128. številka. _Ljubljana, vtorek 9. junija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vBak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „llotel Evropa" Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo poši\jati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiši. V Kostanjici v HoMii 6. jun. [Izv. dop.] Za priključenje bosniških železnic s hrvatsko-ogerskimi so sedaj tri mesta predložena. Hrvati in avstrijska vlada so za priključenje v Novom, Slavonci za priključenje v Urodu, Magjari pa za priključenje v Samcu. Odločeno do sedaj pa de nič nij. Razprave de zmerom teko. Obžalovati je, da Hrvati o tem vprašanji, ki v prvej vrsti njih materijalne koristi zadeva, nemajo nobene odločilne besede. Kar o tem predmeta storiti morejo, so samo pohlevne prošnje. Priključenje v Novom ali v Kostanjici je tako rekoč uže odločeno, ker je bosniška železnica do Dobrlina uže gotova, in ker se vendar misliti ne more, da bo vas Dobrlin do veke vekov končna postaja ostala. Magjari to priključenje ne bodo mogli zaprečiti, pač pa leži v njihovej koristi, da se bosniške železnice preje skoz Slavonijo z Budim-Pešto zvežejo, nego skoz Hrvatsko z Dunajem. Avstrijska vlada je Magjarom to prednost iz nespravedljive kurtoazije odstopila, in sedaj se vpraša; ali naj bo priključek v Brodu ali v Samcu. Meni se vidi, da bo Samac obveljal. Blizo mesec dnij je tega, ko je v Samcu na lici meBta mešano ogersko-turško poverjenstvo posvetovalo se o izvedbi priključenja. To priložnost upotrebili so prebivalci iz Brodske okolice ta in onkraj Save, ter poslali mednarodno deputacijo, sestoječo iz naj odličnejših Turkov Derventske nahije in iz uglednih Brodjanov, broječo 26 glav, pred poverjenstvo v Samac s tem namenom, da naj poverjenstvo tudi mogoče priključenje v Brodu v poštev vzeme. Poverjenstvo pa deputacije nij oficijelno pred sebe pustilo, iz- Listek* Celjski grof Herman II. Zgodovinski životopisni načrt. (DaUo.) Mi nc znamo, dali je celjski grof svojega kraljevega zeta na njegovih dolgih potovanjih opremljal; toliko pak je gotovo, da se je v spremstvu Sigmunda in njegove soproge v Kostnico nahajal grof Herman II. in njegov prvorojenee, Friderik 11. Njiju se kot imenitnih gostov v koucilskem mestu spominjajo sovremenski viri in poznejši vedo od turnira med mladim grofom Celjskim in pa vojvodom Friderikom iz Tirola, v katerem je oni zmagal. To je bila ona orožna igrača, na katero se priklaplja osodepolni pobeg papeža Janeza \ Mil. iz Kostnice (20. marca 1415;. Več tednov sta bila dakle Celjana na bregovih bodenskega jezera in se v aprilu govarjajoč se s tem, da njegova pooblastila samo na dogovore v Samcu glase, ter da se zavoljo tega na priključenje v Brodu obzirati ne more. Turški mernik Goschler je pa vendar deputacijo privatno sprejel in njene Želje blagovoljno poslušal. Ogerski mernik Lud-wigh pa o deputaciji kar nič slišati nij hotel, samo podpolkovnik Komadina, ud ogerskega poverjenstva, je zagovarjal priključenje v Brodu, kar se mu je zelo zamerilo. Brodska deputacija nij tedaj čisto nič opravila. Turki Derventske nahije obrnili se bodo zavoljo priključenja v Brodu v Sarajevo in v Carji-grad, Brodjani pa v Zagreb in na kralja. Želeti bi bilo, da bo njihove prošnje uslišijo. Mednarodno poverjenstvo šlo je potem iz Samca v Brod, iz Broda v Banjoloko, in iz Banjeloke v Novi in Kostanjico, kjer še dc-nes daljnje instrukcije pričakuje. Bošnjaki, rimo- in grko katoliki, in deloma tudi muhamedani, so veseli, da je knez Milanovo potovanje v Carjigrad brezvspešno ostalo. Če bi v Carjigradu Milanu mali Zvornik v žep vteknili bili, odgođeno bi bilo bosniško vprašanje spet na bog ve kako dolgo. Mali Zvornik v turških rokah je zmerom lepi povod za Srbe v Bosno udariti. Eventuvalnost srbsko-turške vojne je zelo verjetna. Turška vlada to nekako sluti, ter počasi svoje redife sem gore v Bosno poriva. Pričkanje v hrvatskih in srbskih listih: če-gava naj bo Bosna? je kaj malostno. Bosna bo onega, kateri jo prvi osvobodi. O osvo-bodenji naj bi se raji Srbi in Hrvati med soboj tekmili, ne pa o tem: čegava bo! Naj lepše bi pa bilo, da se rimo-katoliški Bošnjaki k Hrvatskej, grko-katoliški pa k Srbiji priklopijo. potrjujejo pisma njijno tamošnjo navzočnost. Da-li je stari grof Herman II. stoprv v sredi julija se svojim kraljevim zetom zapustil Kostnico, to se ne zna. Bližnja leta so prinesla veliko opravkov, vspehov in razžaljeuj. V pozni jeseni 1. 1417 čujemo o pripravljanji k novi vojski, katere sta imela preskrbeti Celjan in Pippo Solari, grof iz Ozore, Sigiuundov ljubljenec in vojskovodja v benečanski vojski. Ostalo pak je pri teh vojnih govoricah. To leto je zadela starega grofa pikra izguba, smrt tretjega sina Ludvika, kateremu je imela priti v prvi črti v posest ortenburska dedščina, in ta izguba je bila boga-mi jako bolestna, in ne tako lehko pozabiti, kakor neprijetna vest o zakonskem prepiru med kraljem Sigmundom in njegovo soprogo, Hermanovo hčerjo, katera sta bila oba poželjivi naturi. Kajti ta prepir, kateremu je sicer res nasledovalo med 1419 do 1420 daljše progonstvo soproge in nedolžne Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. junija. Češki listi obravnavajo svoje razdvo-jenje v tako mirnem tonu, da je npati, da se obe stranki še pred volitvijo zediniti. Baron IVittO je prisiljen po nezaupnicah od volilcev položil svoj mandat. Proti knnfesijonatnim postavam naznanja „Ceh" odločno protivje čeških in drugih škofov. Bomo videli ali si gospodje ne bodo malo premislili. VllllliJ«' d rhivr. Objavili smo v zadnjem listu program desnega centra francoske zbornice. Razumljivo je, da jo to versko izpozuanje orle-anistične stranke, v katnrem povse veje Bro-gliejev duh, levemu centru vsako približanje in sporazumijeu je z desnim nemogoče storilo. Pa ste si tudi te dve stranki zares še daleč narazen. Levi centrutn dela za pogoj sloge sprejem definitivne republiko, a desni stoji še vedno na onem stališči, katero je zavzemalo Brogliejevo ministerstvo, in misli, da je storil uže zadosta, ako maršalu pusti naslov prezidenta republike ter tišči na to, da se urno začne posvetovati o konsti-tucijonalnih poBtavah, ki so monarhiji ugodne. O definitivni vladni formi hoče desni centrum stoprv odločiti, kadar preteče sedem let maršalovih oblastij. Zedinjenja se tedaj nij nadejati. — Levega centra program vertikulira v tem, da terja ali proglašanje definitivne republike ali pa razpuščenje narodne zbornice. Iz Španijo prinašajo angleške Times sledečo depešo: Misel, tujega princa spraviti na španjski prestol kot kralja je jako nepopularna. Armada bi rajša volila princa Alfonza, toda večina naroda želi, da se vzdrži sedanji režim pod Serranom, katerega bi kortesi na štiri leta za prezidenta volili. Angleški parlament je svoje zasedanje zopet začel. K debati pride tudi vladna Ikraljeve hčere v vzhodno Ogersko pod najtežjimi razmerami, se je 1. 1421 uže zopet poravnal. Zgodilo se je to ob času, ko se je imela skleniti ženitba med kraljevo hčerjo Elizabeto z avstrijskim vojvodom Albrehtom V., pri čemer je Herman kot stari oče bil najimenitnejši posredovalec in porok. A ravno zdaj, ko je hišno posestvo vedno bolj rastlo, tako posebno zaradi izumrtja Ortenburgov, s čemer je njihovo lepo posestvo na Koroškem in Kranjskem, v zad njem posebno Kočevje na njihove sorodnike Celjane palo, tako da so se zanaprej pisali za grofe iz Celja, Ortenburga in Se-gerja, ravno zdaj, ko je bila čast Hermana II. in njegove hiše na najvišji stopinji, začela se je nad njo družinska tragedija, ki najtemnejšo senco meče na ves ta zunanji svit. Friderik, prvorojenec, je po očetovi želji vzel za ženo hčer bogatega in mogočnega grofa Veglia-Modruš, eno Frangepani. — lz tega zakona se je početkom 15. stoletja, predloga, ki ima dati onim zaveznikom to-rvev nekaj koncesij, ki „žganje prodajajo." Ker pa je tudi od konservativne strani čulo ae nže ogovarjanje proti pospeševanja kon-Buma spiritnoz, je mogoče, da minister tudi to predlogo dene nazaj v svojo listnico. Mrski kardinal Cullen skliče na papeževo povelje koncil katoliške cerkve na Irskem. Bavil se bode ta koncil s postavo, ki papeževa pisma (bale) za nepostavna proglaša, dalje z odnošaji kloštrov proti državi — in pa s pravnimi odnošaji jez u vi to v na Irnkem. Predsednik zertinjenih rtršav je razglasil spomenico, ki objavlja njegove nazore o financijah. Grant priporoča, naj se npelje kmalu zopet srebrn in zlat denar, ki je za blagostanje naroda tako potreben in naj se papirnati denar odpravi. — Kongres je dovolil zakonsko osnovo za zidanje kanala od spodnjega Misisipija do mekikau-skega zaliva. Vožnja po tem kanalu bode za vse narode svobodna. Dopisi. Iz H milil iltit 6. junija. [Izv. dop. | Kar se godi zdaj pri nas, presega uže vso pamet. Lastnosti našega župana znane so nže precej, ne samo tukaj, tudi drugje, ne delajo česti pa niti njemu niti občini, ki ima tacega moža za župana. Spomniti se je samo treba v „Slov. Nar." omenjene smrti ranjega Cirarja. Uodi-si da ga je ono nesrečno pijančevanje ali pa kratka bolezen prestva-rila vsega, on hoče sedaj s svojimi pravili poboljšati celo občino. Tako po očetovsko skrbi za nas, da je izdal, menda kar samo-vlastno, brez vprašanja vsega srenjega odbora katerega on tako tudi pri družili rečeh ne vpraša, neka pravila za gostilničarje, krčmarje, žganjarje in kavarnarje v 6eksem plarih natisniti in razposlati vsem dotičnim obrtnikom, ki jih morajo pod kaznijo 5 goldi narjev obesiti na tak kraj, da jih bere vsakdo lehko. A kdor jih bere, čudi se bistroumnosti županovi in sodi gospoda, da so bolni na duhu, ker kaj tacega človek pri zdravi pa meti ne bi mogel storiti v našem stoletji Postregel bi lehko s celimi pravili, pa je preobširno, zato le nekoliko, da vsakdo občuduje lebko bistroumnost županovo. V oddelku I. Kar se tiče iger, se glasi vsakako pred 1406 naredil sin, Ulrih II., zadnji Celjan. Da-li se je zakon srečno začel, da-li se je ta stanovska poroka izvršila vsled odkritosrčnega nagnenja grofovga, tega ne znamo, a toliko je gotovo, da se je druga polovica zakonskega življenja končala jako nesrečno. Grof Friderik je bila strastna in razkošna natura. Ko je hčer ubožnejšega hrvatskega plemenika, Veroniko Deseniško — bržkone eno izmed hišin svoje soproge — izpoznal, vnela je lepota te Ženske močno poželjivost grofovo. Mi ne znamo nič deloČ nega o čarih lepe Hrvatice, le ustno poro Čilo govori, da je imela rumene lase. Fri derik nij bil več mladenič, davno je bil nže stopil čez prag zrele moževe starosti, misliti si ga moramo najmanje poštenega štiride-setaka. Toda ravno bolj zrelega moža polnega močnih slastnih nagonov prime, kakor izkušnja uči, taka strast močnejše, pogub-Ijivejše, kakor pa mladeniča, in videti je, da se Veronika snnbenju grofa nij lehko mišljeno vdala, in da je ravno zaradi tega njegovo strast na osodepoln način zvišala. (Dalje prih.) 3. številka: ..Zlasti ne sme priprosto 1 jnd - j njo kuharici in potem fajmoštrn v prebavo, stvo in posebno tudi rokodelski pomočniki I Najboljši dokaz njegovega vedenja pa je ta, n vsakovrstni posli ne smejo igrati nika-lda ne more nobenega duhovenskega pomočni-koršnih iger s kvartarni in tudi ne kegljati I ka trpeti zraven sebe. Škof mu je dajal nekaj za denar na očitnih krajih; toda ni jim pre- časa sem kaplane, a naš možak jih je tožil povedano, da na svoje razveseljevanje igrajo I škofijstvn, eden je bil pijanec, drugi je šel za ceho. Tisti, kateri zoper to ravnajo , za-1 zarad šole, in tretjega, kar je najlepše spopadejo tepežn, ali se jim pa odvzame znal je za novca. Toda vsi kaplanje so bili pravica (?) ali se pa še ostreje kaznujejo, I pošteni možje in obče priljubljeni. Posebno ako so trdovratni itd. Ukaz dvorske pisar- j eden je storil tu prav veliko v povzdigo niče 16. jolija 1801. leta." Tuje cela mo- j sadjereje. Vladika naš sedaj nema več kap-drost! Torej tudi batine ali t epe ž leta 1874.|lanov za tega moža. Sedaj se je pa menda v Avstriji pod nemškutarskim županstvom I razvozlala uganjka Župnikovega vedenja. Nij g. Kecla! Nij čuda, da pravijo, da smo za I dolgo tega kar je odpravil zadnjega kaplana 200 let zaostali za drugimi, ako žugajo slin takoj je šel k škofu prosit, da mu privoli palicami, ki so se odpravile povsod, ker nij j vsako nedeljo dve maši brati, kar se je niti v šoli niti pri vojacih dovoljeno kazno-1 zgodilo in sedaj bere v veliko začudenje in vati s tepežem. Smešno! Gospod župan, kje I spodtiko ljudij ob nedeljih dve rraši! Menil ste vzeli to modrost, da pretite s palico, in j je namreč naš mož:nLejte saj župniknva in vprašamo Vas tudi, kaka „pravica" se od-1 kaplanova bera skup vendar le nekaj novcev vzame onim, ki ravnajo proti tej prepovedi? I nese". A čutil je, da ljudje godrnajo zoper Morda igrati ali ka-li? Izvrstna glavica, ki I dvojno bero in hitro se je hotel pokazati ne-vam je sostavil ta mameluška „pravila", in j samopašnega, oznanil je bil zopet takoj, da pobral zastarane prepovedi, ki nže davno I ne bode silil nikogar za dve beri. Morda po nemajo nobene veljave, in pa, kje imate postavi res ne, a drugače pa gotovo, kar se sploh pravico prepovedovati kaj tacega! To I uže marsikomu dozdeva. Ima pa naš mož je uže non plus ultra 1 [zraven drugih lepih lastnosti tudi še neko Vrhu vsega, bili ste do sedaj hudi nem-1 zvono-manijo. Vedno napravlja brez potrebe ški „liberalec" in zdaj naenkrat dajete ukaze, j drage zvonove, tu da dva v tri preliti, zopet ki presegajo celo ostre cerkvene prepovedi.lv drugi podružnici novega napravi in sedaj V petkih in Bobotih se ne sme plesati (še I hoče napraviti Četrti zvon na Žalostni gori, rekli bi bili, da ne smejo gostilničarji me-1 češ da nijso dosti glasni trije, ne briga se pa senega kuhati) in plesi pred prepoveda-1 prav nič za sedanje slabeletinc, če je slabši nimi dnevi morajo nehati o polnoči pod I letina več in težje zvonove napravlja, vsaj kaznijo, ki ne zadeva samo onega, ki do-1 kake štiri pet tisoč gld. se kmalu skup spravi, pušča plesati, marveč tudi plesalce in celo I mežnarje spodi beračit po vsej okolici, potem godce; v „Leseverein" pa, kateremu ste vi I pa Še na leci oznani in podučuje ljudi, pa predsednik, pleše se v adventu in tudi ob I je. Ljudje vedno k temu godrnjajo, a usta-sobotah. Da bi se skrbelo bolj za red po j viti se pa ne morejo in ne upajo, in celo noči in bi se policijske ure držale natanč-1 občinski odborniki z županom so njegovi ma-neje, bilo bi res dobro; toda, da bi se tudi Imeluki. Sedaj pa se je obrnil posebno proti pri tem ne merilo z dvojno mero, in bilšoli, za to ker nij več njegova služabnica, dopuščali svojim ljubimcem, kar drugim nij I Učnega reda se on kratko malo ne drži, o dovoljeno. [svojih urah uči včasi, včasi pa tudi ne, ko- ck c. kr. okrajni glavar je baje rekel I silo pri kakem drugem župniku mu je pobrati ta pravila, ker so preneumna, I dosta uzroka, da pusti šolo. Potem pa vzde-vendar se Še nij zgodilo; bomo videli kaj Huje na prižnici z vsemi štirimi zoper „nc-bode z njimi in ali se bodo spolnovala. — nevero" in sedanje „brezverce", a tega ne Znano je, da se g. župan rad kaj pobaha in I umeje, da se mora vero nauk tem pridneje rad vidi, da bi se le govorilo o njem; za to I v tem položaji učiti. Metoda njegova pri da semtertje kake darove, tako za revne do- [učenji je — šiba, pa on jo še s tem požlahtnuje mače in nedavno tudi za „Schulpfennig" obli-[da pusti dečke eden druzega tepsti gacijo za 100 gld. [in tako sam seje lepo seme surovosti in Da je strastno agitiral pri zadnjih vo-1 tepeža med ljudstvo. Učitelja za boga ne litvah v državni zbor tudi z nedovoljenimi [more videti, izrazil se je tudi uže dostikrat sredstvi za nemškutarBkega kandidata mu bo [da je za kmeta tem boljše kolikor manj zna. gotovo pripomoglo h križcu, ki se bode baje [Ljudi hujska, da bi vzeli šoli jako potrebni v kratkem svetil na njegovih prsih. Škoda, [vrt, in se ne bi mogla učiti v šoli niti sadje-da ga uže nij imel predvčeranjem pri proce-|reja niti ne cebeloreja; da bi se to tem siji! Vsakdo se čudi in vpraša zarad kacih preje zgodilo, našuntal je denea župana, da zaslug se mu vendar podeli križec. Ali so [je odposlal ljudi, ki so učiteljevo senčnico morda gori omenjena ženijalna „pravila" in pri uljnjaku vrgli na cesto s poročilom, da njegova velika skrb in zasluge za blagor | mu jutri pridejo uljnjak in Čebele razmetati. našega mesta pridobila mu križec, ali tista Lep čin župnikov! Tako daleč menda nij obligacija za „Schulpfennig" ali pa nemšku-1 kmalu kdo pritiral sovraštva do šole, ko tarska agitacija? [ta naš Nace. Slavo dela ta surovost vsej lz JPreseFjev v ljubljanski okolici |občini posebno županu in župniku. Ljudstvo 6. jun. [Izv. dop.]. V Preserjih fajmoštrujejje lansko leto podpihoval da bi na vsak na-uekov mož ki čuje na ime: Nace Podobnik. | čin nagajalo nčitelju, da bi ga proč spravilo, Odkar je prišel v ta kraj, na enkrat je zgi- ker je uže star in mu bode treba plačevati nila sloga in prijateljstvo od ljudi in to je [penzijo. on prouzročil samo s tem, da z veliko za- [ Druga župniku zelo podobna osoba je dovoljnostjo posluša čeljustanje starih bab [naš oča župan, velik prijatelj župnikov, a katere za tega delj prav pazljivo vlečejo na ravno tako je nže marsičesa učiuil s svojo svoja skrhana ušesa, da potem brzo gredo v [ umno glavico. — Preuhal je pred nekaj leti nfarovžu in tamo razlože najprvo svojo kros-1 tako enega starca, da mu je odtrgal enega in pol uhlja. Ponočnjake pak zapira k svojemu bika v občinsko ječo. Takega Župnika in župana imamo samo pri nas. Drugi občinski odborniki so jima pa tudi precej podobni. las BHIrilOi na Dolenjskem 5. junija, flzv. dop.] („Prelesnik"!) Vtorek, t. j. 2. t. m. je vladala tu velikanska razburjenost. Prihitelo je popoldan iz Trebnjega, Novega mesta, Mokronoga itd. 8 žandarmov. ITitro se je bilo razglasilo povelje, da se ne sme nikdo iz vasi geniti. K mik viri ral i so kmete in naenkrat je bila sč stražami okro-žena cela mirnska okolica. Tudi v vasi pol ure daleč : v Učenive, na Stražo, na Grilov hrib so se odposlali Žandarji s tajnimi povelji. Kaj se bode neki godilo z nami? Smo-li ovadeni kot uporniki, ali smo zakrivili kako drugo liudo zločinstvo? Slednjič se raztrosi vest, da se bode pričela preiskava po vseh hišah. Zarad česa? Koga ali kaj hote zalotiti? Mar celo vašega dopisnika, ki je bil vedenje Kohm-Dolarjevo dostojno osvetil? Zares, bil sem uže v nemalih skrbeli, ka-li? A šlo je za kožo necega druzega. Nekdo je bil Mirnčane in Šent Rupertčane ovadil, da skrivajo glasovitega ponarejevalca bankovcev: Prelesnik a, ki je bil ušel iz zapora v Aradu. Začelo se je torej preiska-vanje in stikavanje. Najbolj na sumu je bil bogat kmet 15 en dih z Grilovega hriba in Mirne. Ker ga ne najdejo v Mirni, hajd na Gribv hrib. Tam mu vsako luknjico staknejo, a ko ne najdejo nikogar, ženo ga v Mirno, naj jim še tam vsa poslopja, vse omare in omarice pokazati in odpreti blagovoli. A tudi tu nij sledu o Prelesniku. Se isti dan se podajo k zidanici Zaplater na Debencu, češ, tukaj ga morajo zasačiti. A tudi tu ga nij. Drugo jutro pridejo na vrsto nekatere hiše iz Šent Ruperta. Na vse zgodaj p ril omasti jo žandarji k Jaku, Avštinku, v Škedelnova mlina, a tudi tukaj ga ne najdejo. Bogatega posestnika na Bistrici, Zajca tudi obiščejo. A tudi tam bo preiskavali zastonj. Kaci t celega jako strogega preiska-vanja je bil: Prelesnik jo je moral kiin* drugam npihnoti! Da so zarad tacega čudovitega sumničenia kmetje in sploh vso prebivalstvo Mirne in Sent Ruperta zelo razkačeni, je zelo naravno. Vprašuje se, kdo bi bil mogel tukajšnje kmete pri žandarmeriji ovaditi? Storil je to najbrž iz zlobne volje. Flote se torej kmetje zoper tako počenjanje pritožiti, kar bi seveda jako dobro bilo, kajti vsled tacega ovaduhovanja in zlobnega sumničenja pride lehko cela okolica na slab glas in noben poštenjak nij doma varen!! Osoba Prelesnik je sedaj stalni predmet kmetskih razgovarjanj. Prideš kamorkoli v krčmo ali privatno hišo na severno-vzhodnem delu Dolenjske vsi ti bode pripo-vedavalo o Prelesnik u. Pravljic nahajaš uže toliko med kmeti, da se kar čudiš, - kako je mogel glasoviti Prelesnik kmetski domišljiji tako zelo se prikupiti. Vsak ti za trj uje, da je neki zelo prijazen, lep mož, da zna veliko jezikov govoriti, laško, francosko, nemško, ogersko, da, celo španjsko zraven svojega materinega jezika; da nij še nikoli kacega druzega prostega zločinstva dovršil, kakor da je delal in ponarejal bankovce. Znamenito je to, da vsak zatrjuje, da ga je nže videl in Ž njim govoril. V senci gozda je neki nedavno spal; neki kmet ga zapazi, ter gre takoj k njemu, proseč ga naj bi mu dal denarja, da bode plačal „franke". Kako je osupnil nagovorjeni, videč, da ga ima kmet za Prelesnika. Pokazalo se je potem, da je bil neki delavec iz tovarne. Meseca maja pride v Mokronog ino-stransk duhoven. On gre naravnost v cerkev terjaje, naj mu mežnar užge pred oltarjem sveče, da bode mašo bral. Potem si je najel voznika, ter mu rekel, da se bode popoldan odpeljal. Ker nij prišel v farovž, se je mežnarju zdel zelo sumljiv. Pripove-daval je koj o dogodku in vse je rekalo: to mora biti Prelesnik, preoblečen kot duhovnik. Duhovnik je nekaj tacega slutil, in se takoj podal peš na pot. To je slutnjo še bolj utrdilo. Slede mu takoj na vse strani in ga dobite blizu Št. Ruperta. A pokazalo se je, da nij bil Prelesnik, nego nek suspendiran duhovnik iz tržaške škofije. Pripoveduje in basnuje se : da hodi včasi i preoblečen, kot cigan, včasi kot dobro oblečen žentelmeo, tudi kot babica, ki prodaja: žvcplenke, iglice, gumbe, milo itd. Kmetje se včasi celo šalijo, da hodi okrog oblečen in oborožen, kot, žandar. — Lehko si torej mislite, da je vsled tacega govoričenja znabiti kedo si napravil šalo ter pozitivno trdil, da ga skrivajo kmetje na Mirni in zaradi tega to preiskavanje. Zelo težek stan imajo torej tujci, ki semkaj dohajajo ali skozi potujejo, ker vsak, ki tujca vidi, uže sluti v njem Prelesnika. — Domače stvari. — (Najbolj razširjeni francoski list), Gambettov organ „La Republique t r a u c a i k e" od 3. junija prinaša prav dober dopis Iz IJiilil j.-iu«-, kateri kratko a prav izvrstno Francozom narisuje stanje slo venskega naroda, v kakšnem svetovnopolitič-nem položji je kot predstraža adrijanskega morja nasproti Nemcem, t. j. Prusakom in nemškujoči avstrijski vladi. Konec dopisa, kateri tudi stanje naših svobodomiselnih slovenskih poslancev po jasnu je, se glasi: „Les diseours de M. Razlag ont fourni ;'i la presse allemande 1 oceasion de constater 1' esistence et les progres du parti national slovene. Nos deputes ont demande de nou-veau pour no tre nation les droits dontjouis-sent les autres nations slovčnes (najbrž tiskovna pomota namesto: autrichiennes? Ur.), particuličrement 1' introduetion de notre lan-gue nationale dans nos ćcoles et son usage par les emploves de notre gouvernement. II est vrai de dire que ces justes revendi-cations ont provoquć des protestations sur les banes de la majorite teutonique. Mais elles ont eu un echo chez nous. H faudra bien tot on tard que nos adversaires appren-nent que nous sommes une nation qui veut exister, et que les Slovčnes sont un peuple avec lequelils aurontu compter." — Dopisnika pa poživljamo, naj nadaljuje v dopisovanji in naj inostranski svet podu-čuje o naši eksistenci, naših narodnih težnjah in o krivicah, ki se nam Slovencem v narodnem obziru od Nemcev gode. Za našo bodočnost more to-le koristno biti. — (Na ljubljansko pošto) so uže prišli namesto prognanih slovenskih uradnikov štirje trdi Nemci z Dunaja. Kako bodo le-li tu na Slovenskem službovali, ne vemo. Slovence pak opozorujemo, da svojo čast varujejo, in da iz vida ne izgube kadar občujejo s pošto, ka so, ali bi morali biti uradniki zavoljo občinstva tu in ne narobe. — (Sokolski večer) v ljubljanski čitalnici zadnjo soboto je bil srednje obiskan. Loterija za dramatično društvo je bila precej vspešna. — (Ljubljanski postrešček) Štev. 20, Još. Murnik, je dobil od dež. vlade talijo za rešitev življenja, ker je dečka E. Braunseisa 1. maja iz Ljubljanice izvlekel. — (Udje zagorske narodne Čitalnice) dogovorili in sklenili so, da napravijo dne 11. junija t. 1. izlet v „Pred jamo" (Lueg) z namenom, tamošnje zapuščine in razvaline ogledati. — Odhod točno ob G. uri zjutraj. Odbor. — (Toča in strašna nevihta.) Iz Cerknice se nam piše 6. junija: Pri nas in sploh v naši Županiji je včeraj v petek popoldne ob dveh grozoviten dež iti začel, in tudi toča je šla in trajala l 1 ., are, tako, da je bilo vse belo od nje in napravila nam je veliko škode. Toča je bila debela, kakor lešniki in prec zraven na Loškem se je dobila vmes tako debela, kakor najdcbelcjši orehi. Dve uri po vsej novihti je prinesel naš fant J. P. eno tako debelo v pirje zavito domov. Iz bližnjega hriba Slivnica je pridrla tako deroča voda, da je po bližnjih njivah vso prst proč odnesla. V Martinjaku je v Jože Prcmrlovo štalo treščilo; ogenj je bil nastal, pa so ga vendar zadušili. Letošnjo spomlad smo imeli upanje najboljše letine, prišel je mraz, zdaj šc toča, tako da je pri nas ubogi kmet, ker nobeno leto toliko ne pridela, da bi imel za BVOJO potrebo dovolj, zniirom večji siromak' PoalitlftO. Iz Dobrepojj 8. junija. JTzv. dop. | Slišimo od našega gospoda laimoštra tožiti, da „vera peša" , ker nas gospod učitelj Vincenc Levstek pri daritvi sv. ntaše ne orgija več, kar pa on zato n 9*9*» Vsi ni m ičira po iz\ rstni Revah seiei o dti Ilarrv, kat« -!i i ibe lek ,! t>. stripšknv sledeče bolezni rani /-i i \ Wodoi, v živcih, v prsih, nsi Eljučuh, jetrah. žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v meniji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, naprel« '\ liivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, luinenje v uSesib, medlico in hljcvanjo krvi tudi ob času nnsečosti, sealno silo, otožnost, su-šenje, revmuti/.em, protin, bledico. — Izpisek iz 75.«H)0 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom kljubovala: Spričevalo nt. 74.(»70. Na Dunaji 18, aprila 1873 Sedem mesece \ j« tjedaj, ko sum bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno gineval in VHlcd tega dalj časa niiscin mogel se učiti. Slišal sem o Vašej čudov itej Revalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da te čutim po enomesečnem vlivanji Val« tečne in žlahtne Revalesciere popolnem zdravega In okrepčanega, tako da morem, ne da hi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem holnim to razmeruo j.-iko doher kop in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati In ostajem Vaš lulaui Gabri cl T e s c h n o r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo št. 7S1.CG8. Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvratnej moki ju moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porahi 3 funtov na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim, Vas olj ti duO probiti, da mi na poštno povzetje 1 funt l*i ralesctcre navadne sorte, pole« razločnega poduka za rabo to moko pri otrocih 8 tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj G. Kostic. Spričevalo nI. 7:1.704. Pfilcp, pošta Holešan na Moravskom 7. maja 1873. Ker mi jo od Vas že davno prejeta Kcvale-aciere du Barrv poSla In je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od pravo Revalesciere S funta na povzetje kakor hitro je mogočo pošljete. Spofitljivo odani Jožef R o h a c ž e k, gozdar. iVčii jr, kot moBO, prihrani Revalesciere pri ©drasčonib in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plohastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — RovaloBcioro-Riscuiten v pufiicah a 2 gold. 50 kr. in i gold. 50 kr. — Rovaletciore-Chocclateo v prahu in v oloficicah za 12 taB 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 taB 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na I>u-amji, W»llKticliK»ai*e št. 8, v Ljubljani K d. M a h r, v -lc \{ \ *\i || I o* I pravi angleški krouometer, z romontoarom, dvojnim poki ovom Kalinu m\J\9 pVV gl« ju kristalnim steklom. Razen toga vso kjo drugod ali od kogar druzoga razglašene ure ceneje. Delavnica za poprave ur. Stare ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s blotno garancijo gl. l'/8, gl. 3, 5 do 10 gl. IPisiiM-iEia naročila so na ]<<» i trn po »seelje ali ]>OHil|ulev zueNku v ~l ur»li izvrše. Na posebno zahtevanje so pošiljajo tudi me in verižice na pov/.eljo na izbirko in se za neobdržauo denar nazaj pošlje. Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami ua visoSinJ časa. V«»i, ki si novo uro naročiti žele, V**i, ki stare ure za novo zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo firmo obrniti. (50—13) Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. Vuslov nuj se €lol»ro zui»ouuii. 3^5*" Izvrstni zastopniki za dežele se iščejo. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen, Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".