» s pestro vsebino, zbirko novel Giovanni-ja Verge «Pastir Jeli in druge novele« v prevodu Iva Drena, ki je na koncu dodal članek o pisatelju; zbirko humoresk iz svetovnega slovstva «Vesele zgodbe«, ki jih je zbral in prevedel Tone Čemažar; dr. Josipa Potrate zdravniško poučno knjigo «Higiena matere«; in nov prevod «Robinzona» v lepi izdaji z originalnimi lesorezi. Zanimivo je, da to leto ni izšlo nobeno izvirno leposlovno delo. «Biblioteke za pouk in zabavo» je izšel le vsako leto po en zvezek. V letu 1933: France Bevk, «Živa groza in drugi spisi» s prispevki humoristične vsebine (razen naslovne!). V letu 1934: Janez Rožencvet, »Matijčkova odpravnina in drugi spisi», ki ima poleg naslovnega še tri originalne leposlovne prispevke in sicer: Gustav Strniša, «Strojevodja»; Ferdo Plemič, »Pomenki z lepo gospo« in France Bevk, «Bajka o roži«. V letu 1935: Tone Čemažar, «Eridka ljubezen in drugi spisi«; poleg naslovnega še trije originalni leposlovni prispevki: Ferdo Plemič, »Ovratnica«; Janez Rožencvet, »Boter« in Gustav Strniša, »Gesta«. V letu 1936: Cirillo Drekonja, «Beg iz življenja in drugi spisi«; poleg naslovnega originalni leposlovni prispevki: Sergij Mantuani, »Človek«; Janez Rožencvet, «Zlati kralj«; Gustav Strniša, «Odhodnica». Goriška Mohorjeva družba je izdala svoje redne knjige le v letu 1933, in deloma v letu 1934. V letu 1933: «Svetcletni koledar za leto 1934« z leposlovno in versko poučno vsebino; dr. Josipa Rustje «Gospodarsko berilo«; znanega pravljičarja Janeza Rožencveta »Leteče copate«, pravljice z risbami Milka Bambiča; zemljeznanstveno knjigo «Proti novim svetovom«; življenpis Pija X. pod naslovom «Zivi ogenj«; poleg tega še zgodbice za prvoobhajance »Božji hlebčki«. V letu 1934: «Zimske urice«, pisana zbirka leposlovnega in poučnega gradiva; prevod Achermanove povesti iz časov francoske revolucije «V službi pri trinogu«; Milice Grafenaurjeve krščansko-vzgojno knjigo «Ljubezen, zakon, družina«; nabožno knjižico «iMali junaki za Jezusa«; dr. Antona Zdešarja ((Apostol krščanske ljubezni sv. Vincencij Pavelski.« V letu 1935 je bila natisnjena zbirka originalnih črtic «Ogorki», spisal F. Grivški, ki pa je prišla na knjižni trg šele leto pozneje. V letu 1936: «Zapisnik za leto 1937.» Sigma je izdala v letu 1933 štiri knjige. Poleg «Pratike za leto 1934» pripovedko Franceta Bevka «Kozorog» z risbami Milka Bambiča; dalje dva prevoda: Julesa Vernea «Otočje v plamenih« in Flavusa «Živ pokopan«. V letu 1934. je izdala Sigma poleg «Pratike za leto 1935« ponatis priljubljene Veliko-njeve povesti «Višarska polena« in prvo knjigo romana iz amerikanskega življenja «Vrli ljudje«, ki jo je spisal Peter B. Kyne, a prevedel Fr. Magajna. Drugi del istega romana je izšel naslednje leto 1935. Leta 1936 ni Sigma izdala nobene knjige. Katoliška knjigarna je v Gorici poleg žepnega koledarčka »Svetovalec za leto 1934» izdala posebno v 1.1933. in 1934. celo vrsto molitvenikov, versko poučnih knjig in cerkvenih skladb, ki jih ne bomo posebej naštevali. Knjigarna in papirnica J. Stoka v Trstu je medtem izdala žepni koledarček «Vedež» za leto 1934. in za leto 1937. Leta 1933 še dve slikanici za otroke: «Zlata leta« in »Vinko, počasi«. Med knjigami, ki so izšle v samozaložbah ali brez izrecne navedbe založbe, naj omenim dve zbirki pesmic in sicer Vence-slava Sejavca «Pesmi» in Makse Samse «Nekaj pesmi«. «Društvo sv. Mohora za Istru« je izdalo v letu 1933 štiri knjige in sicer «Danico, koledar za godinu 1934», z zelo bogato in pestro vsebino; lepo povestico Avgusta Šenoe i«Prosjak Luka», nabožno knjižico «Sveta Tereza od maloga Isusa« in «Špadina palača.« Naslednja leta koledar «Danica» ni izšel, vendar pa so 1. 1934. izšle tri knjige in sicer «Iz košnice ljud- skog roda», «Sabrane pripovijesti« in «Otac Mihovil Ivo». Istega leta je izšla tudi 12. izdaja molitvenika «Oče budi volja tvoja«. SLOVENSKE KNJIGE. Leto 1933. 1.) Luč. Poljudno znanstveni zbornik. IX. Zbral France Bevk. 1933. Književna družina Luč. Izdala in založila Književna zadruga Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale Trieste. Str. 83. Vsebina: ivo Dren, O Belorusih in beloruskem slovstvu. Ivo Dren: Še nekaj ben^škoslo venskih narodnih pesmi. France Bevk, Bibliografski pregled za leti 1931 in 1932. Šlibarjev Polde, Raba tujega občevalnega jezika v starih pokrajinah Italije po ljudskem štetju iz leta 1921. Šlibarjev Polde, Prirastek prebivalstva Julijske Krajine v zadnjem desetletju. 2.) France Bevk, Povesti o strahovih. 1933. Z lesorezi opremil Jože Srebrnič. Izdala Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale, Str. 100. Vsebina: Mrtvaška nevesta, Ponočni obiski, Skopuhova smrt, Kriva prisega, Črna sopotnica, Procesija duhov, Mrtvaški dih, Nedolžni otročiči. 3.) Jakub Kolas, Mladi hrast in druge povesti. Iz beloruščine prevel Ivo Dre o. Književna družina «Luč». Založila Goriška Matica. Tiskala Tipografia Consorziale v Trstu. 1933. Str. 75. Vsebina: Mladi hrast, Dar Njemna, Debelo poleno, Nedostopen. — Ivo Dren: Beloruski pesnik in pisatelj Jakub Kolas. 4.) Koledar Goriške Matice za leto 1934. Izdala Goriška Matica. 1933. Natisnila Tipografia Consorziale v Trstu. Str. 120 + VIII. Vsebina: Tone Cemažar, Stari Primož. France Miluškin, Kraški križ, pesem. France Miluškin, Poletje, pesem. Ivo Dren, Oče «Be-snega Ojianda». Li-tai-pe, Vranji krik., pesem. Grazia Deledda, Njen pravi sovražnik. Fran Zgur, Slavček, Zimski dan, pesmi. Ivan Zalar, Fran Erjavec. Gunnar Berg, Stari kmet. Fran Zgur, Sreča-ptica, pesem. Stanko Malič, Alojz Gradnik. Svet brez premoga. De-setnica, pesem. M. Kačur, Gerhart Hanptmann. F. S., Spomini iz otroške dobe. France Miluškin, Božična pesem. I. D., Hude borbe pred sto leti. S. Čech, Odkod je škrjanček, pesem. EVgen Marothy, Moja ljuba mati. Fr. Gaber, VValter Scott. Nenavadne sladčice. Anatole France, Zgodovina človeštva. Miha Luznik, Bjorn-sterne Bjornson. L. L., Prepozno. A. K., Tehnične skrivnosti starih narodov. Rafael Šebenik, Na žare-čem otoku. E. Komel, Rihard "VVagner. Kotiček za otroke. Kmetijstvo. Poučni del. Zanimivosti. Eurkasti Jutrovci. O pristojbinah. 5.) France Bevk, Dedič, Ovitek in vinjete risal Milko Bambič. 1933. Izdala Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale. Str. 84. 6.) Ljubi taoj domek. Sestavila Martina Selja-kova. Izdala in založila Goriška Matica (Unione Edi-toriale Goriziana) 1933. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 93. 7.) Dr. Josip Potrata, Zdravje iz rastlin. 1933. Izdala in založila Goriška Matica. (Unione Editoriale Goriziana.) Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 77. Dodatek: baKane tabele rastlin. 8.) Prirodni pojavi in človeški izumi. Prirodo-slovne črtice. Zbral Nande Vrbanjakov. Izdala in založila Goriška Matica. (Unione Editoriale Goriziana). 1933. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 95. 9.)| France Bevk, Veliki Tomaž. Povest 1933. Izdala Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale v Trstu. Ovitek je narisal Julče Božič. Str. 180. 10.) Damir Feigel, Čarovnik brfež dovoljenja. 1933. Izdala in založila Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale v Trstu. Str. 151. 11.) France Bevk, živa groza in drngi spisi. Založila književna, zadruga Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consoržiale, Trieste. 1933. Str. 96. Biblioteka ža pouk in zabavo, XVI. Vsebina: France Bevk, Živa groza. Italo Svevo - Slavko Slavec, Prežanje na nezvesto. E. S., Uganke svetovne zgodovine. Ernst Zahn, Bik. Koloman Mikzsath — T. Č., Kako je Čo-mak kupoval koso. Nikola Gane - S. S., Osmanova skala. Jerome K. Jerome - France Bevk: Tako je, če poslušaš nasvete. Frank Harris, Mož, kakršen bi moral biti. Marien Cumberland, Prenočišče. Ramiro Blanco - Tone Čemažar, Ego te obsolvo. 12.) Svetoletni koledar, 1934. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška tiskarna, Gori-zia. 1933. Str. 80. Vsebina: S. S., Sveto leto, doba posvečenja. Venčeslav Sejavec, Molitev (pesem). Dr. Ivan Tul, Tri zvezde vodnice za mladeniče in može Slomšek, Pesmi sladki glas. Srečko Gregorec, Materi bodočega duhovnika. Jan. Langerholc, Obračun. Ljubka Šorli, O, kako rado bi moje srce (Pesem). Ljudmila, sveta mati. Za brezposelne in lenuhe. Dr. Ivan Tul, Majniška (Pesem). L. Pelikan, Čigava si? Gregor Hrastnik, Izgubljeni sin. Iz življenja misijonarjev. 13.) Gospodarsko berilo. Spisal Josip Rustja, kmetijski inženir. 1933. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška tiskarna, Gorizia. Str. 112. 14.) Janez Rožeiicvet, Leteče copate. Pravljice. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. 1933. Naslovno stran in risbe izvršil Milko Bambič. Str. 80. Vsebina: Leteče copate, Sladka gora, Modri maček, Lažibaba, Hudobna čarovnica, Podkev, Mlinar in kraljična, Pavliha je pravil. 15.) Proti novim svetovom. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. 1933. Str. 126. 16.) Božji hlebčki. Zgodbice ža prvoobhajance. 1933. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 64. 17.) Živi ogenj. Življenje in delo i3! j a X. Gorizia 1933. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarna,Gorizia. Str. 88. 18.) Pratika za navadno leto 1934. Izdala Sigma, Gorizia. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. 1933. Str. 128. 19.) Otočje v plamenih. Francoski spisal Jules Verne. Priredil Rado. Izdala Sigma, Gorizia. 1933, Tiskala Katoliška tiskarna, Gorizia. Str. 95. 20.) Flavus, Živ pokopan. Prevel Fl. P. Izdala Sigma. 1933. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 92. Na koncu knjige Sienkiewiczevi črtici: Čuvaj na svetilniku, Burka zmešnjav. 21.) France ' Bevk, Kozorog. Pripovedka. 1933. Izdala Sigma, Natisnila Katoliška tiskarna. Knjigo je ilustriral Milko Barnbič. Str. 122. 22.) Krščanske resnice. Nauk in molitve. 1933. Založila Katoliška knjigarna v Gorici. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 192. 23.) Krščanski nauk za sveto birmo. Založila Katoliška knjigarna v Gorici. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. II. natis. 1933. Str. 20. 24.) Slava Gospodu! Priredil duhoven tržaške škofije. 1933. Založila in prodaja Katoliška knjigarna v Gorici. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 423, 25.) Svete pesmice. 1932. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. 1933: II. natis. Str. 80. 26.) Sveta Terezika. Molitve v čast mali cvetki. Sestavil duhoven goriške nadškofije. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. 1933. Str. 240. 27.) Svetovavec za navadno leto 1934. III. Izdala in založila Katoliška knjigarna, Gorizia. Tiskala Katoliška tiskarna, Gorizia. 1933. Štr. 144. 28.) Zdravje bolnikov. Molitvenik z obrednikom in šmarnicami za naše uboge bolnike.. Spiral prof. dr. Ivan Tul, spiritual v gor. bogoslovnici. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici, Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. 1933. Str. 688'. " 29.) Zgodbice. Dodatek h «Krščanskemu nauku za prvence«. Založila Katoliška knjigarna. Tiskala Katoliška tiskarna. Št. 5. Novi zakon. Jezusovo pove-ličanje. 1933. Str. 16. 30.) Vedež. Splošni žepni koledar za leto 1934. Letnik XVIII. Libreria-Cartoleria J. Stoka, Trieste. 1933. Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 118. 31.) Vinko, počasi. Založništvo knjigarna in papirnica J. Stoka, Trieste. Tiskala Tipografia Consorziale, Trieste. 1933. Str. 15. 32.) Zlata leta. Založništvo knjigarna in papirnica J. Stoka, Trieste 1933. Tiskala Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 15. 33.) Dr. Andrej Pavlica, Sejavec. Nedeljsko branje. Pouk, zgodovina, legende. Tretje knjige prvi zvezek. Peti snopič. 1933. Tipografia L. Luchesi, Go-rizia. Str. 1569-1948. 34.) Cerkvenik. pri delitvi sv. zakramentov in drugih cerkvenih obredih. Spomin na duhovne vaje 22-26. X. 1933. Gorizia. Tipografia Cattolica. Uvod napisal Al. Filipič. 35.) Barčica. Zbirka pesmi. Trieste, 1933. C, U. Trani, časa editrice. Tiskala Tipografia Consorziale. Str 71. 36.) Pridiga za misijonsko nedeljo 22. oktobra 1833. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 4. 37.) Častitim bratom in ljubljenemu ljudstvu nadškofije! Pastirski list ob priliki izrednega svetega leta, Italijansko-slovensko besedilo. Postna postava za goriško nadškofijo. Februar 1933. Tipografia Cattolica, Gorizia. Str. 16. 38.) Velika obljuba presv. Srca Jezusovega sv. M. M. Alakok. Tipografia Cattolica, Gorizia. 1933. Str. 4. HRVATSKE KNJIGE: 1.) Danica. Koledar društva sv. Mohora za gocli-nu 1934. X. godište. Izdalo Društvo sv. Mohora. Tipo- III. - 33 - grafia Consorziale, Trieste. Str. 158. Vsebina: Mladi Tobija odlazi v svijet (slika). Što treba da znamo o ovoj godini. Kraljeva obitelj. Pomrčine u godini 1934. Sajmovi u Istri. Herschelov vremenski ključ. Oj mladosti, oj dragosti (slika). Koledar. Poštanske tarife. Pristojbine. Mjere i uteži. Njiva života. Obnova Rima. Stari Forum Romanum u Rimu (slika). Kolo-sej u doba rimskog carstva (slika). Nova «Via del-lTmpero» (slika), Polukrog tržnice cara Trajana (slika). Republikanski hramovi na Largo Argentina (slika). Moja kuča (pjesma). Naša svagdašnja hrana. Kako čemo povečati prihod pšenice. Kraljevo oranje (pjesma). Kruh naš svagdašnji (slika). Rumunj ski ciganin sa medvjedom (slika). Žabe (pjesma). Plodored. Kastriotič i paša Mustafa (pjesma). Mongolski budistički svečenici (slika). Čudno pobratim-stvo. Na smrtnoj postelji. Magarac i slon (pjesma). Leonardo da Vinci. Posljednja večera (slika). Navje-štenje Marijino (slika). Starinska nošnja. Zmija (pjesma). Dvije mlade crnkinje u sjevernoj Sahari (slika). Sudba i čovjek. Jablan. Zavist. Dva novčiča. Plug koji ore najedanput pedeset brazda (slika). Min-Čang-Lin. Kineska obitelj kod objeda (slika). Ciganin hvali svoga konja (pjesma). Osuda. Majci. Dvije mongolske ljepotiee. Kad mlidijah umrijeti (pjesma). Pijanstvo. Malajska obitelj pred kučom (slika). Ko dijete ja bih htio biti (pjesma). U pandža-ma tigra. Marino i Arabela. Crnac-glazbenik (slika). (io.spodar.stvo u starom vijeku. U Anamu maste žene kuhani riž (slika). Posljeclnja brazda. Vadjenje mi-risave vode iz ruža (slika). Narodne pjesme. Užasni doživljaj na morskem dnu. Crnci-Bantu pred svojim kučicama (slika). Tvoj bližnji. Izbor opčinskog re-dara. Raspelo kraj ceste (pjesma). Malajski radnici pobiru mlijeko, iz kojega se čini kaučuk (slika). Pred nebeškim vratima. Otkada se zvoni podne. Svega pomalo. Šale. Skrivalice. 2.) August Šenoa, Prosjak Luka. Pripovijest iz seoskog života. Izdalo Društvo sv. Mohora. Tipogra-fia Cattolica, Gorizia. 1934. Str. 119. 3.) Sveta Terezija od maloga Isusa. Izdalo Društvo sv. Mohora. God. 1934. Katoliška tiskarna, Go-rizia. 1933. Str. 78. 4.) špadina palača. Izdalo Društvo sv. Mohora Katoliška tiskarna, Gorizia. 1933. Str. 120. Glasbena dela: I.) Enoglasne in dvoglasne masne pesmice. Zbral in založil Srečko Gregoree. Gorizia 1933. Prepisal in razmnožil Roman Pahor, Ranziano (Gorizia). Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici. Str. 12. ' 2.) Dr. Franc Kimovec, Je angel Gospodov. Za ljudsko petje. 17. Avgusta 1933. 3.) Ivan Laharnar, Odpevi k Lavretanskim lita-nijam. Za mešani zbor. Delo 21. Gorica. 1933. Natisnila in založila Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 12. 4.) Zdrava Marija. Marijine pesmi za mešani zbor. Uredil Vinko Vodopivec. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška tiskarna. 1933. Str. 164. 5.) Hrabroslav Volarič, Lavretanske litanije za moški zbor. Kat. knjigarna v Gorici. 1933. Str. 4. 6.) Breda Šček, Odpevi k litanijam Matere božje. Za mešani zbor 1933. Razmnožil Roman Pahor, Ranziano (Gorizia). Str. 10. 7.) Breda Šček, Svetniške pesmi. Za mešani zbor. 1933. Razmnožil Roman Pahor, Ranziano (Gorizia). Str. 14. 8.) Kadar jaz, dekle, umrla bom. 33 ljudskih pesmi za mešani zbor harmonizirala Breda šček. Trst. 1933. Samozaložba. Str. 35. 10.) Lavretanske litanije. 30 ljudskih napevov. Priredil Vinko Vodopivec. 1933. Samozaložba. Tipo-lito Passero di G. Chiesa, Udine Str. II + 32. II.) Vinko Vodopivec, Lavretanske litanije. Za moški zbor. 1933. Razmnožil in izdal Roman Pahor, Ranziano (Gorizia). Str. 4. 12.) Lavretanske litanije št. 1 (Slomškove). Za mešani zbor priredil Vinko Vodopivec. Založil in razmnožil Roman Pahor, Ranziano (Gorizia). 1933. Str. 3. 13.) Vinko Vodopivec, Zdrava Marija. Za ljudsko petje. 1933. Str. 1. 14.) i misijonske pesmi za ljudsko petje ali zamešani zfcor, priredil Vinko Vodopivec. 1933. Izdala in založila Katoliška knjigarna. Razmnožil Roman Pahor. Str. 3. Leto 1934. Slovenske knjige: 1.) Krvnikova vrv. Roman. Madžarski spisal Aleksander Petofi. Iz nemščine prevel France Bevk. 1934. Književna družina «Luč». Založila Književna zadruga Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consor-ziale, Trieste. Ovitek in ilustracije je risal Milko Bambič. Na koncu: Aleksander Petofi. Sestavil France Bevk. Str. 126. 2.) Ivo Dren, Z onstran groba. Književna družina «Luč >. Izdala in založila Književna zadruga Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. 1934. Str. 135. 3.) Po krono, dekle in vino. Novela. Spisal Ferdo Plemič. Izdala in založila Književna zadruga Goriška Matica. (Unione Editoriale Goriziana.) Tipografia Consorziale, Trieste. 1934. XII. Str. 100. 4.) Z orodjem v rokah. Sestavil Jakob Trnovec. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. (Unione Editoriale Goriziana). Tipografia Consorziale, Trieste. 1934. Str. 104. 5.) Pravljice iz tujih logov. Zbral Nande Vrbanja-kov. 1934. Izdala, in založila Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 90. 6.) Duševna vzgoja otrok. Sestavila Gizela Majeva. Izdala in založila Književna zadruga Goriška Matica (Unione Editoriale Goriziana). 1934. Tiskala Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 94. 7.) Janez Rožencvet, Matijčkova odpravnina in drugi spisi. 1934. Biblioteka za pouk in zabavo. XVII. Izdala Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consor-ziale, Trieste. 1934. Str. 93. Vsebina: Janez Rožencvet, Matijčkova odpravnina. Turki pred Dunajem; ob dvestopetdesetletnici. Gustav Strniša, Strojevodja. Ernest Claes, Potepuh Hanes. Martina Seljak, Žena v raznih poklicih. Ferdo Plemič, Pomenki z lepo gospo. France Bevk, Bajka o sreči. 8.) Zimske urice. Izdala Goriška Mohorjeva družba, Gorizia. 1934. Natisnila Katoliška tiskarna, Gorizia. Str. 80. Vsebina: A. B., Dva človeka: 1) Drej-če, 2) Jernač. Svetli žarki. Novi goriški nadškof. P. Šebesta, Pri pritlikavcih v pragozdovih Srednje Afrike. Tolstoj, Drobne povesti: 1. Morski volk, 2. Tisoč zlatnikov, 3. Trije tatovi, 4. Kako je kmetič razdelil gos, 5. Car in kmet. Pontinsko močvirje — rimski vrt. Albert, kralj Belgije. P. Keller, Ob meji. Ponesrečena ladja v Severnem Ledenem morju. Panamski prekop. Biser ob morju. V. B., Človeka nimam. Krompir in njegova preteklost. Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Stara dobrota lanski sneg. Drobiž. Kazalo. 9.) Achermann F. H., V službi pri trinogu. Povest iz časov francoske revolucije. Poslovenil V. B. Izdala Goriška Mohorjeva družba. 'Natisnila Katoliška tiskarna. 1934. Str. 144. 10.) Milica Grafenauerjeva, Ljubezen, zakon, družina. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Gorica, 1934. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 190. 11.) Mali junaki za Jezusa. Gorica 1934. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 80. 12.) Apostol krščanske ljubezni sv. Vincencij Pa-velski. Spisal dr. Anton Zclešar, duhovnik Misijonske družbe. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarna, Gorizia. 1934. Str. 160. 13.) Narte Velikonja, Višarska polena. Izdala Sigma, Gorizia. 1934. Tiskala Kat. tiskarna, Gorizia. Str. 274. 14.) Pratika za navadno leto 1935. Izdala Sigma. Natisnila Tipografia Consorziale, 1934. Uredil R. Bednarik. Str. 128. 15.) Peter B. Kyne: Vrli ljudje. Povest iz ameriških pragozdov. I. knjiga. Prevedel Fr. Magajna. Izdala Sigma, Gorizia. 1934. XII. Tiskala Katoliška tiskarna, Gorizia. Str. 168. 16.) Venceslav Sejavec, Pesmi. 1934. Samozaložba. Tipografia E. Tenente & Co. Str. 62. 17.) Maksa Samsa, Nekaj pesmi. Trst, 1934. Časa Eclitriee C. U. Trani. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 46. 18.) Palača Spada. Iz nemščine prevedla K. P. 1934. Samozaložba. Tiskala Katoliška tiskarna. Gorica. Str. 119. 19.) Krščanski nauk za prvence. Kratke zgodbe svetega pisma s slikami. Izdala Katoliška knjigarna. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. II. natis. 1934. Str. 104. 20.) Pridiga za misijonsko nedeljo 1934. Izdal nadškofijski misijonski svet. Gorica, 28. septembra 1934. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 4. 21.) Nujnost verskega pouka. Postni pastirski list za 1. 1934. Tipografia G. Jucchi, Gorizia. Str. 20. (Slovensko^italijanski). 22.) Srečko Gregorec, Per Mariam ad Jesum. Osnutki za govore. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. 1934. Platnice je narisal Domen. Str. 222. 23.) Venceslav Bele, Marijine rože. Majniška knjiga. 1934. Natisnila Katoliška tiskarna. Str. 384. Hrvatske knjige: 1.) Iz košnice ljudskog roda. Napisao prof. Marko Vunič. Izdalo Društvo sv. Mohora za Istru. Tiskala Kat. tiskarna, Gorizia. 1934. Str. 110. 2.) Sabrane pripovijesti. Knjiga III. Priredil Vladimir Sironič. Izdalo Društvo sv. Mohora za Istru. Tiskala Kat. tiskarna, Gorizia. Str. 100. 3.) Antun Dragonja S. J., Otac Mihovil Pro. Izdalo Društvo sv. Mohora za Istru. Tiskala Katoliška tiskarna, Gorizia. 1934. Str. 94. 4.) Oče budi volja Tvoja. Molitvenik. Napisao bi-skup dr. Jurij Dobrila. Priredio sveč. Božo Milanovič. XX. izdanje. Izdalo Društvo sv. Mohora za Istru. Tiskala Katoliška tiskarna, Gorizia. 1934. Str. 491. Glasbena dela. 1.) Vinko Vodopivec in Lojze B. Sočenko, Štiri velikonočne pesmi za mešani zbor. Gorica. 1934. Izdal in razmnožil Roman Pahor, Ranziano. Str. 4. 2.) Lojze B. Sočenko, Dve nagrobnici za ženski zbor. Gorica, 1934. Opalografia Roman Pahor, Renče. (Besedilo Ljubke Šorlijeve.) Str. 3. 3.) Ivan Laharnar, Litanije in odpevi v čast presvetemu Srcu Jezusovemu za mešani zbor in orgle. Samozaložba. Udine, 1934. Litografia Passero di G. Chiesa — Udine. Str. 16. 4.) Breda Šček, Vidim voznika. 26 harmonizira-nih ljudskih pesmi za mešani, moški in ženski zbor. Trst. 1934. Str. II - 26. Leto 1935. Knjige: 1.) Francesco Bevk, I morti ritornano (Mrtvi se vračajo). Književna zbirka «Luč». 1935. Unione Edito-riale Goriziana, Gorizia. Tipografia Consorziale, Trie-ste. Str. 136. 2.) Alphonse Daudet, Tartarin v Alpah. Prevel Ivo Dren. Trieste 1935. Književna družina «Luč'». Izdala in založila Književna zadruga «Goriška Matica.» (Unione Editoriale Goriziana). Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 156. 3.) Koledar Goriške Matice za leto 1936. Izdala in založila Goriška Matica. Unione Editoriale Gori- ziana. 1935. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 32. Vsebina: Sven Hedin. Boj za življenje. Med svet. 4.) Damir Feigel, Pot okoli sveta/8. Gorica 1935 Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica (Unione Editoriale Goriziana). Tiskala Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 144. 5.) Naseljenci, divjaki in otroci. Povest. Spisal John Godyn. Priredil Jerko Jermol. Izdala in založila Unione Editoriale Goriziana, Gorizia 1935. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Ilustriral Milko Bambič. Str. 135. 6.) Tone Čemažar, Bridka ljubezen in drugi spisi. Bibloteka za pouk in zabavo. XVIII. 1935. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica (Unione Editoriale Goriziana). Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 99. Vsebina: Tone Čemažar, Bridka Ljubezen. Dr. Stratil - Sauer, Afganistanci. Johan Bojer, Ribiči. Dr. Bernard Fantus, Odvajalna sredstva. Ferdo Plemič, Ovratnica. Janez Rožencvet, Boter. Gabrijel Reval, Portugalke. Arkadi j Ljubčenko, Volčji glad. Gustav Strniša, Cesta. 7.) F. Grivški, Ogorki. Črtice. 1935. Ed. Sodalizio S. Ermacora Gorizia. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 76. Vsebina: Mimica; Najlepši dan; Voznikov sin; Budilka; Dekle, ki ni znalo jokati; Mozes; Cingalica; Breme; Gorjani; Dobričina. 8.) Peter B. Kyne, Vrli ljudje. Povest iz ameriških gozdov. Prevedel Fr. Magajna. II. Knjiga. Izdala Sigma, Gorizia. 1935. XIII. Tipografia Pdternelli, Gorizia. Str. 169 - 302. ^ l ^ Leto 1936. Knjige: 1.) France Bevk, Izlet na Špansko. Potopisne črtice; 1936. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 96. 2.) Koledar za leto 1937. 1936-XV. E. F. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Stampato nella Tipo- grafia Consorziale, Trieste. Str. 72. Vsebina: Bojer-Čemažar, Rudosledec. Fran Zgur, Dete z Bogom govori, pesem. Lagerlof, Skrivnostna pisava. Adolf Šinkovec, Velikonočna, pesem. Loria, Sokol. Lorentzen, Dom groze. Pastuiškin, Draga se ozira, pesem. Reboux, Toto. Zamphirescu - Jurca, Tiha sreča, pesem. R. Š., Corridonia in Corridoni. Križ, pesem. Radivoj Rehar, Zdaj moje sanje, pesem. Alkohol v starem veku. Gorjan, Tožna pesem. Plajšar, Prirodni zakladi Abe-sinije. Lesjak, Češka narodna, pesem. Srečno naključje. Mikavnosti. Dve, tri o jabolkih. Skoraj bi ne verjel. Koliko časa boš živel? 3.) Giovani Verga, Pastir Jeli in druge novele. Prevel Ivo Dren. Gorizia 1936-XIV. E. F. Edito dalla Unione Editoriale Goriziana. Stampato dalla Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 135. Lesorezi so delo A. Č. Vsebina: Pastir Jeli, Volkulja, Nanni Lisjak, Sodna razprava, Znamenje ljubezni, Lepi Armando. Grdodlak. — Ivo Dren, Giovanni Verga. 4.) Vesele zgodbe. Zbral in prevedel Tone Čema-žar. 1936. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Stampato nella Tipografia Consorziale, Trieste. Ovitek je risal Špacal. Str. 132. Vsebina: Johan Peter Hebel, Trije tatovi. Baldassare Castiglione, Slepi igralec. Mark Twain, Angina. Guy de Maupassant, Bellhomo-va žival. Anton Čehov, Močan tobak. Branislav Nušič, Slon. Ludwig Thoma, Poštni uradnik v nebesih. Je-rome K. Jerome, Dogodek v krčmi. Pecija Petrovič, Šalih iz Kumanovega. Jaroslav Hašek, Profesor in dijak. Arkadij Averčenko, Nočni tovariš. Felix Tim-mermans, Podeželska procesija. Mihajl Zoščenko, Dogodek v vlaku. Kari Springensehmidt, Dva pri žagi. Pantalejmon Romanov, Stena. Ilja Ilf-Petrov, Predpisi so predpisi. Valentin Katajev, Dojenček z brado. 5.) Dr. Josip, Potrata, Higiena matere. 1936. XIV. E. F. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Natisnila Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 87. 6.) Daniel Defoe: Robinzon. 1936. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Priredil Nande Vrbanjakov. Platnice in lesorezi so delo A. Č. Natisnila Tipogra-fia Consorziale, Trieste. Str. 120. 7.) Cirillo Drekonja, Beg iz življenja in drugi spisi. Biblioteka za pouk in zabavo XIX. Gorizia 1936. Edito clalla Unione Editoriale Goriziana. Stampato dalla Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 89. Vsebina: Ciril Drekonja, Beg iz življenja. Zorko Š., Trtna uš. Sergij Mantuani, Človek. Fritz Reuter - Ferclo Plemič, Stric Brezig o zdravljenju z vodo. Osip Dimov, Na negotovi podlagi. Janez Rožencvet, Zlati kralj. Gustav Strniša, Odhodnica. Jaroslav Hašek, Uganka za psihijatre. Jeno Valecz, Slavje. Drobiž. 8.) Zapisnik za navadno leto 1937. Editrice: So-dalizio S. Ermacora, Gorizia. Tipografia Consorziale, Trieste 1936. XV. Str. 88. 9.) Vedež. Splošni žepni koledar za leto 1937. Letnik XIX. 1936. Libreria-Cartoleria J. Stoka, Trieste. Tipografia Consorziale, Trieste. 10.), Molimo! Liturgični molitvenik za odrasle. Gorizia 1936. Editore: Sodalizio S. Ermacora, Gorizia. Stampato clalla Tipografia Consorziale, Trieste, Str.. 414. ANDREJ BUDAL : O PREVAJANJU IZ JUGOSLOVENSKIH SLOVSTEV V ITALIJANŠČINO. Ta «Poljudno znanstveni zbornik« je objavil 1. 1931. članek »Italijanski prevodi iz jugoslovanskih slovstev izza svetovne vojne«. Doba od 1. 1931 do 1. 1937., ki jo hočemo tu upoštevati*), ni bila v področju prevajanja Bog ve kako bujna. Vendar ni prevajanje tudi v tem času nikoli popolnoma prenehalo. 1, Prevajanje iz slovenščine. Večja prevoda celotnih knjig sta v tej dobi le dva. Italijanski slavist WoIfango Giusti je izdal 1. 1931. prevod Cankarjeve povesti «Hiša Marije Pomočnice« (Ivan Cankar: La Časa di Maria Ausiliatrice. Traduzione dalToriginale sloveno e introduzione di Wolfango Giusti. Lanciano. R. Carabba Editore. Tip. R. Carabba. 1931). Uvodoma se prevajalec sklicuje glede podatkov o Cankarju na svoj daljši uvod k prevodu «Zgodbe o Šimnu Sirotniku«. Poudarja, da je Cankar kot u-metnik omahoval med realizmom in simbolizmom, med sodobnim! pojmovanjem in svetopisemskim slogom, med socialno in dušeslovno povestjo. ZaS Krajše stvari in odlomki so raztreseni po «Ri-vista di letterature slave», po «L'Europa Orientale» in drugod. Arturo Cronia je objavil v «Rivista di letterature slave» 1. 1931 in 1. 1932 daljšo študijo o Lazi K. Lazareviču in vpletel vanjo cele strani iz Lazarevi-čevih del v italijanskem prevodu, posebno iz teh-le: Prvi put s ocem na jutrenje, Školska Ikona, U dobri čas hajduci, Na bunaru, Verter, Sve če to narod pozlatiti, Vetar, Švabica, On zna sve, Vučko, Baba-Vujka, Stojan i Ilinka, Pobratimi. Način slovstvenega razpravljanja, ki ga poznamo iz Cronijeve knjige «Ottone Župančič«, je uveljavljen tudi v tem spisu. Leto prej je italijanski stotnik dr. Carlo Predazzi izdal knjigo «Canti epico-popolari serbi» (Modena, 1930, Societa Tipografica Modenese), ki vsebuje kakšnih dvajset srbskih narodnih pesmi v izvirniku, obenem z dobesednim italijanskim prevodom. A. Cronia je objavil o tem delu v «Rivista di letterature slave», 1931, prizanesljivo poročilo, ki svetuje boljši izbor in manj netočnosti. V «L'Europa Orientale«, 1933, je A. Cronia poročal zelo pohvalno o italijanskem prevodu «Nečiste krvi« Borisava Stankoviča, ki ga je oskrbel U. Urbani in mu je uvod napisal Silvio Benco (Milano, 1930, Bietti),. Umberto Urbani je objavil v «L'Europa Orien-tale», 1934, članek o stoletnici modernega hrvatskega slovstva in vpletel vanj nekaj stihov iz pesmi «Dante» Milana Begoviča, Naslednje leto je ta predmet nadaljeval in obgovoril posebej hrvatske noveliste (I no-vellieri croati). Precej prevedenih citatov je vpletel "v sestavek «Silvio Strahimir Kranjčevih, il poeta croa-to di Roma imperiale». O. Randi je v «L'Europa Orientale«, 1935, ob-govoril knjigo Ante Dukiča «Od svita do sutona» (DalTalba al tramonto) in objavil pesem «Nel tempio» v Dukičevem prevodu. «L'Europa Orientale», 1936, ima precej Urbanije-vih prispevkov, n. pr. o Milanu Begoviču in njegovih dramah s citatom iz Begovicevega pisma Urbaniju o Italiji. V isti reviji govori O. Randi o čakovski pesmi «Marija Devica» A. Dukiča, ki jo razlaga in jezikovno osvetljuje. O istem pesniku govori Randi tudi naslednje leto (II giubileo letterario di Ante Dukič). «L'Europa Orientale», 1937, prinaša poleg mnogih drugih književnih vesti iz srbohrvatskega slovstva izpod peresa U. Urbanija (o Petraviču in Sidi Košutič) in E. Damianija (o Olinclu Delorku in Ljubu Babiču) tudi prevod Radičevičeve pesmi «Kad mlidijah u-mreti», ki ga je napisal Ivan Bulic iz Splita za svoj članek «Giacomo Leopardi e Branco Radičevič«, kjer vzporeja Radičevičevo pesem z Leopardijevo «L'ap-pressamento della morte«. V istem letniku razpravlja Bartolomeo Calvi o «Topuskih Elegijah« Vladimira Nazora (Le Elegie di Topusko di Vladimir Nazor)) in dodaja več prevodov is; njih. Reška revija «Termini» (oktober 1937) prinaša več prevodov iz hrvaščine. Še enkrat moramo posebej spregovoriti o drugem zvezku «Scrittori Jugo?lavi» Umberta Urbanija, ker je skoro polovica te prelepe knjige posvečena Srbom in Hrvatom. Prvi je Ante Tresič Pavičič, iz katerega prevede nekaj stihov pesmi «Campi Elisi» in «Idea slava». Omenja njegove drame in pesniške zbirke. Navaja vsebino najlepših pesmi in odlomek iz «Mare di san-gue». Posebej očrta rimske drame ter vplete več odlomkov v prozi in verzih. Podobno obdela dramatika Boža Lovriča v vsem njegovem slovstvenem razvoju in vplete več citatov iz različnih dob. Kot dva jugoslovanska futurista nam predstavi Danka Angjelino-viča (z nekaj odlomki in prevodom ene pesmi) in Miroslava Krležo (z več drobci in začetkom pesmi «Meriggio»). Izmed povojnih pesnikov se zdijo Urba-niju najznamenitejši pevec sonetov J. Glumac (preveden je sonet «11 mio villaggio« in par odlomkov), prof. Miloš Crnjanski (z daljšimi odstavki iz «L'amore in T'oscana» in s prevodom daljše sodbe o pesniku iz «Slovenca»), pisateljica Stefa Jurkič, prof. Nedeljko Subotič, pesnik Rima in Umbrije, kateremu je vsa knjiga posvečena («A1 mio Duca e Mae str o Prof. Ne-djelko Subotič con affetto devoto») in Jovan Dučič, ki že tri desetletja zavzema prvo mesto v srbski liriki (Urbani navaja v prevodu pesnikova mnenja o ženski pri raznih narodih). Mimogrede naj omenimo, da v Urbaniju ni enotnosti v rabi imen. Srečujemo v knjigi «Francesco Prešerna, z opravičilom pod črto, zakaj ne «Prešeren», (a urednik Cronia mu ne sledi in piše rajši »Prešeren«), v kazalu pa «France Prešeren«. Gradnik je v knjigi Alojz, v kazalu Aloiz, v «L'Europa Orientale« (1933) pa celo Luigi in Alois. Zupančič je v tej knjigi Oto in Otto, kar ni ne italijansko (Ottone) ne slovensko (Oton), temveč nemško. Meško je navadno Ksaver, enkrat pa Saverio (str. 60). Glumac je v knjigi Giorgio, v kazalu Juraj. Le kot pobožno željo dodajamo, da bi poleg italijanskih naslovov knjig in spisov slovanskih pisateljev radi videli vsaj v oklepaju tudi slovanske naslove, ne iz panslavizma, temveč iz zgolj znanstvenega zanimanja. 3. Kaj se obeta? L. 1931. se nam je obetalo kakšnih deset stvari, od katerih je do danes izšel samo drugi zvezek Urbani-jevih »Scrittori jugoslavi«. Neutrudni Umberto Urbani ima zmerom dobro založeno miznico. Pripravljenih ima nič manj kakor pet daljših prevodov iz srbskohrvatskega slovstva in sicer: Eorisava Stankovica «Vrela krv» (Sangue av-dente), Iva Vojnoviča «Stari grijesi« (Vecchi peccati;, simbolično dramo Boža Lovriča («11 mago e la don-na»), Mladena Horvata «11 negro Muri Massanga» ter Jovana Dučiča «11 tesoro dello zar Radovano». Želeti bi bilo vsekakor, da ta dela čimprej izidejo. Kot zanimivost dodajamo, cla je v tisku Urbani-jeva «Storia della letteratura serbo-croata e slovena« (Grande Dizionario Enciclopedico dell'U. T. E T. -Torino) in «Corso completo di lingua serbo-croata» (Edizioni «Lingue Estere» — Milano), ki se obeta kot nekakšna tekma s slovničarjem Cronio. Dr. Antonio De Micheli pripravlja prevod Bevkovega zgodovinskega romana «Človek proti človeku«. * * * Giovanni Maver je začrtal v «Rivista di lettera-ture slave», 1931, s člankom «La slavistica italiana nel decennio passato e i suoi compiti futuri» nekaj smernic za italijanske slaviste. Med drugimi pravi: «Načelo ,slavica non leguntur' (slovanske stvari se ne berejo) je v dobršni meri zaginilo tudi pri nas in danes živijo v Italiji popolni poznavalci slovanskih jezikov in vsak izmed njih ima lepo število strastnih častilcev.« O prevajanju iz slovanskih slovstev ugotavlja: «Absolutno spoštovanje izvirnika je postalo zakon, ki se ga malokdo upa prekršiti.» In res smo videli tudi v tem sestavku, da se dobri prevajalci strogo držijo izvirnika in so šušmarski prevodi v današnji Italiji skoro nemogoči. Neprostovoljni majhni spodrsljaji navadno niso taki, cla bi prevode resno kvarili. O nalogah italijanskih slavistov piše G. Maver še to-le «Ali obstoje posebne naloge italijanske sla-vistike? Jaz vidim eno samo: proučevanje razširjanja naše kulture po slovanskih deželah.» Tudi to posebno nalogo italijanski slavisti poleg splošnih nalog vneto vršijo. Vrši jo v prvi vrsti Maver sam. Vrši jo silno delavni in razgledani Arturo Cronia, ki je posvetil temu predmetu celo knjigo: «Per la storia della slavistka in Italia» (Zara, Libreria E. De Schonfeld, 1933). Vrši jo tudi Umberto Urbani; s svojimi članki in prevodi sega najrajši po avtorjih in delih, ki razodevajo ljubezen do Italije, navdušenje za latinsko kulturo, zaverovanost v rimsko luč in veličino. Vršijo jo Lo Gatto, Damiani, Calvi in mnogi drugi. Ni se bati, da bi tako začrtane meje postale preozke, ker si jih italijanski slavisti sami sproti širijo KAZALO. — o: Problemi kmetov - posestnikov v Julijski Krajini . .Str. 3 Ferdo Plemič: Nekaj spominov na Emila Adamiča . „ 20 France Bevk: Bibliografski pregled za leta 1933, 1934, 1935 in 1936 .................... 25 Andrej Budal: O prevajanju iz jugoslovenskih slovstev v italijanščino.................... 43