/  R E V I J A  Z Z B  Z A  V R E D N O T E  N O B  S LO V E N I J E  /   
B E S E D A
32
9
772463
821805
cena 3 eur
Letnik IV  
ISSN 2463-8218 
junij 2018 
70 let Zveze borcev Slovenije
Kolumna / Martin Premk 
Lažne novice 
in resnična 
cenzura
Aktualno / Cvetka Hedžet Toth  
Zmaga nad  
fašizmom
V metežu zgodovine 
V pričakovanju 
zavezniškega 
izkrcanja
S T R A N  7 S T R A N  9 – 1 0 S T R A N  1 4 – 1 5
junij 20182
O B L E T N I C A
 »Ko sem razmišljala, kaj naj pravzaprav povem, kako naj strnem 
vse misli in razmišljanja o drugi svetovni vojni, s katero se ukvarjam 
kot zgodovinarka, muzealka ter zbiralka in skrbnica ustnih virov pa 
tudi kot članica mednarodnega taboriščnega odbora KL Mauthau-
sen, sem pomislila, da je treba izhajati in vedno znova poudariti, da 
je med drugo svetovno vojno morala zapustiti svoje domove več kot 
ena petina prebivalcev Slovenije, kar predstavlja približno današnje 
število prebivalcev Ljubljane,« je slavnostni nagovor začela letošnja 
glavna govornica, dr. Monika Kokalj Kočevar. Pri tem je spomnila na 
šestdeset tisoč Slovencev, ki so bili deportirani v italijanska, nemška, 
madžarska in hrvaška koncentracijska taborišča. Največ jih je bilo v 
nemških taboriščih, več kot enaindvajset tisoč, od tega več kot štiri 
tisoč v podružnicah KL Mauthausen, katerega eno od devetinštiri-
desetih zunanjih taborišč je bilo tudi ljubeljsko. 
Pred spomenikom so 9. junija v spomin na žrtve nacističnega nasilja položili vence predse-dnik Republike Slovenije Borut 
Pahor, delegacija Občine Tržič, ki jo je 
vodil župan Borut Sajovic, delegaci-
ja Zveze združenj borcev za vrednote 
narodnoosvobodilnega boja Slovenije, 
ki jo je vodil podpredsednik ZZB NOB 
Slovenije dr. France Križanič, v imenu 
Koordinacijskega odbora žrtev vojnega 
nasilja pri ZZB Janez Deželak, predse-
dnik Občinskega odbora Združenja bor-
cev za vrednote NOB Tržič Jure Jerkič, 
skupaj sta venec položila veleposlanica 
Republike Francije Marion Paradas in 
Klaus Peter Riedel, veleposlanik Zve-
zne republike Nemčije, vence so položili 
še veleposlanik Ruske federacije Doku 
Zavgajev, predstavnik veleposlaništva 
Republike Poljske Pawel Wieleba in 
delegacije taboriščnih odborov. 
   Zbrane udeležence je na slovesno-
sti nagovoril župan Občine Tržič mag. 
Borut Sajovic. Spomnil je na to, da so 
na mestu nekdanjega taborišča, tega 
je v upravljanje prevzela Občina Tržič, 
danes tisti, ki imajo svoje prepričanje, 
in ob tem citiral Cankarjeve besede: 
»Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, 
da, celo brez nosa bi se dalo živeti ... A 
kadar človek nima prepričanja, tedaj je 
samo še senca brez telesa, knjiga brez 
vsebine ...« 
   Obiskovalce je v imenu Koordinacij-
skega odbora žrtev vojnega nasilja poz-
dravil Janez Deželak. Predvsem šol-
nike je pozval, naj mlade izobrazijo o 
resnični zgodovini, saj ima sam kot člo-
vek, ki je bil kot otrok odpeljan v tabo-
rišče, tudi zavest in dolžnost, da opomi-
nja na resnične grozote vojne: »Ker jaz 
verjamem, da če bodo izobraženi, bodo 
tudi pravilno razumeli težke čase, ki so 
tukaj bili.« Opozoril je, da se dnevna po-
litika prilagaja volitvam, in zato je sam 
zagovornik tega, da se zgodovina ne za-
nika in ne pozablja, tako kot je ne more 
pozabiti on in je ne morejo pozabiti vsi, 
ki so preživeli vojno v taboriščih.
   Tudi letos je prisotne pozdravil Dani-
el Simon, predsednik društva Amica-
le nationale de Mauthausen et ses ko-
mandos. V svojem nagovoru je spomnil 
na stanje, ki danes seje težave v evrop-
skih družbah. Poudaril je, da se je kot 
odgovor na stanje v taboriščih, kjer je 
vladal le zakon močnejšega, kjer je bil 
občutek človečnosti prepovedan, poja-
vila solidarnost. 
Slovesnost ob 73. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj
Sporočilo preživelih: Nikoli več
// BESEDILO IN FOTO: TV Medvode
3
B E S E D A
6–7: Kolumni
Jože Poglajen: 
Gorenakov račun
Martin Premk: 
Lažne novice in resnična cenzura
8: Komentar
dr. France Križanič: Konjunktura se nadaljuje
16: Kulturna dediščina
Janja Gojkovič: Porušili Kidričev spomenik
17 – 18: V metežu zgodovine
Vera Klopčič: Boj za pravice žensk v Sloveniji
24 – 27: 70 let zveze borcev
28 – 31: Dogodki
Fotografija na naslovnici: 
Cankarjeva brigada na pogodu nad Zagradcem, 2. 
novembra 1943. Hrani muzej Novejše zgodovine Slovenije
SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB 
Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, 
politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in 
po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu.
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije
Zanj: Tit Turnšek, predsednik
Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja 
Meršol, Franc Štibernik
Odgovorni urednik:  Janez Alič
telefon: 041 686 322 
elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja
Naslov uredništva in naročnin:
ZZB za vrednote NOB Slovenija, 
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17
romana.jemec@zzb-nob.si
Cena: 3 €
letna naročnina: 36 evrov, 
trimesečna naročnina: 9 evrov
ISSN 2463-8218.
Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225
Davčna številka:  SI 84151714
Tisk: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana
Junij je v naši osebni in zgodo-vinski zavesti čas obračunov in velikih odločitev. V tem mesecu smo končevali šolske razrede in 
opravljali fakultetne izpite. Junija leta 
1991 je bila sprejeta zgodovinska in ne-
povratna odločitev o samostojni državi 
Sloveniji. Sledil je oboroženi spopad z 
enotami jugoslovanske vojske in zve-
zne policije. V Zvezi borcev razumemo 
osamosvojitev Slovenije kot dokončno 
uresničitev idealov, ki so si jih postavili 
borci in borke v narodnoosvobodilnem 
boju, zato smo podprli odločitev slo-
venskih oblasti o samostojnosti. V eni 
od izjav ZZB iz tistega časa piše, kako 
ponosni so borci na pripadnike Teri-
torialne obrambe in slovenske milice, 
saj v njih vidijo sebe, svoj boj in svojo 
mladost. Zato je za Zvezo borcev poleg 
druge svetovne vojne prav osamosvo-
jitvena vojna najpomembnejše obdobje 
slovenske vojaške zgodovine. To je čas, 
ko se pogumu in odločnosti borcev za 
osamosvojitev poklonimo s tistim, kar 
simbolizira našo največjo čast, s prapo-
ri bojnih enot partizanske vojske. Tistih 
enot, ki so osvobodile Slovenijo izpod 
nacifašističnega terorja in okupacije. 
Kdor nasprotuje praporom partizanskih 
enot na proslavah v čast samostojne 
Slovenije, ne razume, da brez boja in 
žrtvovanja slovenskih partizanov in par-
tizank med drugo svetovno vojno danes 
ne bi mogli nikjer vihrati prapori samo-
stojne Slovenije.
   Ob proslavljanju osamosvojitve ima le-
tošnji junij še eno posebnost, je namreč 
čas brezvladja. Majska kričavost predvo-
lilne kampanje za državni zbor je potihni-
la. Začelo se je tišje obdobje sestavljanja 
koalicij in vlad. Vlada, ki opravlja tekoče 
posle, nima več veliko avtoritete v družbi, 
nove vlade še ni na obzorju. Javni sek-
tor počasi kaže zobe. V Slovenski vojski 
so se odločili, da civilnih dogovorov o 
času usposabljanja na Osrednjem voja-
škem vadišču Poček (med ministrico za 
obrambo in Občino Postojna) ne bodo 
upoštevali, ker sledijo le ciljem, ki si jih 
sami postavljajo, in zato lahko streljajo 
tudi ponoči. Da takšno brezobzirno ob-
našanje povečuje bes in odpor civilnega 
prebivalstva, jih ne zanima. V prihodnjih 
mesecih se bo v njihovem imenu z Ob-
čino Postojna in razjarjenimi domačini 
pogajal naslednji obrambni minister. V 
generalštabu Slovenske vojske so se tudi 
odločili in samozavestno objavili, da si 
bodo plače povišali za 19 odstotkov, in to 
pojasnili s tem, da imajo čezmerno delo 
s čuvanjem tehničnih ovir, prevažanjem 
človeških organov in reševanjem z gora. 
Človeške organe prevaža posadka falco-
na, z gora pa rešuje helikopterska enota 
SV. Tehnične ovire (oziroma rezilno žico 
na meji s Hrvaško) prerašča robida. Ni 
mi jasno, kako lahko na račun teh, ki op-
ravljajo zgoraj omenjena dela, povišico 
pri plači dobijo (skoraj) vsi pripadniki in 
pripadnice SV Pravosodni policisti so se 
v teh burnih junijskih dneh odločili pove-
dati, da jih je odločno premalo za varo-
vanje naraščajočega števila kriminalcev. 
Predvolilna kampanja je pokazala, kako 
dobro znamo Slovenci uvažati tuje ideje, 
jih obleči v slovenske prvine in prodajati 
kot izvirno naše. Npr. sovraštvo do tujcev, 
imigrantov, prebežnikov, drugačnih, ki je 
vodilna tema evropskih in svetovnih ul-
tranacionalistov, se je bohotilo na jumbo 
plakatih in v političnih programih desni-
čarskih strank. Rasizem in ksenofobija 
sta dobila svoje politično poreklo in zave-
znike. Od tod do novega fašizma je le še 
majhen korak. Zavest o tem je oblikovala 
temeljno zamisel na skupnih srečanjih 
organizacij italijanskih partizanov ANPI 
- VZPI in slovenske ZZB (Hrpelje, 14. 
junija 2018), da moramo veteranske, bor-
čevske in druge svobodoljubne organiza-
cije čim prej oblikovati evropsko protifa-
šistično zvezo ter vanjo povabiti tovariše 
najprej iz sosednjih držav, potem pa tudi 
iz vseh evropskih držav, kjer organizacije 
za čuvanje vrednot odporniškega gibanja 
še obstajajo. Tako kot so bili dogodki v 
mednarodnem okolju povod za ustano-
vitev Zveze borcev pred 70 leti, tako naj 
bo zdaj ob počastitvi te obletnice spet čas 
za mednarodno vlogo ZZB.  Prihodnost 
Slovenije je v rokah državljanov in drža-
vljank Slovenije, zato naj na počastitvah 
dneva državnosti visoko vihrajo prapori 
partizanskih enot. Naj zasije rdeča zvez-
da – tako kot je sijala na kapah partizanov 
med NOB in na kapah pripadnikov TO v 
osamosvojitveni vojni leta 1991!
Protifašisti 
Evrope, 
združite se!
// PIŠE:  Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije
U V O D N I K
junij 20184
N O V I C E
(R)evolucija muzeja 1948–2018
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo vse do 6. januarja 
2019 odprta razstava R)evolucija muzeja 1948–2018 avtorice 
dr. Kaje Širok, direktorice Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 
Razstava zaznamuje 70-letnico Muzeja novejše zgodovine Slo-
venije, predstavljeni so zgodovina muzeja, predmeti, fotografije 
in osebna pričevanja, ki so del naše bogate kulturne dediščine.
   Muzej novejše zgodovine Slovenije je nastal leta 1948 kot 
Muzej narodne osvoboditve LRS. Izhajal je iz želje, da se v 
povojnem času javnosti na ogled ponudi gradivo, nastalo v 
obdobju narodnoosvobodilnega boja, ter se oblikuje za širo-
ke množice primerna razstava o dogodkih in idealih narodno-
osvobodilnega boja. Leta 1962 je prevzel ime Muzej ljudske 
revolucije in začel zbirati gradivo o komunističnem gibanju, 
delovanju Komunistične partije in ljudske revolucije na sloven-
skem ozemlju ter o socialistični graditvi države. Po svoji funk-
ciji in družbeni vlogi je bil del aparata socialistične indoktrina-
cije in prostor komemoracije izbranih zgodovinskih dogodkov. 
Že v osemdesetih letih je začel zbirati gradivo, ki ni bilo več 
ozko usmerjeno, in sčasoma je zbirke dopolnil z gradivom za 
celotno 20. stoletje. Leta 1994, tri leta po osamosvojitvi Slo-
venije, se je preimenoval v Muzej novejše zgodovine in svojo 
zbiralno politiko razširil na obdobje od začetka 20. stoletja do 
danes. Leta 2001 je postal Muzej novejše zgodovine Slovenije, 
nacionalni muzej, ki ohranja kulturno dediščino 20. stoletja.
Besedilo: Jan Ukmar  Foto: Muzej novejše zgodovine
Spominsko obeležje vsem 
trpečim z Bovškega
V Bovcu so odkrili spominsko obeležje, posvečeno vsem trpe-
čim prebivalcem Bovškega v prvi svetovni vojni. In kot je dejal 
župan občine Bovec Valter Mlekuž, so s tem izpolnili dolžnost 
in se oddolžili tistim, »ki so svoj dom zapustili in se v ruševine 
vrnili, ki so v begunstvu trpeli in po domu hrepeneli, ki so na 
frontah in v tujini življenja pustili, da bi svoj rod in dom ohra-
nili, ki so šli in se niso nikoli več vrnili«. Zasnovo obeležja je 
pripravil arhitekt Aleksander Ostan.
    »Ob žalostnem spominu na čas, za katerega lahko trdim, 
da je bil za Bovčane najhujša tragedija vseh časov, me danes 
vendarle preveva veselje, da smo skupaj zmogli zbrati dovolj 
volje in odločnosti, da se po sto letih od konca prve svetovne 
vojne vsem trpečim Bovčanom oddolžimo s tem obeležjem in 
tudi zbornikom. Občina Bovec in Župnija Bovec sta v sode-
lovanju z nekaterimi bovškimi društvi in organizacijami kon-
čali projekt postavitve obeležja, ki bo nas Bovčane spomnil 
na trpljenje naših dedkov in babic, tako kot nam pa bo tudi 
vsem drugim v opomin, da se kaj takega ne bi nikoli več po-
novilo,« je med drugim dejal župan.  Slavnostni govornik je 
bil zdravnik Vasja Klavora, ki je spomnil na splošno dogajanje 
od začetka prve svetovane vojne do njenega konca in orisal 
sosledje dogodkov na Bovškem. Podrobneje je opisal trplje-
nje prebivalcev Bovškega v izgnanstvu in dejal, da mu je oče 
večkrat pripovedoval, kako je bilo od trdnjave na Klužah do 
Bovca vse porušeno, povsod je bilo polno zapuščene vojaške 
opreme, orožja in drugega materiala. Program v cerkvi so za-
okrožili združeni pevci Bovškega s skladbo, ki jo je posebej za 
to priložnost napisal Ambrož Čopi.
Besedilo in foto: Milan Štulc
Bolnica Franja odprta za obiskovalce
Partizanska bolnišnica Franja, ki je delovala od zime leta 1943 
do maja 1945, spada med najbolj obiskane pomnike druge 
svetovne vojne. Zadnje dni marca je znova odprla vrata za 
obiskovalce. Partizanska bolnica Franja je kulturni spomenik 
državnega pomena, vpisana je na poskusni seznam svetovne 
dediščine pri Unescu, zaradi svoje simbolne vrednosti in vlo-
ge v evropski zgodovini in kulturi pa je tudi dobitnica znaka 
evropske dediščine. Kot je povedala vodja cerkljanskega mu-
zeja Milojka Magajne, bodo tudi letos organizirali poletne vo-
dene oglede Franje.
   Ob mednarodnem dnevu muzejev v bolnici Franja že tretje 
leto načrtujejo odprtje razstave likovnega natečaja Otroci po-
magajo otrokom, drugi večji projekt pa bo srečanje nekaterih 
območij z znakom evropske dediščine iz Italije, Madžarske in 
Češke, ki bo potekalo junija v Cerknem. S sodelovanjem in 
Razstava bo odprta do januarja prihodnje leto
Partizanska bolnišnica Franja spada med najbolj obiskane pomnike druge 
svetovne vojne
Spominsko ploščo sta odkrila župan Občine Bovec Valter Mlekuž (desno) 
in predsednik Krajevne skupnosti Bovec Gregor Rupnik, učenke bovške 
osnovne šole pa so spomenik posule z marjeticami. 
5
povezovanjem vseh, ki na Cerkljanskem delujejo na področju 
kulture in turizma, bi lahko ob izjemnih naravnih danostih tudi 
v poletnih mesecih privabili še več domačih in tujih gostov. 
Besedilo: Jan Ukmar  Foto: arhiv cerkljanskega muzeja
Začela se je poletna planinska sezona
Začela se je poletna planinska sezona, ki v gore privabi največ 
obiskovalcev. Po zadnjih podatkih slovenske gore vsako leto 
obišče 1,7 milijona ljudi. Planinska organizacija skrbi za mre-
žo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov, 
kar pomeni, da bi lahko po planinskih poteh več kot sedem-
krat obkrožili Slovenijo po državni meji. Planinske poti urejajo, 
markirajo, popravljajo in čistijo markacisti. Planinska zveza jih 
ima registriranih 773, vsak pa preračunano skrbi za 13 kilome-
trov planinskih poti.
 
Vse večji obisk gora pomeni tudi več dela za markaciste. Pla-
ninske poti je treba ves čas vzdrževati, od najbolj preprostih 
del, kot so košnja, čiščenje grmovja, ki preraste pot, do načr-
tovanja in najzahtevnejšega nadelavanja zelo zahtevnih pla-
ninskih poti.
    Letos je v gorah še veliko snega, na kar morajo biti obiskoval-
ci gora še posebno pozorni. Huda neurja in nalivi pogosto uni-
čujejo planinske poti, prav tako posamezniki, ki na obstoječih 
poteh delajo bližnjice in s tem povzročajo  intenzivnejšo erozijo.
Pri Planinski zvezi Slovenije ne glede na turo priporočajo pla-
nincem, da imajo v nahrbtniku alufolijo, ali veliko črno vrečo, 
ali bivak vrečo, osebni komplet prve pomoči, čelno svetilko in 
rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležko in 
navaden svinčnik, svečo in vžigalice v vodoneprepustni vreč-
ki ter rezervno hrano, ki ima visoko energijsko vrednost in je 
dolgo obstojna. Letos se je v gorah zgodilo že 163 nesreč, 15 
posameznikov pa je pri tem umrlo.
Besedilo in foto: Manca Čujež, PZS
Podprli ustanovitev 
Evropske protifašistične zveze
Na srečanju predstavnikov obmejnih organizacij ZZB NOB 
Slovenije in ANPI - VZPI, ki je bilo po marčevskem podpisu 
dokumenta o dvostranskem sodelovanju na ravni borčevskih 
organizacij iz Italije in Slovenije organizirano v Hrpeljah, so se 
udeleženci seznanili z razmerami po nedavnih državnozbor-
skih volitvah na obeh straneh meje. Ugotovili so, da se krepijo 
desne sile, ki s svojo neoliberalno politiko rušijo težko prido-
bljene delavske pravice in pravice vseh svobodomiselnih ljudi. 
Politika še bolj krepi moč neoliberalnih skupin in gibanj, kar 
vodi v razkroj demokratičnih oblik vladavine v družbi. Zato 
so vsi udeleženci podprli ustanovitev Evropske protifašistične 
zveze. Strinjali so se, da je na obmejnem območju treba ok-
repiti sodelovanje borčevskih organizacij, in izrazili željo po 
boljši obveščenosti in še večjih aktivnosti na prireditvah na 
tem območju. Zelo pomemben je koledar prireditev, da se ne 
bi dogajalo, da so pomembne prireditve organizirane na isti 
dan, še posebno v prihajajočem času, ko bo veliko spominskih 
prireditev posvečenih obletnicam iz NOB. Dogovor vseh na 
koncu je bil, da na naslednjem srečanju spregovorimo o mla-
dih, o prenašanju tradicij na mlajše generacije in o tem, kako v 
naše vrste pritegniti čim več mladih.
Besedilo in foto: Vojko Hobič
Urejanje Baze 20
ZB za vrednote NOB Semič je bilo 21. aprila 2018 eno od no-
silcev prostovoljne akcije, namenjene urejanju Baze 20 in oko-
lice. Naše združenje je čistilo in urejalo barake, okolico parti-
zanske bolnišnice Zgornji Hrastnik in grobišče. Ta bolnišnica 
je poleg bolnišnice Jelendol edina še ohranjena v Kočevskem 
rogu. Poleg Baze 20, ki je bila središče vodstva NOB, imata 
obe bolnišnici status kulturnega spomenika državnega pome-
na. Žal pa je država Slovenija nanje »pozabila«.
   17. aprila je minilo 75 let od postavitve prve barake v Bazi 
20. Temelji partizanske bolnice Zgornji Hrastnik so bili pos-
tavljeni spomladi leta 1943, ko sta bili pod vrhom Bukove go-
rice zgrajeni dve baraki. Pod vodstvom dr. Janeza Milčinske-
ga - Petra se je širila ter je bila namenjena težkim ranjencem 
in zahtevnim operacijam. V nekaj manj kot letu in pol delo-
vanja je bilo v njej opravljenih 60 operacij. Od 400 večino-
ma težkih ranjencev jih je umrlo 60. Še danes uspe v človeku 
spodbuditi čut do sočloveka, solidarnost, tovarištvo, huma-
nost, prostovoljstvo …
Besedilo: Rosa Mohar, foto: Zvone Butala
Planinska zveza Slovenije ima registriranih skoraj 800 markacistov
Udeleženci srečanja obmejnih organizacij ZB in ANPI-ja v Hrpeljah
junij 20186
K O L U M N A
Jože Poglajen
Gorenakov račun
P
ovolilni čas nam je med drugim prinesel tudi ja-
mranje zdaj že nekdanjega poslanca SDS Vinka 
Gorenaka o krivici, ki da se mu je zgodila v Celju, 
kjer je letos – za razliko od prejšnjih volitev, ko se 
je za stranko »razdajal« v Šmarjah pri Jelšah – 
kandidiral za poslanca. V knežjem mestu je zbral 
2565 glasov, kar je bilo premalo oziroma so ga drugi kandidati iz 
SDS po deležu glasov prehiteli, da bi še petič zapored sedel v pos-
lanskih klopeh SDS. Kar je seveda krivica, je Gorenak čivknil ve-
soljni Sloveniji, kajti Željko Cigler (Levica) in Janja Sluga (SMC) 
sta v istem Celju zbrala prvi 1329, druga pa 1273 glasov in dobila 
poslanski mandat. Zato, ker je naš volilni sistem butast, je bilo 
slišati tudi od nekaterih drugih »poznavalcev« našega volilnega 
zakona iz krogov SDS. Toda če bi računali po Gorenakovo, bi v 
poslanskih klopeh SDS, ki je osvojila 25 odstotkov glasov, moralo 
sedeti več kot dve tretjini po-
slancev, kar je za naš v usta-
vo zapisani proporcionalni 
volilni model seveda precej 
butast račun.
Zakon je res malo »čuden«, 
ni pa butast. Čuden zato, ker 
sloni na 88 volilnih okrajih, 
čeprav so ti sestavina ve-
činskega volilnega modela 
in jih proporcionalni sistemi 
po svetu ne poznajo. Okraje 
je na začetku devetdesetih, 
ko so sprejemali volilno za-
konodajo, izsilila takratna 
ljudska stranka. Hoteli so namreč preprečiti, da bi bili podeželski 
kraji – kjer je (bila) SLS najbolj močna – zapostavljeni, kar za-
deva število poslancev. S tem se je zasejalo tudi prepričanje, da 
bo imel vsak okraj svojega poslanca, kar se seveda ni zgodilo. 
Druge stranke so takšen milo rečeno nenavaden predlog podpr-
le predvsem zato, ker jim omogoča, da ljudi, ki jih hočejo imeti 
v parlamentu, kandidirajo v okrajih, kjer je velika možnost, da 
bodo za izvolitev zbrali dovolj velik odstotek glasov. Volivec na-
mreč nima nobene možnosti izbirati med kandidati stranke. Kajti 
ko izbere stranko, lahko svoj glas odda zgolj kandidatu, ki mu ga 
v okraj postavi stranka. Povedano drugače, strankina vodstva so 
imela prevladujoč vpliv na to, kdo izmed njihovih kandidatov bo 
izvoljen. In ga še imajo, kajti v parlamentu že 18 let (!) blokirajo 
vsak poskus volilni zakon spremeniti tako, da bo skladen z leta 
2000 spremenjeno ustavo, ki med drugim pravi: »Poslanci, razen 
poslancev narodne skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega 
predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v dr-
žavni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev 
mandatov kandidatom.«
Edina, ki je resneje poskusila uresničiti ta del ustave, je bila leta 
2011 ministrica Irma Pavlinič Krebs iz stranke Zares. Predlagala 
je ukinitev okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Volivec bi tako 
izbral stranko in označil, kateremu izmed kandidatov te stranke 
daje prednostni glas. Izvoljeni bi bili tisti kandidati v volilni enoti, 
ki bi zbrali največ prednostnih glasov. Poskus volilni zakon uskla-
diti z ustavo je klavrno propadel. Skoraj dve tretjini poslancev 
(59) je glasovalo proti.
Med temi so bili vsi poslanci SDS. Te velja posebej omeniti, saj 
se SDS ves čas zavzema za uvedbo dvokrožnega večinskega vo-
lilnega modela. V ta namen bi državo razdelili na 88 po številu 
volivcev enakih okrajev, v kate-
rem bi poslanec postal tisti, ki 
bi v prvem krogu zbral več kot 
polovico glasov volivcev. Kaj 
takega zdaj ni uspelo niti Janši 
v Grosuplju. Zato bi se prvi in 
drugi po številu glasov pomeri-
la v drugem krogu in zmagova-
lec bi odkorakal v parlament.
 
Toda tisto, kar je »butasto«, je 
dejstvo, da bi uresničenje zah-
teve po uvedbi dvokrožnega 
večinskega volilnega mode-
la Janševo stranko o hitrem 
postopku poslalo na smetišče 
političnih strank. Ne le takrat, ko je na volitvah dobivala le pet 
odstotkov glasov, ampak tudi zdaj, ko jih je dobila 25 odstot-
kov. Simulacije večinskega sistema na podlagi nedavnih volitev 
namreč kažejo, da bi Janševa stranka v najboljšem primeru do-
bila le kakšno desetino poslanskih sedežev. Ob predpostavki seve-
da, da bi v drugem krogu nasprotniki Janše družno glasovali za 
drugega, to je »protijanševskega« kandidata. Na državni ravni je 
razmerje med desnimi, torej SDS, NSi, SLS in pogojno še SNS, 
na eni in na drugi strani strankami leve (protijanševske) sredine 
približno 40 proti 60. Če pogledamo izide v okrajih, jih je med 
njimi zelo malo, kjer bi se tehtnica nagnila v prid desnim. Celo 
v okraju Grosuplje, kjer je Janša dobil rekordnih 6960 glasov, bi 
bilo razmerje desni–levi v drugem krogu le za malenkost v prid 
Janši. V Celju denimo, kjer je stranki s kandidaturo »pomagal« 
Gorenak, bi bilo to razmerje 33 proti 67 v korist »levih«. Da ne 
omenjamo na primer Hrastnika, kjer bi desni popolnoma pogore-
li (80 : 20), enako v Kopru (70 : 30). In tako naprej.
Toda tisto, kar je »butasto«, je 
dejstvo, da bi uresničenje zahteve 
po uvedbi dvokrožnega večinskega 
volilnega modela Janševo stranko 
o hitrem postopku poslalo na 
smetišče političnih strank. Ne le 
takrat, ko je na volitvah dobivala 
le pet odstotkov glasov, ampak tudi 
zdaj, ko jih je dobila 25 odstotkov.
7
O
b zadnjih volitvah si je spet predvsem »naj-
bolj poštena stranka« močno pomagala s 
časopisi in drugimi »sredstvi javnega obve-
ščanja«, ki so pod njenim nadzorom. Ker 
govorimo o stranki, ki svoje volivce prido-
biva z zlorabljanjem najnizkotnejših človeš-
kih čustev in neznanja ter s sejanjem sovraštva, so bili tokrat 
glavni krivci »migranti«. Čeprav jih skoraj ni videti oziroma 
so tokovi raznih prebežnikov čez Slovenijo stalnica v zgodovi-
ni, naj bi bili »migranti« strah in trepet vseh Slovencev. Tako 
kot so bili Judi pod nacisti, so zdaj »migranti« krivi za vse 
gorje, ki je doletelo Slovence, poleg tega pa bo zaradi njih 
Slovenija v kratkem »islami-
zirana«. Verjetno v nasled-
njih dveh letih, če kdo ver-
jame takšnim neumnostim. 
Nikakršna skrivnost ni, da 
so bile objavljene novice iz-
mišljene, da so bili nekateri 
»naključno vprašani« plača-
ni za svoje izjave, da je bilo 
več posnetkov kamer prireje-
nih. Poleg migrantov so tarča 
časopisov, televizije in drugih 
občil pod nadzorom »najbolj 
poštene stranke« tudi »levi-
čarji«, ki naj bi prav tako 
»uničevali deželo« in naj bi 
komaj čakali, da izvedejo 
»krvavo revolucijo«. Dovo-
ljeno je celo, da duševno ne-
zadovoljena pisunka označi 
volivce nasprotne stranke za »idiote«, pa se nihče ne zgane. 
Zloraba zgodovine za politične namene oziroma laži o naro-
dnoosvobodilnem boju pa so tako že stalnica. Predvsem tisti, 
ki imajo največ povedati o »spravi, povezovanju in strpnosti«, 
so čisto tiho ob naslovih, kot so: »Partizani nosečnici izrezali 
otroka iz trebuha, notri pa zašili mačka« ali pa »Partizani so 
dekle posilili, ubili, skuhali in pojedli kot golaž«. Ti naslovi na 
žalost niso izmišljeni, ampak so bili objavljeni »v službi res-
nice« oziroma na spletni strani Nova24 TV. Uradni predstav-
niki države ali predstavniki novinarskih združenj so ob takih 
lažeh in izmišljotinah popolnoma tiho. Menda je treba biti 
tiho zaradi »svobode izražanja in mišljenja«, saj naj v »de-
mokraciji« ne bi bilo cenzure. Kar potem pomeni, da je danes 
lahko objavljena vsaka laž. Ravno pri medijih, ki jih nadzira 
»najbolj poštena stranka«, je najbolj očitno videti, kako da-
leč je njihovo poročanje od neodvisnosti in nepristranskosti. 
Vsem je jasno, da so prispevki lažni in namenjeni zgolj pro-
pagandi. Nobena skrivnost ni, da tisti ubožci, ki morajo pisati 
in pripravljati te naročene prispevke, niti sami ne verjamejo, 
kaj v njih piše ali govori. Naivno je verjeti, da so novinarski 
hlapci, ki pišejo »v službi resnice«, neodvisni in brez cenzure, 
čeprav danes »uradne cenzure« seveda ni več. Največji da-
našnji »cenzor« je lastništvo medijev, kjer denar ali skupine 
moči odločajo o tem, kaj se bo in kako se bo objavljalo. La-
stniki velikih medijev so praviloma tesno povezani z vladami 
ali bankami ter se zato opirajo na novice in koristne podat-
ke, ki jim jih spročajo vlade, tiskovne in druge agencije ter 
poslovni krogi. Njihovi podatki in novice potem samoumevno 
veljajo za »pravilne«, pri 
tem imajo mediji dovolj 
moči, da kar sami dolo-
čajo »ugledne strokov-
njake«, ki nato ljudem 
podajajo stvari tako, kot 
to želijo lastniki ali drugi 
vplivneži. Mediji danes 
pri posredovanju »pravih 
novic« lahko sami izbira-
jo tudi »priče dogodkov«, 
za katere se nato večkrat 
izkaže, da govorijo po 
nareku ali so to celo na-
jeti in plačani igralci. 
Vse to se prepleta s pla-
čanimi oglasi in »željami 
naročnikov«, grožnjami 
s tožbami ter posredo-
vanjem vseh novic preko 
zasebnih tiskovnih agencij ali medijskih hiš, saj je pravih novi-
narjev vedno manj. Na Zahodu, torej tudi pri nas, zgolj nekaj 
časopisnih hiš ter nekaj tiskovnih agencij ljudem posreduje no-
vice in jih »usmerjeno obvešča«. Včasih se je temu reklo psiho-
loška oziroma »specialna« vojna, le da naj bi se ta bojevala 
proti sovražnim državam, ne pa proti lastnemu prebivalstvu, 
kot se to dogaja danes. Na srečo se danes vedno več ljudi za-
veda, da ni nujno vsaka objavljena novice resnična in da je 
treba z lastno glavo in znanjem izbrati verodostojne novice. 
Že od »uradnih medijev«, kot je državna televizija, gre tako 
verjeti skoraj le še vremenski napovedi. Odkrito nadzorovanih 
»sredstev javnega obveščanja«, kot je Nova24 TV, pa nihče 
od razumnih ljudi niti ne jemlje resno. Bi pa jih morali jemati 
resno »organi pregona«, saj če laganje ni kaznivo, je kaznivo 
dejanje širjenje sovraštva in nestrpnosti. Da lažejo tisti, ki tudi 
sovražijo in kradejo, vedo že otroci v vrtcih.
K O L U M N A
Martin Premk
 Lažne novice in resnična cenzura
Predvsem tisti, ki imajo največ 
povedati o »spravi, povezovanju 
in strpnosti«, so čisto tiho ob 
naslovih, kot so: »Partizani 
nosečnici izrezali otroka iz 
trebuha, notri pa zašili mačka« 
ali pa »Partizani so dekle posilili, 
ubili, skuhali in pojedli kot golaž«. 
Ti naslovi na žalost niso izmišljeni, 
ampak so bili objavljeni »v službi 
resnice« oziroma na spletni strani 
Nova24 TV.
junij 20188
K O M E N TA R
dr. France Križanič
Konjunktura se nadaljuje
V 
prvem četrtletju leta 2018 je bil slovenski bruto do-
mači produkt, podatek kaže vrednost novoustvarje-
nih dobrin, za sedem odstotkov večji kot v enakem 
obdobju lani. Realno, torej očiščen inflacije, se je v 
tem obdobju povečal za pet odstotkov in se povzpel 
za 18 odstotkov nad primerljivo raven na dnu svetovne finančne 
krize in slovenskih zablod (tako imenovana kriza dvojnega dna) 
leta 2013. Glede na prvo četrtletje 2008 (pred krizo) je bil večji za 
pet odstotkov. 
   Anketa, izvedena po metodologiji Mednarodne organizacije dela 
za prvo četrtletje 2018, kaže, da je v Sloveniji 964 tisoč delovno 
aktivnih oseb in 61 tisoč ljudi brez dela (tudi če upoštevamo nefor-
malne oblike gospodarske dejavnosti). Število delovno aktivnih se 
je po tej oceni v zadnjem letu povečalo za 29 tisoč ali tri odstotke, 
število iskalcev zaposlitve pa znižalo za 18 tisoč ali za 23 odstotkov. 
V prvem letošnjem četrtletju je bila mednarodno primerljiva stopnja 
brezposelnosti v Sloveniji 5,9-odstotna. Število z anketo ocenjenih 
brezposelnih se je od primerljive ravni na dnu krize (2013) zmanjša-
lo za 50 tisoč, a je bilo med januarjem in marcem 2018 vendarle še 
za devet tisoč večje kot v enakem obdobju leta 2008. 
   Maja so bile cene življenjskih potrebščin že za dva odstotka višje 
kot pred letom dni. Inflacija se je glede na prejšnje mesece precej 
pospešila (najbolj pri storitvah rekreacije in kulture ter pri hrani in 
brezalkoholnih pijačah). Pospešitev inflacije ni slovenska specifika. 
Maja letos so bile na primer nemške cene življenjskih potrebščin za 
2,2 odstotka nad lansko majsko ravnjo. 
   V prvih treh letošnjih mesecih je bil izvoz blaga in storitev za 718 
milijonov evrov ali devet odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, 
na tekočem računu plačilne bilance (upošteva tudi obresti, plače, 
pokojnine, najemnine, plačila licenc itd.) pa smo imeli 663 milijo-
nov evrov presežka, 13 odstotkov več kot pred letom dni.
    Po internih informacijah ministrstva za finance so bili v prvih 
petih mesecih 2018 skupni javnofinančni prihodki (brez dohodkov 
od premoženja in brez sredstev EU) za 417 milijonov evrov ali sla-
bih sedem odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Pokojninska 
blagajna je imela tako za 124 milijonov evrov ali osem odstotkov, 
zdravstvena blagajna pa za 72 milijonov evrov ali sedem odstotkov 
več prihodkov kot med januarjem in majem 2017. 
   Razmere v gospodarskem okolju Slovenije kažejo, da se bo ko-
njunktura nadaljevala. V prvem letošnjem četrtletju je bil bruto 
domači produkt naših najpomembnejših trgovinskih partnerjev, 
držav evrskega območja, realno za 2,5 odstotka večji kot pred 
letom, obseg svetovne trgovinske menjave pa je bil v prvih dveh 
letošnjih mesecih skoraj za šest odstotkov nad primerljivo lansko 
ravnjo. Obrestna mera pri poslovnih bankah v Sloveniji ostaja 
nizka. Za kredite gospodarstvu nad milijon evrov se giblje okoli 
dveh odstotkov. Kljub rasti plač so bili stroški dela na enoto bru-
to domačega produkta v prvem četrtletju letos za dva odstotka 
manjši kot pred letom dni. Na drugi strani se je v primerjavi s 
prejšnjim letom poslabšala konkurenčnost gospodarstva evrskega 
območja glede na gospodarstva dolarskega območja. Dolarski 
tečaj evra je bil junija letos za štiri odstotke višji kot pred letom 
dni. Na gospodarsko rast negativno vpliva tudi povečevanje cen 
surovin. Junija letos so bile merjeno v evrih svetovne cene surove 
nafte za približno 30 odstotkov, cene drugih surovin pa za sedem 
odstotkov nad primerljivo lansko ravnjo. Prekinitev slovenske 
nadpovprečno hitre gospodarske rasti bo sicer slej ko prej posle-
dica opuščanja aktivne razvojne politike. Državne subvencije go-
spodarstvu so bile v prvih treh letošnjih mesecih za šest odstotkov 
manjše kot v enakem obdobju lani.
     Kateri od omenjenih vplivov bo v prihodnjih mesecih prevladal, 
ali se bo konjunktura v Sloveniji nadaljevala, upočasnila oziroma 
prekinila, kažejo indikatorji rasti oziroma upadanja povpraševa-
nja. Mednje spadajo prodaja novih motornih vozil, izdaja gradbe-
nih dovoljenj ter odgovori gospodarstvenikov na anketo Statistične-
ga urada Republike Slovenije. V prvih treh letošnjih mesecih je bilo 
pri nas za sedem odstotkov več prvič registriranih motornih vozil kot 
pred letom dni, primerjava izdanih gradbenih dovoljenj med janu-
arjem in aprilom lani ter letos pa kaže, da se je površina stavb, ki 
so dobila ta dovoljenja, povečala za štiri odstotke. Majski odgovori 
na anketo v predelovalnih dejavnostih kažejo za pet odstotnih točk 
ugodnejšo raven izvoznih naročil ter za sedem odstotnih točk višjo 
raven skupnih naročil kot v enakem mesecu lani. Maja 2018 je bila 
raven naročil v gradbeništvu 20 odstotnih točk višja kot pred letom, 
povpraševanje v storitvenih dejavnostih pa je bilo za eno odstotno 
točko večje kot maja 2017. V trgovini na drobno so anketirani di-
rektorji ocenili, da se je prodaja v zadnjem letu poslabšala kar za 
26 odstotnih točk. Težave trgovine na drobno v Sloveniji izvirajo iz 
ostre konkurence, povezane s prevelikimi prodajnimi kapacitetami. 
Vsi drugi indikatorji kažejo, da se bo v prihodnjih mesecih konjun-
ktura pri nas nadaljevala.
Maja so bile cene življenjskih 
potrebščin že za dva odstotka 
višje kot pred letom. Inflacija se 
je glede na prejšnje mesece precej 
pospešila. Pospešitev inflacije 
ni slovenska specifika. Maja 
letos so bile na primer nemške 
cene življenjskih potrebščin za 
2,2 odstotka nad lansko majsko 
ravnjo.
9
Srečanje 6. junija 1968 in petdeset let pozneje
Uporniška generacija
A K T U A L N O
Vsakokrat sta cvetela lipa in kostanj, svet je bil pregret z zgodnje-
poletno toploto. Ne samo spomini na leto 1968, celo več se nas je 
zbralo in si seglo v roke. Bili smo skupaj takrat, ko smo kot organi-
zirani in povezani med drugim sporočali svetu to, da je demokra-
cija živo, z življenjem izpolnjeno gibanje, ki nastopa kot spontani 
korektiv oblasti od spodaj.
Mi, takratni vstajniki, smo imeli svoje sporočilo, ki je vse glasno opozarjalo, da se bo treba soočiti s stvarno-
stjo, kajti ne pozabimo, da je vse že kaza-
lo na prihajajoče spremembe, ki so zah-
tevale alternative znotraj obstoječega 
socializma. »Zahodna demokracija« je 
neizprosno rušila socializem in se je pri 
tem dokaj pogosto preoblekla v kakšne 
popularne hipijevske cunje s polnimi usti 
človekovih pravic. Mi pa smo želeli so-
cializem ohraniti, prenoviti in še danes 
smo na to dejstvo ponosni, kajti za de-
mokratični socializem nam je šlo.
   Politična dejavnost lahko premaguje 
človekov egoizem in nas usmerja k dru-
gim ljudem, skratka k človeštvu, in na 
pomlad leta 1968 smo bili politično zelo 
dejavni in ta svojevrstna etična zahtev-
nost je bila kot iskanje možnega, kako-
// BESEDILO: Cvetka Hedžet Tóth     // FOTO: Franci Kek
vostno novega, torej dobrega za ljudi, 
človeštvo. Še danes ne maramo politi-
ke, ki želi po znanih tradicionalnih vzor-
cih vladati v imenu vzvišenih prvih res-
nic na način, kot bi to radi po eni strani 
»egomanski gangsterji«, ki mislijo, da 
vedo, kaj hoče »zgodovina«, z druge 
strani pa »hinavski moralni apostoli«, ki 
se sklicujejo, da vedo, kaj hoče »bog«. 
Enih in drugih se bojimo, in če se ljudje 
začnemo bati in se v nas naseli strah, 
potem izginja spontanost, v nas pa na-
rašča agresivnost. Koliko manj agresiv-
nosti bi bilo med ljudmi, če bi se vsaj 
malo bolj potrudili za negovanje spon-
tanosti − recimo po šolah! Tudi politiko 
opazujemo po tej plati.
    Iz zgodovine vemo, da tam, kjer izgi-
nja spontanost, nastajajo razmere za to-
talitarizme, in tega nočemo več ne v taki 
ali drugačni preobleki, tudi ne v združe-
no evropski, ki nas je okužila s strahom 
za preživetje. Visoko vprašanje politike 
je, kaj storiti: vedno je veljalo za izrazito 
etično in pogled je tu – vsaj moral bi biti 
– usmerjen naprej, v prihodnost. Politi-
ka naj bo jemanje preteklega iz prihod-
njega in ne nasprotno, kot je nam vsem 
znano – tragično – jemanje prihodnjega 
iz preteklega. Zato bi veljalo spoštovati 
stare modrece, ki so nas svarili, da tega, 
kar je bilo storjeno v preteklosti, noben 
bog ne more spremeniti v nikdar storje-
no, kot da se ni nikdar zgodilo.
   Ko smo 6. junija 1968 demonstrirali, 
nas policija ni tepla in po petdesetih le-
tih je prišel med nas Pavle Čelik, ki je to 
nekoč izrecno prepovedal, in ga vidimo 
na sliki med nami, saj smo mu trajno 
hvaležni za njegovo takratno solidarno-
stno držo. S kakšnim prijetnim navduše-
njem je novinar, ki nas je spremljal, za-
pisal, da je takratni prvi človek policije 
med demonstracijami dal nam študen-
tom celo zvočnik, da smo lahko sporo-
čili svoje zahteve! In jih tudi smo.
   Tolikšne mere odkritosti in poštenos-
ti, kot smo jo doživljali takrat leta 1968, 
nismo nikdar več – mladost, hvala ti za 
to doživetje! Bili smo uporniki in naj-
bolj naravna podlaga za uporništvo 
sta človekova potreba po pravičnosti 
in občutek za poštenost. Človek je člo-
vek zato, ker se tega zaveda in tako tudi 
Udeleženci srečanja petdeset let pozneje
junij 201810
deluje. Moja uporniška generacija 68 je 
vse dojemala in razmišljala skrajno sen-
zibilno in to smo za vedno ponotranjili, 
kajti nemišljenje je zlo in to se je doga-
jalo v fašizmu. Sreča mišljenja pa je to, 
če v vsakem trenutku, še tako nemogo-
čem, sploh lahko mislimo, in zelo smo se 
koncentrirali, študija nismo zanemarjali 
na račun politične dejavnosti. Učinke 
takšnega dojemanja čutimo še danes, od 
takrat nas spremlja to kot nekaj trajnega.
   Ne pozabimo, da smo ljudje najprej 
bitja potreb, še preden smo zaklinjalci 
človekovih pravic, zato danes govorimo 
o antropologiji politike, ki mora zna-
ti temeljito prepoznavati potrebe lju-
di. Dobremu politiku to vsak trenutek 
uspeva. Tako je zgodovinski napredek 
mogoč kot moralni napredek, ki se po-
raja najprej iz rastoče občutljivosti in 
dovzetnosti za potrebe čedalje večje 
množice ljudi in stvari. Skratka, za so-
lidarnost gre.
   In danes? Neoliberalizem ni zahteval 
samo radikalne spremembe ekonomije, 
ampak še spremembo duše. Prišlo je 
celo do čudne bratovščine med ekono-
mijo in kulturo in vračanje kapitalizma 
prinaša reorganizacijo tudi na področju 
kulture, etike, skratka, s seboj prinaša 
povsem novo racionalnost. Privatizacij-
ski zagon sesuva socialno državo, ki je 
nekoč medčloveškost gradila na najširši 
družbeni solidarnosti, in solidarnost je 
druga plat pravičnosti. Solidarnostno 
naravnana družba varuje ljudi, jih ščiti 
pred moralno skrajno pogubnim »naj-
šibkejši člen, marš ven« in konkurenco 
»vsak proti vsakomur«.
    Celo znotraj evropske skupnosti da-
nes govorimo o investicijski državi in ne 
več o socialni državi, kot smo govorili še 
v nedavni preteklosti. Prav tako razpra-
vljamo o spreminjanju osebnosti, zato 
je v najnovejši dobi, ki se samovšečno 
imenuje posthistorična doba po izteku 
utopij, dvestoletne zgodbe revolucij in 
sesutju socializma, zelo pogosta beseda 
individualizacija − s prizvokom izrazite 
nesolidarne, egoistične drže − in ne več 
družba, saj naj družbe kot take sploh ne 
bi bilo; so samo posamezniki in druž-
boslovje na čelu s sociologijo naj bi po-
menilo celo nekakšno nadziranje družbe.
Ko smo 6. junija 2018 odhajali iz štu-
dentskega naselja, smo že vedeli za 
iztek volitev 3. junija in ponovnega iz-
bruha sovražnosti, ki spremlja zdajšnjo, 
predvsem desničarsko, politizacijo, še 
preko televizijskih ekranov, nismo za-
ustavljali protestno, ampak predvsem z 
etično ugotovitvijo, da sodobna demo-
kracija poleg pravičnosti in solidarno-
sti potrebuje še kaj prijateljskega. Sta-
rodavni modrec nas trajno opozarja, 
da »dober človek pomeni isto kot pri-
jatelj«. Etika je kot most od jaz k ti, od 
človeka do človeka, in kar je na ravni 
medčloveškosti prijateljstvo, to se na 
širši družbeni ravni med ljudmi imenu-
je solidarnost. Če želi politika s svojimi 
institucijami delovati etično, mora imeti 
v sebe vgrajene vse najfinejše mehaniz-
me solidarnosti. Zato nima smisla več 
govoriti o krizi vrednot in se zatekati v 
ideologijo človekovih pravic, kajti oboje 
je lahko samo nepotrebno prelaganje in 
odrivanje problemov, rečeno na kratko: 
pravičniška hinavščina.
   Je pa še nekaj, kar naj upošteva vse, 
kar ima v rokah politične vajeti ter je 
državotvorno in demokratično. K pra-
vičnosti spada še kakšna porcija zmož-
nosti negovanja prijateljstva in stari 
mojster etike Aristotel opozarja: »Iz-
kušnja nas uči, da države temeljijo na 
vezeh prijateljstva in da so zakonoda-
jalci za prijateljstvo celo bolj v skrbeh 
kot pa za pravičnost. Zakonodajalci si 
namreč najbolj prizadevajo uresničiti 
slogo, ki je nekaj podobnega kot prija-
teljstvo, razdor, ki je temelj sovraštva, 
pa preganjajo. Če so si ljudje prijatelji, 
ne pogrešajo pravičnosti, če pa so pra-
vični, pogrešajo prijateljstva; in najvišja 
stopnja pravičnosti ima tudi značilnosti 
prijateljstva.« Torej: vi, ki lahko vplivate 
kot zdajšnji politiki, da bodo ljudje pri-
jazni, boste zdržali?
   Tako vas sprašujemo mi sedemdese-
tletniki, ki smo nekoč leta 1968 jurišali 
na nebo, ker smo želeli svet in razmere 
v njem spremeniti v prav vsakem kotič-
ku sveta v prijazno domovanje za vsa-
kega človeka, za vse ljudi. Nikomur od 
nas ni žal.
Ko smo 6. junija 1968 demonstrirali, nas 
policija ni tepla in po petdesetih letih je 
prišel med nas Pavle Čelik, ki je to nekoč 
izrecno prepovedal in ga vidimo na sliki med 
nami, saj smo mu trajno hvaležni za njegovo 
takratno solidarnostno držo.
                                                         Prepoved nacističnih in fašističnih simbolov
»Ciganov, Židov in pedrov ne maram!«
A K T U A L N O
Prepoved nacističnih in fašistič-
nih simbolov želi omejiti raz-
raščanje fašistične in nacistične 
ideologije v javnosti. Prizadeva-
nje je plemenito in vredno pod-
pore, opozoriti pa je treba, da 
se pogled na svet, ki ga ti dve 
besedi poimenujeta (naklonje-
nost diktaturi in diktatorjem, 
nestrpnost in agresivnost do 
drugih ras in družbenih manjšin 
nasploh, antisemitizem), veči-
noma ne sklicuje deklarativno 
na naštete simbole. Izraža se s 
sovražnim govorom in potvar-
janjem zgodovine, na ljudski 
ravni pa ga lepo povzema prav 
nič smešen dovtip: »Jaz nisem 
nikakršen fašist, samo Ciganov, 
Židov in pedrov ne maram.«
Tako kot ni mogoče zakonsko prepovedati človeške neum-nosti, tudi ni mogoče zakon-sko prepovedati ljudskega 
strahu pred drugačnim in slepega zau-
panja v neodgovorne voditelje, ki obe-
tajo s silo obračunati z vsem, za kar se 
zdi, da skupnost ogroža. Najustreznej-
še orodje za odpravo strahu, najboljša 
preventiva pred razraščanjem fašizma 
je izobraževanje in kultiviranje skup-
nosti, da se neha egoistično zavzemati 
za svoje privilegije na račun drugih in 
da začne gojiti razumevanje za social-
no prikrajšane. Zakonsko sankcionira-
nje radikalnih nasprotnikov takega hu-
manističnega prizadevanja je seveda 
zaželeno, zavedati pa se je treba, da je 
spreminjanje zakonodaje naporno in da 
zlikovci vedno najdejo luknje v zako-
nu. Sankcioniranje fašističnih izpadov 
omogočajo že obstoječa ustava in zako-
ni, vendar odgovorne institucije redko 
posežejo po njih.
// BESEDILO IN FOTO:
   Miran Hladnik
11
                                                         Prepoved nacističnih in fašističnih simbolov
»Ciganov, Židov in pedrov ne maram!«
Popis partizanskih 
spomenikov za spletno zbirko
Na nacistične simbole na spomenikih do 
zdaj nisem naletel. Edino v Iškem Vintgar-
ju sem fotografiral mazaški napis Kyrie 
eleison (»Gospod, usmili se«) na parti-
zanskem spomeniku in pomazan sme-
rokaz za partizansko bolnico, vendar to 
nista nacistična simbola. Prepoved na-
cifašističnih simbolov takih mazaških 
dejanj ne bo ogrozila, tudi trganja rde-
čih zvezd s spomenikov ne. Imam pa 
izkušnje z družbeno klimo, ki tolerira 
fašistično držo, in z ravnanjem državnih 
institucij, ki so odgovorne za vzdrževa-
nje normalnosti, pa tega ne počnejo, in 
to na treh področjih: na področjih sov-
ražnega govora, pristranskega in revizi-
onističnega zgodovinopisja in zanemar-
janja memorialne dediščine iz NOB.
Sovražni govor
Na začetku leta 2017 sem med ko-
mentarji k hujskaškemu članku Jožeta 
Biščaka Jedilnik v azilnem domu: brez 
svinjine, halal in z »ustreznim prehran-
skim razmerjem«, ki je bil objavljen v 
Reporterju 10. januarja 2017, prebral 
številne sovražne izjave. Izpisal sem si 
jih in vse prijavil na Spletno oko, »točko 
za prijavo sovražnega govora in posnet-
kov spolnih zlorab otrok na internetu«, 
ki ga sofinancira Ministrstvo za javno 
upravo. Odgovorili so, da citirana vse-
bina »ne vsebuje elementov kaznivih 
dejanj«, »zato prijave ne bomo posre-
dovali na Policijo«. Bog se usmili – kaj 
pa potem sploh je sovražni govor, če ne 
to! Mislim, da Spletno oko ne izpolnjuje 
svojega deklariranega poslanstva in ga 
zato ne bi smeli vzdrževati z davkopla-
čevalskim denarjem.
Zgodovinski revizionizem
Psevdonimni pisec je pred leti na Wiki-
pedijo postavil serijo gesel o partizan-
skih eksekucijah po Dolenjskem in jih 
uvrstil v kategorijo Žrtve komunističnih 
zločinov. Uredniki so gesla sicer opre-
mili z oznako pristranskosti in pozvali k 
njihovi redakciji. Prav vsakdo bi se tega 
lahko lotil, pa se ni, ker ljudje pač daje-
mo prednost radostnejšim dnevnim op-
ravilom, kot je npr. barvanje ograje ali 
puljenje trave izmed ploščic. Šele pred 
kratkim sem nekaj teh navijaških revizi-
onističnih gesel, ki so predstavljala par-
tizane kot zločince in ne kot zmagoval-
ce nad globalno nevarnostjo, imenova-
no fašizem, nevtraliziral s citati iz knjige 
Frančka Sajeta Belogardizem, ki navaja 
prej zamolčane razloge za partizanske 
eksekucije duhovnikov in domačinov. 
Danes, ko se v šolah ogibajo obravnavi 
NOB, je Wikipedija pač prvi vir infor-
macij o partizanstvu.
Zanemarjanje 
memorialne dediščine
Nalašč nisem zapisal »uničevanje mem-
orialne dediščine«, ker sem prepričan, 
da sporadično uničenje ni usodno, če 
ima skupnost čut za njeno obnovo. Lo-
kalne skupnosti imajo do spomenikov v 
glavnem pieteten odnos ne glede na to, 
kako so nazorsko orientirane.
Presenetilo me je, kako redko ljudje 
uničenje opazijo in prijavijo. Žalostna je 
izkušnja z institucijami, ki bi se morale 
odzvati na prijavo. Ob prijavi je molča-
la krajevna skupnost, molčala je obči-
na, tudi na ZB očitno ni nihče prebral 
e-pošte s prijavo, z Zavoda za varstvo 
kulturne dediščine pa so odgovorili, da 
spomenik ni registriran pri njih in zanj 
niso pristojni. Lastnike, ki so s svojih hiš 
odstranili spominske plošče, bi rad na-
govoril, naj plošče deponirajo v lokalni 
muzej, vendar si vsaj v primeru Gornje-
savskega muzeja tega ne upam stori-Oskrunjen spomenik v Iškem Vintgarju
»Največja nevarnost vrednotam NOB ne preti 
od motenih posameznikov, ki se postavljajo 
z nacističnimi simboli, demokraciji in 
mirnemu sožitju so zares nevarne državne 
institucije, ko stopijo v službo fašističnemu 
revizionizmu.«
junij 201812
Začasno popravljeni spomenik po skrunitvi
ti, ker se izgovarjajo, da so odgovorni 
samo za premično kulturno dediščino, 
plošče pa so nepremična dediščina. 
Sveta preproščina – odstranjena plo-
šča je vendar še kako premična! Povrhu 
se je pred leti v muzeju izgubila sled za 
vrsto spominskih obeležij, ki so mu bile 
zaupane v varstvo.
Zgodilo se je, da sem celo policiji mo-
ral prijavo dvakrat ponoviti, preden jo je 
registrirala. Policija je dve plošči, ki sem 
ju prijavil kot izgubljeni, našla, v enem 
primeru se je iskreno trudila iskati tatu, 
v primeru jeseniških plošč pa je ravnala 
milo rečeno malomarno. Policija in sod-
stvo sta pripravljena iti v akcijo, kadar 
gre za poškodovanje tuje lastnine. Ker 
se za marsikatero obeležje ne ve, kdo 
je njen lastnik ali skrbnik, oziroma ta ne 
obstaja več, se jima z vandalizmom nad 
njim ne ljubi ukvarjati.
Partizanska plošča izginila 
z Aljaževega stolpa
Posebno omembo zasluži partizan-
ska plošča na Aljaževem stolpu na 
vrhu Triglava. Leta 1991 so jo nezna-
ni storilci v poosamosvojitveni evforiji 
odstranili, kot da bi želeli povedati, da 
je bil Aljažev boj proti nemški prevladi 
v redu, partizanski boj proti nemške-
mu nacizmu 50 let pozneje pa ne več. 
Pozneje se je na stolpu znašla nado-
mestna plošča, ki pa ji prav letos, ko 
se načrtuje obnova Aljaževega stolpa, 
preti ponovna odstranitev. Z ZVKD so 
mi sporočili, da odlok, ki so ga spreje-
li v parlamentu leta 1999, prepoveduje 
postavljanje obeležij na Aljažev stolp 
ali v njegovo bližino in da bodo zato 
partizansko ploščo sneli. To bi bilo 
naravnost nezaslišano: državna insti-
tucija bi uveljavljala zakon za nazaj in 
hkrati legalizirala vandalizem nad spo-
menikom, ki stoji na osrednji identite-
tni točki slovenstva.
   Moja izkušnja govori, da največja 
nevarnost vrednotam NOB ne preti od 
motenih posameznikov, ki se postavlja-
jo z nacističnimi simboli, demokraci-
ji in mirnemu sožitju so zares nevarne 
državne institucije, ko stopijo v službo 
fašističnemu revizionizmu ali s svojo 
inertnostjo odpirajo prostor sovražne-
mu govoru radikaliziranih posamezni-
kov, potlačenju partizanske zgodovine 
in brisanju partizanske spominske de-
diščine.
   Kot člani ZB bomo podprli pobudo 
za prepoved nacifašističnih simbolov. 
Kako pa se lahko proti fašizmu posta-
vimo kot posamezniki? S prijavljanjem 
vandalizma nad spominsko dediščino, z 
obnavljanjem in vzdrževanjem spome-
nikov, z digitalizacijo partizanskih spo-
menikov na Geopediji, z digitalizacijo 
publikacij o NOB za Digitalno knjižnico 
Slovenije, s popisovanjem zgodovine 
NOB na javnih spletnih mestih in v prvi 
vrsti na Wikipediji. 
Številne spominske plošče po odstranitvi 
ostanejo v skladiščih.
                                                         Molk ni odgovor na laži
Zloraba mrtvih za sejanje sovraštva
A K T U A L N O
»Ko je ljubljanski škof  Rožman 
odobril ustanovitev domobran-
stva, so poslali odposlance tudi 
v Maribor s prošnjo, da bi tudi 
mariborski škof  podprl ustanav-
ljanje domobranskih odredov. Ta 
pa se je uprl: 'Kaj, ali hočete zlo, 
ki ste ga razširjali v svoji ljubljan-
ski škofiji, prenesti tudi v mojo 
škofijo? To vam jaz kot škof  
odločno prepovedujem. Lahko 
greste!' Pa jim je vrata pokazal. 
To mi je dobesedno sam po-vedal. Škof  Tomažič je torej imel čisto drugačno stališče do tega. Sreča! Tako na Štajer-
skem ni bilo domobranstva, niso se med 
seboj pobijali in tudi medsebojnega sov-
raštva ni bilo, tudi če je kdo po naklju-
čju bil domobranec. To pa se je zlahka 
zgodilo, saj poznam ljudi, ki so bili pos-
tavljeni pred izbiro, ali jih Nemci mobi-
lizirajo v svojo vojsko ali pa gredo k do-
mobrancem, eno ali drugo je bilo hudo.« 
To je pričevanje velikega Slovenca, hu-
manista, teologa, akademika dr. Antona 
Trstenjaka o tem, zakaj na Štajerskem 
ni bilo medvojnega bratomornega po-
bijanja. Tako je ta slovenska pokrajina 
po zaslugi zavednega škofa imela veliko 
manj žrtev kot Ljubljanska pokrajina in 
Gorenjska, ki sta sodili pod ljubljansko 
škofijo, prva 9 odstotkov in druga 7,3 
odstotka pobitih vseh prebivalcev.
   Seme zla je RKC posejala že deset let 
pred vojno z ustanavljanjem klerikalnih 
militantnih združb, kot so bile Straža, 
Katoliška akcija in Mladci Kristusa kra-
lja, ki so med drugim izdajali tudi glasili 
s pomenljivim naslovom Mladi borci in 
Straža v viharju. Stražarje je vodil Lam-
bert Erlich, mladce pa Ernest Tomec. 
Njihova glavna naloga je bil boj proti ko-
munistični kugi, v ta namen so že pred 
vojno izvajali obveščevalno dejavnost 
in pozneje ovajali domoljube Italijanom 
in nato Nemcem. Povedno je tudi to, da 
// BESEDILO: Brane Virant
// FOTO: Arhiv Svobodne besede
13
                                                         Molk ni odgovor na laži
Zloraba mrtvih za sejanje sovraštva
so člani teh združb bili jedro in hrbteni-
ca bele garde in domobranstva. 
Izdaja škofa Rožmana
Izdajo, tudi po takrat še vedno veljav-
ni zakonodaji Kraljevine Jugoslavije, 
je storil škof  Rožman 20. aprila 1941 
z obiskom pri komisarju Grazioliju, 
najvišjem predstavniku fašistične oku-
patorske oblasti. Fašističnemu velja-
ku je zagotovil, da duhovščina v celoti 
priznava oblast fašistične Italije in se ji 
daje popolnoma na voljo. To je toliko 
večji zločin, če upoštevamo nečloveš-
ke razmere, v katerih je skoraj dvajset 
let že živelo primorsko ljudstvo, kar je 
bilo škofu dobro znano. Po tem obisku 
je škof  naročil, da po cerkvah obesijo 
italijanske zastave. V nadaljnjih stikih 
z okupatorskimi oblastmi je Rožman 
predlagal Italijanom, da odobrijo usta-
novitev kvizlinških enot, da bi »iztrebili 
prevratniške elemente«, kot je poime-
noval svoje rojake, ki so se uprli okupa-
torju. Za to pa je potreboval tudi poli-
tično soglasje predvojne družbene elite, 
ki ga je po dvomesečnem pregovarja-
nju dobil ob moralnem zadržku, kot so 
zapisali njeni predstavniki, »da takšna 
odiozna odločitev pomeni izvestno ko-
laboracijo«. Na podlagi vsega tega so 
bile ustanovljene vaške straže, ki so bile 
pod strogim italijanskim nadzorom. Čez 
   nekaj dni so gospodarji svoje hlap-
ce preimenovali v Milizio volontario 
anticomunista, ljudje pa so jih imeno-
vali bela garda. Po kapitulaciji Italije 
so Nemci spet na iniciativo posvetnih 
in cerkvenih oblasti ustanovili domo-
branske enote. Na Gorenjskem so bili 
to Oberkrainer selbschutz, ki jim je po-
veljeval esesovski narednik Erich Dich-
tl. Obleko, orožje, odlikovanja, plače in 
denarne nagrade za ubite partizane jim 
je delil nacistični gospodar, ki so mu pri-
segli zvestobo.
    Pomembna naloga domobrancev je 
bila tudi varovanje cestnih in železni-
ških povezav, po katerih so Nemci na 
italijansko fronto proti anglo-ameriškim 
silam prevažali vojaštvo in oborožitev. 
Prizadevno pa so lovili tudi sestreljene 
zavezniške letalce in jih izročali nem-
škim tovarišem v orožju. To se jim je 
maja 1945 po pobegu na Koroško, v 
objem novih zaveznikov in gospodarjev 
Angležev, kot so zmotno mislili, kruto 
maščevalo. Vrnili so jih v osvobojeno 
Slovenijo, svojim pravim zaveznikom 
partizanom oziroma JA. 
   Na Koroško je pobegnil tudi škof  Rož-
man. Ko je izvedel, kaj nameravajo An-
gleži, je zapustil svoje zapeljane ovčice 
in s pomočjo Vatikana zbežal na varno 
čez lužo.
Duhovna oskrba 
za verne partizane
Verni partizani so imeli vso duhovno 
oskrbo, kot so jim pač dovoljevale vojne 
razmere, za to so skrbeli verski referen-
ti, to so bili duhovniki, ki so vstopili v 
njihove vrste. Veliko jih je bilo iz Toma-
žičeve škofije, nekaj pa tudi iz Rožma-
nove, med njimi je bil najbolj znan nje-
gov osebni tajnik dr. Metod Mikuž, ki je 
zgrožen nad ravnanjem svojega od Ita-
lijanov odlikovanega šefa zbežal iz Lju-
bljane. Število partizanskih verskih refe-
rentov je bilo po naključju enako številu 
domobranskih kuratov. To pomeni, da 
so katoličani pobijali katoličane, za to 
pa nosijo največji del krivde vodilni kle-
riki takratne ljubljanske škofije. 
   Oba nasprotnika sta imela tudi svo-
je obveščevalne službe. Na odporniški 
strani je to bila Varnostno obvešče-
valna služba (VOS), na kvizlinški pa 
Tajna obveščevalna služba (TOS) in 
DOS (Državna obveščevalna služba). 
Domobranci so imeli poleg tega tudi 
policijo, na čelu katere je bil Lovro Ha-
cin, in svoje zapore. Iz tega izhaja, da 
je bil obveščevalni in varnostni sistem 
pri slednjih veliko bolj dodelan kot pri 
partizanih. Glavna naloga vseh služb 
je bila obveščevalna oziroma vohun-
ska dejavnost, v manjši meri pa tudi 
izvajanje atentatov na nasprotnike. 
VOS je predvsem s pojavom izdajstva 
v Ljubljanski pokrajini izvedla nekaj 
odmevnih usmrtitev, med drugim bana 
Natlačna in že omenjenega Erlicha. 
Atentate je izvajala podnevi, za razliko 
nasprotnikov, ki so to izvajali pod okri-
ljem teme in s hladnim orožjem. Leta 
1944 se je v TOS v skrajni konspiraciji 
oblikovala tako imenovana Črna roka, 
ki je s svojimi pokoli vzbujala v ljudeh 
grozo in strah.
   In še nekaj o izdajstvu. F. Pintar ime-
nuje ta izraz za boljševiški besednjak. 
No, pa poglejmo, kakšno mnenje je imel 
o tem slovenski pisatelj in duhovnik 
Fran Saleški Finžgar: »Rajši so spreje-
li orožje, obleko in denar od okupator-
jev za boj zoper brate Slovence. To je 
v slovenski zgodovini najbridkejši črni 
madež, ki ga noben izgovor ne more 
izbrisati.« In danes smo edini narod, ki 
beatificira izdajalce, jih imenuje za juna-
ke in cvet slovenstva. 
Poškodovano partizansko obeležje na 
Kočevskem. (Foto: Jože Oberstar)
Seme zla je RKC posejala že deset let pred 
vojno s klerikalnimi militantnimi združbami, 
kot so bile Straža, Katoliška akcija in Mladci 
Kristusa kralja.
junij 201814
Pozabljena dediščina druge svetovne vojne
V pričakovanju 
zavezniškega izkrcanja
V  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
V drugi polovici leta 1943 so bile sile osi v defenzivi. Najbolj zanesljiv 
dokaz za to predstavljata padec fašističnega režima v Italiji in njena 
poznejša kapitulacija. Med zahodnimi zavezniki so predvsem britan-
ski vojaški strategi računali na izkrcanje nekje v severnem Jadranu, 
čemur bi sledil prodor na Balkan in v srednjo Evropo. Po izkrcanju 
zaveznikov na Apeninskem polotoku so se britanske težnje po uresni-
čitvi omenjenih načrtov še okrepile.
Nevarnosti izkrcanja v sever-nem Jadranu so se zavedali tudi nekateri poveljniki nem-ške vojske. Že v času zave-
zniškega izkrcanja na Siciliji je general 
Alexander Löhr, poveljnik armadne 
skupine E, opozarjal na možnost zave-
zniškega napada na območje Tržaškega 
zaliva in pomožnih napadov na dalma-
tinsko obalo in Albanijo. Sredi decem-
bra leta 1943 je v Trst prispela posebna 
enota, usposobljena za geološke razi-
skave. Ta enota je imela za nalogo preu-
čiti potek možne obrambne linije v Istri, 
ki bi bila v grobem umeščena med Opa-
tijo in Trstom. Naloga te linije bi bila za-
ustavitev nasprotnih sil ob morebitnem 
zavezniškem izkrcanju v Istri. Enota je 
delo končala na začetku leta 1944.
   Soočen z nevarnostjo izkrcanja za-
veznikov nekje v severnem Jadranu je 
Adolf  Hitler 27. julija 1944 izdal odlok 
o vzpostavitvi obrambne linije od pre-
laza Stelvio do Kvarnerja. Linija je bila 
razdeljena na tri dele, njen vzhodni del 
pa je bil poimenovan Karststellung. V 
drugi polovici leta 1944 so v okolici Tr-
sta in v Istri delovali predvsem pripa-
dniki 188. rezervne gorske divizije in 
237. pehotne divizije, ki sta bili del 97. 
korpusa. V današnjem slovenskem Pri-
morju sta delovala zlasti 137. rezervni 
polk gorski strelcev, katerega naloga 
je bila obramba Miljskega polotoka in 
južnega dela »trdnjave« Trst do Črne-
ga Kala in nadzor obale med Srminom 
in Izolo, ter 1046. grenadirski polk, ki je 
zasedel položaje med Izolo in Dragonjo, 
poveljstvo polka pa je bilo v vasi Padna.
    Odgovorna oseba za vsa utrjevalna 
dela v Operacijski coni Jadransko pri-
// BESEDILO IN FOTO: Rok Filipčič, Vojaški muzej Slovenske vojske
morje je bil visoki komisar Friedrich Ra-
iner. Sama dela je izvajala Organisation 
Todt, nemška vladna agencija, ustanov-
ljena leta 1938 in poimenovana po svo-
jemu ustanovitelju Fritzu Todtu. Avgu-
sta leta 1944 je visoki komisar Rainer 
ustanovil posebno organizacijo, imeno-
vano Sonderauftrag Pöll, ki mu je bila 
neposredno podrejena. Organizacijo je 
vodil poseben štab, na čelo katerega je 
Rainer imenoval visokega esesovskega 
in policijskega vodjo v Operacijski coni 
Jadransko primorje, Odila Globočnika. 
Naloga organizacije Pöll je bila, da sku-
paj z enotami nemške vojske, civilnimi 
uradi visokega komisarja ter organizaci-
jo Todt vodi vse dejavnosti, povezane z 
graditvijo obrambnega sistema v Ope-
racijski coni Jadransko primorje. Z ob-
stojem dveh organizacij, odgovornih za 
izvajanje utrjevalnih del, so nujno mo-
rala nastati določena nesoglasja med 
njima, zlasti še ko se je količina denar-
ja, namenjena za utrjevalna dela, zače-
la krčiti. Razmejitev med obema orga-
nizacijama je šla v smeri, da je bila or-
ganizacija Pöll odgovorna za zgraditev 
preprostejših poljskih fortifikacij, kot so 
bili protitankovski jarki, zaklonilniki, pri 
čemer je bila človeška sila pomembnej-
ša od tehnične.
    Delovna sila na gradbiščih je bila sila 
raznovrstna. Sestavljali so jo zaposleni 
v gradbenih podjetjih, ki jih je najela or-
ganizacija Todt, mobilizirani civilni pre-
bivalci in vojni ujetniki. Zaradi spreme-
njenega stanja prebivalstva, kar je bilo 
posledica vojne, so mobilizacijske komi-
sije pri sestavljanju seznamov delovnih 
obveznikov uporabljale tudi sezname 
upravičencev za nakup tobaka, ki je bil 
dovoljen le moškim med šestnajstim in 
šestdesetim letom. Te sezname so nato 
primerjali z zadnjim popisom prebival-
stva iz leta 1931. Kdaj so se utrjevalna 
dela v slovenskem Primorju dejansko 
Pogled skozi strelno lino bunkerja v kompleksu bolnišnice Valdoltra
15
začela, je težko določiti. Poročila parti-
zanskih obveščevalcev nam kažejo, da 
so bile nemške enote že sredi leta 1944 
močno prisotne v Primorju in njegovi 
okolici. Poročilo Komande mesta Koper 
5. junija 1944 omenja nemške posadke 
oziroma posadke njihovih sodelavcev v 
Škofijah, Plavju, Miljah, Starih Miljah, 
Sv. Roku v Miljah, na rtu Olmi, rtu Sotti-
le in Debelem rtiču, v obeh ankaranskih 
bolnišnicah, na Sv. Juriju, Sv. Mihaelu, 
Sv. Florjanu, v Lazaretu, na Sv. Barbari, 
Kolombanu in Hrvatinih, v Kopru, Izo-
li, Portorožu. Utrjene so bile tudi vasi 
ob železniški progi v obalnem zaledju: 
Prešnica, Praproče, Zazid in Rakitovec. 
Z minami je bil zavarovan širši dostop 
do Tržaškega zaliva. En pas minskega 
polja se je raztezal med Savudrijo in 
Gradežem, drugi pa med rtoma Ronek 
pri Izoli in Sdobba pri izlivu reke Soče v 
Jadransko morje. Mine so bile položene 
v ravnih vrstah v globini od 0,5 do 1,5 
metra, razdalja med njimi pa je bila od 
500 do 1000 metrov.
    Danes najdemo na slovenski obali 
številne ostaline, ki pričajo, da je nem-
ška vojska resno računala na možnost 
izkrcanja zahodnih zaveznikov na tem 
delu Jadrana. Omeniti velja zlasti De-
beli rtič, kjer so lepo ohranjeni topniška 
položaja za top 90/53 mm in trije bun-
kerji. Bunkerje najdemo še na območju 
Ankarana, Moretinov, Dekanov in dru-
gih krajev.
   Pogost tip utrjenega obrambnega 
objekta v Primorju je ringstand, kot so 
ga poimenovali v nemški vojski, oziro-
ma tobruk, kot so ga imenovali zahodni 
zavezniki in je svoje ime dobil po libij-
skem pristanišču Tobruk. Ringstandi in 
drugi nemški objekti na slovenski obali 
niso bili nobena posebnost v nemškem 
utrjevanju obalnih območjih, saj jih naj-
Bunker v kompleksu bolnišnice v Valdoltri
Bunker v Dekanih
demo tudi na drugih evropskih obalnih 
območjih, ki jih je med drugo svetovno 
vojno okupirala nemška vojska. Atlant-
ski zid je med ljudmi najverjetneje naj-
bolj poznano tako območje.
   Ringstand so odgovorni za utrjeval-
na dela v nemški vojski uvedli v upora-
bo spomladi leta 1942. To je bil manjši 
objekt, ki je »gostil« enega ali dva vojaka 
in je služil kot opazovalna točka ali mi-
tralješki položaj. Za graditev ringstanda 
je bilo predvidenih enajst kubičnih me-
trov armiranega betona. V letih zatem 
se je število podtipov ringstanda pove-
čalo. Lahko so ga uporabljali tudi kot mi-
nometni položaj, položaj za metalca og-
nja. Manjši del rignstandov, ki jih je pos-
tavilo nemško vojaško letalstvo, je služil 
tudi kot položaj za protizračno obrambo. 
Ringstand je bil pogosto tudi del večjega 
utrdbenega objekta in je služil enakemu 
namenu kot samostojen objekt.
    
Različni vzroki so privedli do tega, da 
se zahodni zavezniki v severnem Jadra-
nu med drugo svetovno vojno niso izkr-
cali. Tako tudi večina obrambnih objek-
tov na območju današnjega slovenske-
ga Primorja nikoli ni služila svojemu 
osnovnemu namenu. V drugi polovici 
aprila leta 1945 so potekali veliki pre-
miki nemške vojske na tem območju. 
Del enot se je premestil v Trst, del pa 
proti Reki. V literaturi lahko zasledimo, 
da je bila ob koncu vojne uporabljena 
topniška baterija na Debelem rtiču. Ko 
je partizanska enota pripravila zasedo 
nemški koloni pri Škocjanu, se je v boj 
vmešala omenjena topniška baterija in 
ob sovražnem obstreljevanju so se mo-
rali partizani umakniti.
Prošnja
Avtor članka prosi vse, ki karkoli vedo o nemškem 
utrjevanju slovenskega Primorja, naj se mu ogla-
sijo na elektronski naslov: rok.filipcic@mors.si
 Danes najdemo 
na slovenski obali 
številne ostaline, 
ki pričajo, da je 
nemška vojska resno 
računala na možnost 
izkrcanja zahodnih 
zaveznikov na 
tem delu Jadrana. 
Omeniti velja zlasti 
Debeli rtič.
junij 201816
Po 45 letih
Porušili javni 
spomenik 
Borisa Kidriča
K U LT U R N A  D E D I Š Č I N A
Pišem vam, ker so porušili javni spome-
nika v Kidričevem, delo mojega očeta, 
akademskega kiparja Viktorja Gojkovi-
ča. Zaposlen je bil na Zavodu za varstvo 
kulturne dediščine kot konservator, to-
rej zaščitnik naše dediščine. Ker to ni 
prvi primer rušenja javnega spomenika, 
sem se dolžna odzvati. Nedolgo nazaj 
smo bili priče vandalov v Gramozni 
jami, kjer so odstranili kip talca, delo 
akademskega kiparja Borisa Kalina. Do-
gajata se ikonoklazem oziroma rušenje 
javnih spomenikov in radiranje naše de-
diščine po vsej Sloveniji.
   Odstranitev kulturnega spomenika v 
Kidričevem je potekala 5. aprila letos. 
Na ta dan so začeli rušiti javni spome-
nik Borisa Kidriča, dokončno pa so spo-
menik odstranili 13. aprila 2018. Na tem 
mestu je spomenik stal od leta 1973.
   Po dosedanjih informacijah je rušenje 
ukazal župan Kidričevega Anton Lesko-
var, član stranke SDS. Tokrat so odstra-
nili celotno kiparsko kompozicijo, pred 
približno sedmimi leti pa so že odstra-
nili doprsni kip Borisa Kidriča, tudi del 
te kompozicije, ki pa so ga pozneje pre-
stavili v kompleks tovarne Talum Kidri-
čevo. Zavod za varstvo kulturne dediš-
čine, OE Maribor, je medtem že podal 
prijavo na Ministrstvo za kulturo. 
   Sklep o začetku postopka sprememb 
prostorskega načrta občine Kidričevo je 
bil sprejet 6. aprila 2018 in je začel ve-
ljati naslednji dan, objavljen pa je bil tri 
dni pozneje na portalu občine Kidriče-
vo. Med besedilom ni konkretno opre-
deljeno, kaj bodo spreminjali, vendar 
med tekstom navajajo: »Spremembe 
in dopolnitve akta bodo potekale po 
rednem postopku s težnjo po skrajšavi 
posameznih faz postopka, ki niso pose-
bej opredeljene v predpisih.«
Janja Gojkovič
Skrb vzbujajoče 
pismo 
V Moderni galeriji smo kot matični jav-
ni zavod za umetnost 20. in 21. stoletja 
poleg skupine kulturnikov, umetnikov 
in umetnostnih zgodovinarjev 15. apri-
la prejeli skrb vzbujajoče pismo gospe 
Janje Gojkovič, hčere kiparja Viktorja 
Gojkoviča, ki je avtor spomenika Borisu 
Kidriču v Kidričevem. Spomenik je bil 
odkrit leta 1972 in je v registru nepre-
mične kulturne dediščine zaveden pod 
evidenčno številko 24684.
   Gospa Gojkovič nas v pismu opozar-
ja, da je bila celota spomenika okrnje-
na že pred sedmimi leti, ko so neznan-
ci odstranili portretno doprsje Borisa 
Kidriča. Spomenik ni bil nikdar saniran 
z repliko. Že ta odločitev lokalne oblasti, 
torej neupoštevanje spomenika kot ce-
lote in posledično večletno umanjkanje 
saniranja, je zelo vprašljiva in seveda 
problematična. Ostale dele spomenika, 
podstavek in spremljajočo abstraktno 
skulpturo, so lokalne oblasti 13. aprila 
dale odstraniti, ne da bi svojo odloči-
tev gospe Gojkovič ali avtorju in seve-
da javnosti, jasno obrazložili, vključujoč 
lokacijo njegovega morebiti začasnega 
deponiranja. V Moderni galeriji smo 
prejeli tudi fotodokumentacijo odstra-
nitve spomenika, skupaj s fotografija-
mi skrunitve s svinjsko glavo. Vsekakor 
Vam jo z dovoljenjem gospe Gojkovič 
lahko tudi posredujemo.
   16. aprila se je novica o tem dejanju 
in zapletih okoli spomenika – nedvom-
no zaradi posredovanja gospe Janje 
Gojkovič, ki se je, kot rečeno, na pomoč 
obrnila tudi na Moderno galerijo – že 
pojavila na spletni strani časopisa Ve-
čer. V ozadju je, kolikor je mogoče raz-
brati iz spletnega prispevka, prostorski 
načrt – ali je že sprejet ali ne in od koga 
je potrjen, nismo seznanjeni. Kakšna bo 
usoda spomenika, nam kljub nekaterim 
izjavam ostaja neznanka, četudi dobro 
vemo, da mora biti vključena v prostor-
ski načrt. Gospa Janja Gojkovič nam je 
sporočila, da je bila pri območni enoti 
Zavoda za varstvo kulturne dediščine 
Slovenije v Mariboru že vložena prija-
va. To potrjuje tudi omenjeni časopisni 
članek. Če so nastale kršitve, upamo, 
da bo prijava imela ustrezne posledice. 
Na nedavne dogodke smo ZVKDS, prav 
tako njegovo območno enoto Maribor, 
Skupnost muzejev Slovenije in slovenski 
odbor ICOM-a, že v nedeljo zvečer opo-
zorili tudi mi. Vsi skrbimo za vse oblike 
dediščine oziroma za naravno in kultur-
no dediščino nasploh. Tako nalaga usta-
va Republike Slovenije.
   V upanju, da bo ta javni spomenik 
saniran z repliko in ohranjen kot celo-
ta na ustreznem mu javnem mestu, vas 
lepo pozdravljamo.
 
Zdenka Badovinac, 
direktorica MG+MSUM
Takole je končal spomenik po rušenju
Spomenik Kidriču pred rušenjem
17
Delovanje Društva Dobrnič
Boj za pravice žensk v Sloveniji
V  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
Gibanje za pravice žena je del zgodovine človekovih prizadevanj za 
pravice, demokracijo in spoštovanja različnosti. Zajema uspehe za 
priznanje političnih pravic žensk, splošne pravice do izobraževanja, 
dela in zaposlitve ter do enakovredne udeležbe v javnem življenju 
vsake družbe kakor tudi grenke izkušnje zaradi kršitev teh pravic.
V vseh pomembnih trenutkih novejše svetovne zgodovi-ne se je krepilo tudi žensko gibanje, in to v okviru dela-
vskega in narodnoosvobodilnega giba-
nja, ekološkega gibanja, gibanja proti 
nasilju itd. kot enakopraven, močan in 
učinkovit del teh gibanj. Nastale so le-
gende o posameznih nosilkah teh gi-
banj, ki so kot izredne zgodovinske 
osebnosti zaznamovale svoj čas. In kot 
po nenapisanem pravilu se je ta ena-
kopravna vloga izgubila po doseženih 
rezultatih ali po doseženih zmagah – 
ženske so v večini pristale na obrobju 
teh dogajanj.
    V tem prispevku želim opozoriti na 
pomen delovanja Društva Dobrnič za 
ohranjanje dosežene ravni spoštovanja 
pravic žensk na slovenskem območju. 
Društvo Dobrnič je nastalo leta 2002 
na pobudo aktivov veterank NOB z že-
ljo ohraniti spomin na delovanje slo-
venskih žensk med NOB. Ime je dobilo 
po kraju Dobrnič v Suhi krajini, kjer so 
slovenske ženske v oktobru leta 1943, v 
času vojne vihre, organizirale prvi kon-
gres Slovenske ženske protifašistične 
zveze (SPŽZ), kar je bil unikum v te-
danji Evropi. Namen društva Dobrnič 
je večstranski. Zajema ohranjanje spo-
mina na družbeno vlogo in delovanje 
slovenskih žensk v preteklosti, zlasti 
med NOB, ohranjanje pozitivnih tradi-
cij slovenskega ženskega gibanja, skrb 
za ohranjanje in pridobivanje gradiva in 
dokumentacije, spodbuja znanstveno-
raziskovalno in publicistično delo s to 
tematiko ter spodbuja enakopravni po-
ložaj žensk v družbi in njihovo vključe-
vanje v politično delovanje ter promoci-
jo njihovega dela in dosežkov.
Pohod po poti Mare Rupene
Društvo Dobrnič v sodelovanju z obči-
no Trebnje, območno enoto ZZB Treb-
nje in Kulturno-turističnim društvom 
// BESEDILO: Vera Klopčič   // FOTO: Olga Knez
Dobrnič vsako leto pripravi spominsko 
prireditev v Dobrniču, na kateri se spo-
minjamo 1. kongresa Slovenske protifa-
šistične ženske zveze (SPŽZ). Prireditev 
postaja vse bolj množična, saj je to naj-
večji shod žensk v Sloveniji. Slavnostne 
govornice so ženske, ki so si izbojevale 
pomembno mesto v slovenskem poli-
tičnem, umetniškem ali znanstvenem 
delu. Med njimi so tudi ugledne pred-
stavnice iz vrst Slovenk iz zamejstva.
    Na dan proslave, ki je vsako leto sredi 
oktobra, skupaj s Kulturno-turističnim 
društvom Dobrnič iz Dobrniča organi-
ziramo pohod po poti Mare Rupene, ki 
je bila prva sekretarka SPŽZ. Mara Ru-
pena je bila izjemna osebnost ženskega 
gibanja v času NOB in je temu izroči-
lu ostala zavezana vse svoje življenje. 
Nesebično je spodbujala razvoj tega 
območja s projekti za razvoj podeželja 
in urejanje položaja kmečkih žena. Po-
imenovanje kraka Evropske pešpoti E7 
po Mari Rupena sta predlagali dr. Ana 
Barbič in dr. Maca Jogan.
   Poleg tega si Društvo Dobrnič priza-
deva za zbiranje gradiva ter, spodbuja 
raziskovanje in publiciranje znanstve-
nih in strokovnih del, da bi se ohranil 
spomin na pomembne ženske iz sloven-
ske zgodovine. Društvu je uspelo, da je 
Muzej novejše zgodovine prenovil in 
na novo postavil spominsko zbirko o 1. 
kongresu SPŽZ v spominski sobi v Kul-
turnem domu v Dobrniču, kjer je pote-
kal ta kongres.
    Predsednica društva, ki je tudi član 
ZZB za vrednote NOB Slovenije, je Vera 
Klopčič, podpredsednici pa sta Živa 
Vidmar in Neva Filipčič. Častne člani-
ce društva so vse še živeče delegatke 
1. kongresa SPŽZ in prva predsednica 
Društva Danica Simšič. Sicer pa ima 
društvo že več kot 700 članov in članic 
iz vse Slovenije. Da bi društvo uspešneje 
delovalo, oblikuje območne enote.
 
Ženska četa društva Dobrnič
V prejšnjih letih smo se potrudili, da 
bi bilo Društvo Dobrnič čim bolj pre-
poznavno v slovenskem prostoru, zlas-
ti v medijih. Pridobili smo status edine 
ženske veteranske organizacije v Slove-
niji. V vsebinskem okviru smo vzposta-
Bruna Olenik, predsednica postojnskega društva, Vera Klopčič in Marija Čadež
junij 201818
vili in okrepili sodelovanje z zamejskimi 
institucijami in ustanovami s sorodnimi 
programi v Sloveniji. V letu 2016 smo 
se kot Društvo pridružili pozivu za no-
tifikacijo nasledstva ADP in s tem sim-
bolno okrepili naše sodelovanje s koro-
škimi Slovenkami.
   Ustvarjali in krepili smo mrežo za delo-
vanje v sodobnem času in se odzvali na 
pomembne družbene dogodke (Ženski 
lobi, TIGR, Šiftarjeva fundacija, odbor 
taboriščnic Ravensbrück). To je dodana 
vrednost našega delovanja, saj sodelu-
jemo z vsemi združenji in ustanovami, 
ki temeljijo na vrednotah odporniškega 
in protifašističnega izročila. Na proslavi 
v počastitev spomina na prvi kongres 
SŽPZ v letu 2016 se je prvič postrojila 
Ženska četa Društva Dobrnič.
   V januarju letos smo v Ljubljani us-
tanovili podružnico Društva Dobrnič, 
ki bo med drugim pripravljala temat-
ske okrogle mize in pogovore ter skr-
bela za ohranjanje spominskih obeležij 
v spomin na ženske demonstracije v 
Ljubljani in na druge pomembne zgo-
dovinske dogodke. V spomin na ženske 
demonstracije, ki so bile edine ženske 
demonstracije v okupirani Evropi med 
drugo svetovno vojno in so potekale v 
letu 1943, je bila letos 21. aprila že izpe-
ljana okrogla miza z naslovom »Vidimo 
se naslednjo sredo!«, kar je bilo geslo 
demonstrantk pred 75 leti.
   Novo podružnico Društva Dobrnič 
smo ustanovili 25. aprila tudi v Postoj-
ni. Vodi jo Bruna Olenik, ki je že več 
let članica upravnega odbora Društva 
Dobrnič. Na sestanku je bil sprejet 
sklep, da se prvo soboto v oktobru prip-
ravita okrogla miza in kulturni dogodek 
v Orehku pri Postojni. Tam je bil kmalu 
po dobrniškem kongresu, ki je potekal 
16. in 17. oktobra 1943. leta, že v no-
vembru leta 1943 ustanovljen odbor za 
postojnsko in pivško okrožje.
    Tako Društvo Dobrnič ohranja spo-
min na prvi kongres Ženske protifaši-
stične zveze in na druge pomembne do-
godke ter na izročilo ženskega gibanja v 
Sloveniji, ki se je prav v prelomnih do-
godkih zgodovine slovenskega naroda 
izoblikovalo kot svobodomiselna, mi-
roljubna in povezovalna življenjska sila. 
Vizija udeleženk kongresa je bila upor 
proti nasilju, krivicam, poniževanju ter 
zavezanost plemenitim vrednotam hu-
manizma in človeškega dostojanstva za 
vse. To je tudi idejna zasnova za delo 
Društva Dobrnič v prihodnje.
Domači izdajalci in domobranci 
zakrivili pokol na Javorovici
Jokalo je nebo, 
jokala so naša srca
A K T U A L N O
Kljub slabemu vremenu se je letos 17. marca prišlo na Javorovico 
poklonit veliko število ljudi. V spominski hram in k spomeniku je 
deset delegacij položilo cvetje in se poklonilo padlim. Spominska 
slovesnost je bila zelo čustvena in dramatična, saj nam je dogodke 
opisovala edina še živeča preživela borka napada na Javorovico, 
tovarišica Malči Jakša - Miša.
»Čeprav je od dogodka na Javorovici minilo že 74 let, se še povsem dob-ro spominjam tedanje-
ga pokola, ki so ga domobranci zakrivili 
prav na tem hribu. In ker sem edina še 
preživela, morda ne bo odveč, da slišite 
moje pričevanje – tudi zato, ker nekda-
nji sovražnik vse bolj dviguje glavo in 
sprevrača zgodovinska dejstva, da bi 
prikril svoje zločine. Brez domačih iz-
dajalcev in domobranske vojske, ki se 
je bojevala pod vodstvom SS-policijske-
ga polka, tega pokola na Javorovici ne 
bi bilo,« je zbrane nagovorila 96-letna 
Malči Jakša - Miša in nadaljevala: »Žal 
se tudi politika na to ne odziva dovolj 
odločno in nas sili v nekakšno spravo. 
Vsakdo, ki je doživel to, kar sem jaz do-
živela samo tu, na Javorovici, se z zlo-
činci ne more ne spraviti ne pozabiti in 
še manj jim odpustiti. Pod rdečo zvez-
do smo se bojevali za svobodo, enakost 
in pravičnejšo družbo. Zdaj lahko sami 
presodite, koliko nam je to uspelo: udar-
niško smo gradili ceste, tovarne, stano-
vanja, šole, vrtce. Danes je to vredno le 
toliko, za kolikor to nekdo kupi ali pro-
da in obogati. Mnogi pozabljajo, da smo 
mi, partizanska vojska, pripravili temelj 
za samostojno Slovenijo.«
Sneg do kolen in do zob 
oboroženi esesovci
O doživljanju takratnega dogajanja je 
tovarišica Miša povedala: »Četrti bata-
ljon Cankarjeve brigade je bil na Javo-
rovici, da se malo spočije od prejšnjih 
bojev. Popoldne smo imeli spodaj v 
vasi najprej miting, ki je imel kulturni 
// BESEDILO: Matjaž Zagorc      // FOTO: Staša Blatnik
in narodnobuditeljski pomen, nato pa 
smo želeli prespati tu zgoraj. Prijateljica 
in soborka Suzana je bila določena za 
odhod v izvidnico z zaščitno četo, ker 
pa se je slabo počutila, me je prosila, 
da jo zamenjam. Okoli tretje ure zjut-
raj se nas je približno 20 odpravilo pro-
ti Kostanjevici. Že na poti smo zaslišali 
posamezne strele in takoj smo zaslutili, 
da je nekaj narobe. 
Okoli sedme ure zjutraj je sovražnik 
udaril tudi po nas. Bilo je snega do 
kolen, in ko smo se po drči poskušali 
povzpeti na hrib, so z vrha na nas začeli 
streljati. Na snegu smo bili lahka tarča. 
Takoj sta padla dva borca, tretji pa je bil 
hudo ranjen in smo ga zvlekli v grmovje 
z namenom, da ga naslednji dan rešimo. 
Nato je padlo še šest ali sedem tovari-
šev. Začeli smo se premikati proti Javo-
rovici, a nam je sovražnik to preprečil. 
Peščica se nas je zatekla k cerkvici, ki 
je stala na čistini, drugam nismo mog-
li. Tu je bil ranjen komandir čete Ivo. 
Ranjenega smo zavili v rjuho, ki smo 
jo dobili pri bližnji hiši, in ga zakopali v 
steljnik. Pozneje smo izvedeli, da ga je 
bližnji kmet izdal in so ga domobranci 
zverinsko ubili.
 Le pet ali šest se nas je po celodnev-
nem preganjanju vrnilo na Javorovico, 
kjer smo naleteli na srhljivo sliko: borci 
so ležali na snegu goli in bosi, z razbiti-
mi glavami in dobesedno razmesarjeni, 
tako da skoraj nikogar ni bilo mogoče 
prepoznati. Manjkale so jim noge, roke, 
glave. Tovarišica Suzana je imela pov-
sem razmesarjen trebuh. Živa smo našli 
le ranjenega tovariša Butaro in komi-
sarko Tončko Šobar. Tončka je bila ra-
19
Izročilo
Mi nismo hoteli
sovraštva in kletve,
mi nismo hoteli
požganih domov,
mi nismo hoteli
uničene žetve,
mi nismo hoteli
solza in grobov.
 
Branili smo polja,
branili gozdove,
branili smo mesta,
branili vasi,
umirali smo
za bodoče rodove,
za tiste,
ki bodo,
ki jih še ni.
 
Naj večno vam sije
sonce svobode,
naj nikdar vam sreče
ne tujec temni.
Če kdaj vas bo skušal
vkovati v okove –
branite svobodo,
kot smo jo mi.
 
Fani Okič
 
Vir: Boris Paternu: Slovensko
 pesništvo upora, 1. knjiga.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 
Partizanska knjiga,1987, str. 347.
njena v trebuh, Butara pa v roko. Kot 
bolničarka sem obema najprej povezala 
rane, nato pa smo ju s pomočjo teren-
cev naložili na veje in po snegu zvlekli 
do bližnje vasi. Tončka je umrla že na 
poti, tovariša Butaro pa so terenci nato 
spravili do bolnišnice. Sicer je preživel, 
vendar mu roke tudi tam niso več mogli 
rešiti.«
 
Po boju skrunitev mrtvih
Zbrane je nagovoril tudi mag. Dejan Ži-
dan, predsednik SD in podpredsednik 
v zadnji vladi. Prikazal je okoliščine in 
potek poboja 113 partizanov. Obsodil je 
zlonamerne poskuse ponarejanja zgo-
dovine, ki naj bi oprali sramotno sode-
lovanje določenih Slovencev v oboro-
ženih enotah na strani okupatorja. Na 
povelje generala Rösenerja so tako v 
Novem mestu sestavili bojno ekipo iz 
14. SS-policijskega polka ter 31. in 32. 
čete slovenskega domobranstva. Ta iz-
redno dobro oborožena skupina je svoj 
bojni pohod začela ponoči 16. marca 
1944. Napad je bil neusmiljen. Borci, 
vajeni težkih preizkušenj, so se znašli 
v nerešljivem položaju. V enem od naj-
bolj tragičnih trenutkov spopada je na 
mah padlo 50 partizank in partizanov.
 
Še bolj pretresljivo pa je, da so bili po-
leg pripadnikov nemških enot glavni 
nasprotniki in vodje načrtovanega na-
pada in obkolitve domobranci – torej 
Slovenci, pripadniki našega naroda! Ko 
je bilo boja konec, je sledilo najnizkot-
nejše dejanje – skrunitev mrtvih. To je 
bil zločin, ob katerem lahko samo ob-
nemimo. Padlim partizankam in parti-
zanom njihovi krvniki tudi po smrti niso 
dovolili spokoja. Zgodila se je kršitev 
vseh človeških – vseh etničnih načel. 
Zgodilo se je eno najbolj umazanih de-
janj belogardizma med vojno. To je re-
snična zgodovina našega naroda.
 
Udeležence so pozdravili tudi predstav-
niki organizatorja – Zveze borcev, ob-
čine Šentjernej in Cankarjeve brigade. 
Prireditev so obogatile pesmi Ljudskih 
pevcev Vrhpolje in recitatork Osnov-
ne šole Šentjernej. Tovarišica Breda iz 
Gorjanske čete pa je recitirala pesem 
Francija Šalija o Gorjanski četi.
Tradicionalna prireditev na Javorovici
junij 201820
Na Libuškem polju v Avstriji
Uspešna manifestacija 
proti ustaškim shodom
A K T U A L N O
Prva manifestacija proti ustaškemu in nacističnemu srečanju 12. 
maja na Libuškem polju je uspela. Bilo je 200 udeležencev, 23 
združenj in dvanajst govornikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Av-
strije. Vi so se strinjali, da je osrednja naloga Evrope boj za prepo-
ved oživljanja nacizma in fašizma.
Tajnik Zveze koroških partiza-nov in prijateljev antifašistič-nega odpora Andrej Mohar je uvodoma poudaril, da pri-
reditev »Pliberške častne čete« ni le 
mednarodno srečanje ustaških vete-
ranov, njihove ideologije in politične 
dediščine, temveč tudi kraj srečanja 
mladih neonacistov. Glede na to, da na 
spominski slovesnosti skrajnodesničar-
skega združenja tako rekoč ni mogoče 
ločevati med zavestno neonacističnimi 
in fašističnimi akterji ter drugimi ude-
leženci, je prepoved prireditve edina 
možnost in ustreza določilom Avstrij-
ske državne pogodbe iz leta 1955, ki 
vsebuje prepoved vsakršnega nacio-
nalsocialističnega delovanja.
   Po oceni Dokumentacijskega arhi-
va avstrijskega odpora je organizator 
// BESEDILO: M. Z.   // FOTO: WAFRA
ustaškega shoda, Pliberška častna četa, 
»skrajno desničarsko združenje z moč-
no poudarjenimi revizionističnimi te-
žnjami po spreminjanju zgodovine«. 
Znanstveni vodja Dokumentacijskega 
arhiva dr. Gerhard Baumgartner pa 
je v svojem pisnem prispevku dodal, da 
Dokumentacijski arhiv že več let prepri-
čuje avstrijske oblasti, naj ukrepajo pro-
ti neofašističnim, desno ekstremnim in 
nacionalističnim izgredom na Libuškem 
polju, kjer organizatorji cerkveno prire-
ditev brez vsakršnega sramu zlorabljajo 
za rehabilitacijo fašističnega ustaškega 
režima ter za legalizacijo neofašističnih 
in skrajno nacionalističnih gibanj.
   Predstavniki iniciative proti ustaškim 
in nacističnim shodom na Koroškem so 
razkrili dva transparenta s citati iz Av-
strijske državne pogodbe in resolucije 
Združenih narodov proti neonacizmu, 
sicer pa so tudi ugotovili, da je svobodo 
izpod nacističnega jarma Evropi pribo-
rilo mednarodno partizansko in odpor-
niško gibanje. Primož Siter, predstav-
nik Zveze združenj borcev iz Slovenije, 
je dejal: »Dan, kot je današnji, zbor, kot 
je ta, nas opozarja, da je čas vedno pri-
meren, da se skupaj, glasno in odločno 
postavimo po robu tako staremu na-
cizmu kakor tudi novemu fašizmu – pri 
nas, pri vas, v Evropi.«
   Dagmar Schindler, namestnica 
predsednika zveze kacetarjev Avstrije, 
je med drugim zadovoljna ugotovila, 
da je srečanje starih in novih fašistov 
končno postalo tema javnih razprav, in 
poudarila: »Bližamo se nevarnim ča-
som. V vladi imamo desno ekstremno 
stranko, ki se navzven pretvarja in po-
skuša omalovaževati svojo antisemit-
sko in rasistično nastrojenost.« Milan 
Wutte, predsednik Zveze koroških par-
tizanov, se je zamislil ob potrebi take 
protestne manifestacije in dejal: »Da 
smo danes spet tako daleč, da se mora-
mo zbrati na takem protestnem shodu, 
je zelo žalostno in boleče za vsakega 
demokrata in svobodoljubnega človeka. 
Predvsem pa tudi za vse tiste, kateri so 
svoje najdražje zgubili v grozotni moriji 
Demonstracij proti zborovanju ustašev se je udeležilo več kot 200 ljudi
Ustaških grozodejstev se ne 
da izbrisati iz spomina
21
druge svetovne vojne na ozemlju NDH 
pod vodstvom Anteja Pavelića in voja-
ških formacij ustašev ter SS. Upam, da 
prav ta spomin, ki se spet zlorablja v po-
litične in verske namene, v prihodnosti 
ne bo več potekal v taki obliki.«
   Avstrijske oblasti so vsa leta prezirale 
celo lastne zakone in mednarodne ob-
veze. Samo na osnovi te neaktivnosti 
je shod v spomin na fašistično državo 
NDH oziroma na njene oborožene eno-
te lahko postal največje srečanje neona-
cistov v Evropi. O tej dimenziji je govo-
rila tudi Antonia Romano, predstav-
nica evropskega omrežja raziskovalnih 
in izobraževalnih ustanov: »V Italiji smo 
priče oživljanju fašističnih strank. Tu 
ne gre samo za Caso Pound in Forzo 
Nuovo, gre predvsem tudi za fašizacijo 
stranke Severna liga, ki je imela na vo-
litvah 4. marca precejšen uspeh in je še 
bolj na desni kot Gibanje petih zvezd.«
   O potrebi skupnega boja je sprego-
vorila tudi Violeta Tomić, poslanka 
stranke Levica v slovenskem parla-
mentu. Zahvalila se je vsem, ki se bo-
jujejo za evropsko antifašistično izro-
čilo, ki se bojujejo za spoštovanje pro-
tifašističnega izročila avstrijske držav-
ne pogodbe, ki je brez boja slovenskih 
partizanov in avstrijskih antifašistov 
ne bi bilo.
   Nora Christenhuß, predstavnica 
Visokošolske zveze v Celovcu, je med 
drugim poudarila, da tudi na univer-
zah ni bilo nobene razprave o dana-
šnjem shodu ustašev na Libuškem 
polju: »To je posledica politike, ki za-
vestno jemlje prostor političnim te-
mam na univerzah in vidi glavni cilj v 
tem, da oblikuje mlade ljudi v delov-
no silo, poslušno in podrejeno eko-
nomskemu diktatu.« Samuel Laster, 
izdajatelj spletnega časopisa Die Jü-
dische, pa je med drugim spomnil: 
»Vodja kaceta v Jasenovcu, Dinko 
Sakić, ki so ga leta 1998 v Zagrebu 
obsodili na dvajset let zapora, je bil 
leto pred tem v Pliberku in se je bahal 
s svojimi zločini. Bil sem navzoč pri 
procesu in jasno je bilo, na kateri stra-
ni je pravica in na kateri je krivica.«
   Medtem ko avstrijske oblasti, cerkev 
in prireditelji shoda na Libuškem po-
lju govorijo o tem, da je njihovo zbo-
rovanje »hrvaško zborovanje«, pa je 
na manifestaciji v Pliberku spregovoril 
zastopnik druge Hrvaške, Franjo Ha-
bulin, predsednik Zveze antifašistič-
nih borcev in antifašistov Republike 
Hrvaške: »Živimo v Evropi, ki zdru-
žuje. Zaupam, da je zavest za to še 
živa, da smo gradili današnjo Evropo 
na temeljih protifašizma. Tega se ne 
da izbrisati iz spomina. In želim si, da 
bodo sporočila te manifestacije doseg-
la tudi večno včerajšnje, za katere vodi 
pot v prihodnost samo po tirih vrnitve 
v preteklost.«
   Poglede v prihodnost je začrtal go-
vornik iniciative Martin Diendorfer: 
»Dokler uradna hrvaška cerkev z žeg-
nom koroške uradne cerkve obnavlja 
svoje nekdanje zavezništvo z ustaši, 
dokler se ne ogradi od svoje klerofaši-
stične zgodovine, temveč se z njo spog-
leduje pod naslovom spominske maše, 
namesto da bi obžalovala svojo zgodo-
vinsko krivdo, dokler se delajo avstrij-
ske oblasti nevedne in slepe, dokler čas-
tijo ustaško vojsko in ji pripisujejo vlo-
go žrtve, vse dotlej se narava shoda na 
Libuškem polju ne bo spremenila. Vse 
dotlej bo tudi v prihodnje magnet za 
fašiste in naciste iz vse Evrope. Dovolj 
imamo tega.« 
Balada
V senci cerkve črna vrsta,
na baretkah bela smrt,
na baretkah bela smrt –
vodi jih črnuh iz Trsta.
 
Sveti mož, kaplan v ornatu,
jim podeli blagoslov:
»Smrt, če bel ni, tudi bratu!
Bog pomagaj vam na lov!«
 
Odkoraka črna vrsta
z blagoslovom iz vasi,
za sledjo črnuh iz Trsta
vodi jih, a sled je kri.
 
Mlad kurir se skrije v travi,
ranjen išče pomoči,
bela smrt se nadenj spravi,
biča ga vse do vasi.
 
So na smrt ga obsodili –
bičan bil je, opljuvan,
mrtvemu oči staknili,
v imenu Kristusovih ran.
 
Sveti mož, kaplan v ornatu,
jim podeli blagoslov:
»Smrt, če bel ni, tudi bratu!
Bog pomagaj vam na lov!«
 
Peter Hribar
Vir: Boris Paternu: Slovensko pe-
sništvo upora, 3. knjiga.
Novo mesto: Dolenjska založba 
1996, str. 81.
junij 201822
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
vabi na slovesnost ob 70. obletnici delovanja,  
ki bo v nedeljo, 1. julija 2018, ob 11. uri 
na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Prireditev bo v vsakem vremenu.
K U LT U R A
Pismo partizanke
Ko iz domačega kraja na tujem
sem pismo od partizanke prejel,
s tresočo sem ga roko odprl
in iz očesa sem solzo otrl.
V njem našel sem cvetje rdeče
in zelen vršiček – rožmarin,
cvetje iz domače vasice,
iz prelepih zasavskih planin. 
»Ko mimo sem šla domačije,
s katere si ti bil pregnan,
na vrtu sem natrgala cvetje,«
mi piše dekle – partizan.
»Utrgala sem cvetko rdečo
in vršič zelen – rožmarin.
Zavila ga v pisemce belo
in tebi poslala v taborišče v spomin.«
 
Evgen Cej, izgnanec v Nemčijo, 
pesem je nastala leta 1942 v 
taborišču Bruchsal.
Vir: Boris Paternu (ur.): Slovensko 
pesništvo upora, četrta knjiga. 
Novo mesto: Dolenjska založba 
1997, str. 439
Zakaj jočeš
– Babica, zakaj jočeš,
zakaj si brišeš solze,
glej, kako lep dan je zunaj,
vse poti k soncu drže!
– Oprosti, ljubica,
ne bi te rada užalila,
jutri je praznik, dan upora.
Nanj mislim, ne bom ga pozabila!
Med vojno so nas izselili,
mama in ata se nista več vrnila,
mene in druge so v sirotišnico dali,
hoteli so, da bi na svoj rod pozabila!
Izročili so me nemški družini
in me potisnili skozi grajski obok,
ves čas sem bridko jokala,
saj bila sem ukraden otrok!
– Babica, ne joči,
zdaj je pri nas tvoj dom,
jaz te ne bom zapustila,
pri tebi za vedno ostala bom!
 
Jože Ševljak
Skupaj  v  svobodi
Mama, daj, obriši solze,
jutri pridemo nazaj –
zima se je poslovila,
tukaj je cvetoči maj.
Veš, vsi skupaj za svobodo
marsikaj prestali smo
in potiho vsi želimo,
da tako nič več ne bo.
Partizani vsi kot eden
vedno skupaj smo bili,
če nam sonce je sijalo
ali če je tekla kri.
Bodimo naprej še vedno
skupaj trdni vsepovsod,
da v bodoče ob težavah
neomajen bo naš rod.
Marija Ana Petek
23
Edinstvene ženske demonstracije pod okupatorjem
Zamolčani in tudi 
izbrisani spomin
A K T U A L N O
Bila je zima 1942-43. Ljubljana je bila obdana z bodečo žico in raz-
deljena s španskimi jezdeci, ki so imeli odprte le ozke nadzorovane 
prehode. V Gramozni jami so streljali talce. In bile so božične raci-
je. Aktivisti OF so se zanesli, da jih za božič nihče ne bo preganjal, 
in so se zatekli domov.
Italijani z belogardističnimi izdajalci pa so prav na božični večer preče-savali domove in množično zapirali moške. Pošiljali so jih v internacijo 
in jih streljali kot talce. Ženske so po no-
vem letu začele hoditi pred ljubljanske 
zapore. Najprej so prosile, nato zahte-
vale, da izpustijo jetnike, da ne strelja-
jo več talcev in da interniranim ljudem 
lahko neovirano pošiljajo pakete. Toda 
bilo je vse zaman.
   To žensko srečevanje pred zapori je 
konec januarja in v februarju sprožilo 
najprej spontano akcijo neorganiziranih 
protestov, nato pa od 21. aprila 1943 
dalje dobro organizirano akcijo. In 15. 
februarja so prosile za svoje moške tudi 
cerkvene očete na Pogačarjevem trgu. 
21. aprila 1943, bila je sreda, so se or-
ganizirano zbrale pred okupatorjevim 
štabom pred Kazino v Zvezdi. Od oku-
// BESEDILO: Živa Vidmar    // FOTO: Arhiv Svobodne besede
patorja so zahtevale spoštovanje člove-
kovih pravic. Ni jih bilo veliko, bile pa 
so vztrajne in so si obljubile: »Vidimo se 
naslednjo sredo!« (prvi ženski spome-
nik) Vsako sredo so neopazne organiza-
torke zbrale več žensk, vsako sredo jih 
je okupator razganjal s puškinimi kopiti. 
Prav pri tem preganjanju pa se je poka-
zala ženska organizacija. Dekleta brez 
otrok so prestrezala udarce. Končno 
so 12. maja 1943 odkorakale iz Zvez-
de pred vladno palačo na Erjavčevi in 
zahtevale human odnos okupatorja do 
njihovih ljudi.
Gluha ušesa cerkvenih očetov
 
Okupator je licemerno prevzel peticijo, 
hkrati pa je nad ženskami izvajal repre-
salije (drugi ženski spomenik). Za zapr-
te moške, za vse interniranke in inter-
nirance ter za ženske, ki so zahtevale 
osnovne človekove pravice, ni bilo no-
benih sprememb. Okupator se zanje ni 
zmenil. Potem ko so zavezniki prišli v 
Italijo, so se ženske 21. junija 1943 spet 
zbrale pred vladno palačo in zahteva-
le pravičnost. Razgnali so jih z vodo iz 
gasilskih brizgaln in s puškinimi kopiti. 
Pa so se spomnile na cerkvene očete in 
odšle pred stolnico, da bi znova prosi-
le za milost pri cerkveni oblasti (drugi 
in »sporni« tretji ženski spomenik). Do 
stolnice niso prišle, ker je bila najprej 
zapora takoj za Robbovim vodnjakom 
proti stolnici, potem pa vodni curki in 
puškina kopita … 
   25. julija 1943 je v Italiji padla faši-
stična vlada in ženske so v Ljubljani 
1. avgusta 1943 spet organizirale de-
monstracije, tokrat pod vsesplošnim 
okriljem OF. Te demonstracije so ime-
le večjo težo predvsem zaradi množič-
nosti. Zbralo se je približno 10.000 lju-
di (četrti spomenik pred sodno palačo 
v Čufarjevi ulici). A večjega učinka na 
italijanskega okupatorja demonstraci-
je niso imele.
   Takšen je bil scenarij prvih, zadnjih in 
edinstvenih (ne samo v Evropi!) ženskih 
demonstracij pod okupatorjem v drugi 
svetovni vojni. In kakšen je spomin na-
nje? Zamolčan, pa tudi izbrisan!
Trije spomeniki, posvečeni 
ženskim demonstracijam 
leta 1943
Spomenik pred Kazino v Zvezdi so 
odkrili 21. julija 1953 (pred dnevom 
vstaje). Avtor idejne zamisli spomeni-
ka je profesor Jože Plečnik, uresničila 
pa jo je skupina pod vodstvom aka-
demskega kiparja Boža Pengova.
Spomenik pred vladno palačo na Er-
javčevi ulici so odkrili 22. junija 1953. 
Posvečen je dogodkom 12. maja in 
21. junija 1943. Izdelan je bil po na-
črtu arhitekta Eda Ravnikarja.
Spomenik pred stolnico na Ciril-Me-
todovem trgu so odkrili 22. junija 
1953. Osnutek obeležja je Ravnikar-
jev, spremenil pa ga je verjetno Boži-
dar Pengov. Odstranjen je bil na željo 
nadškofije leta 1991. 8. julija 2006 je 
bil postavljen nov spomenik na Poga-
čarjevem trgu, izdelala ga je akadem-
ska kiparka Dragica Čadež.
Spomenik na Pogačarjev trgu je delo akademske kiparke Dragice Čadež
junij 201824
 
Pozabili na ženski boj
Zamolčan je bil preprosto zato, ker je 
bilo to samó žensko gibanje, ki pa na 
splošno, ne samo v zgodovinski zna-
nosti, nima nobene teže. Obrazi iz zgo-
dovine in zgodovinskih kronik so samo 
moški. Če so bojevniki iz NOB prizna-
vali svoje sobojevnice v socialističnih 
časih, potem je ženski boj samostojna 
Slovenija ne samo marginalizirala, am-
pak je želela nanj preprosto pozabiti. In 
to zato, ker je žensko gibanje moteče, 
zlasti pri razgraditvi socialne države in 
pri vnovični pokoritvi žensk neopatri-
arhalizaciji. Nosilka poglavitnega boja 
proti ženski emancipaciji pa je Rimsko-
katoliška cerkev, ki je zahtevala odstra-
nitev tretjega spomenika pred stolnico, 
češ da je ta lažniv. Odstranjeni spome-
nik, ki je bil postavljen leta 1953, je bil 
sicer postavljen tja kot opomin cerkveni 
oblasti, vendar pa je bil odstranjen leta 
1991 na njeno željo in kot podrejanje ci-
vilne oblasti cerkveni. Drugič je civilna 
oblast žrtvovala ženski spomenik, da je 
RKC brez velikih nasprotovanj privolila 
v graditev mošeje v Ljubljani.
   Mestna občina tretjega spomenika ni 
vrnila »popravljenega« na svoje mesto. 8. 
julija 2006 je bil postavljen nov kip na Po-
gačarjevem trgu, izdelala ga je akadem-
ska kiparka Dragica Čadež. In kaj v resni-
ci pomenijo ženske demonstracije izpred 
75 let? Predvsem opozorilo, da so bile na 
Slovenskem posebno pogumne in po-
nosne ženske, ki so imele voljo pokazati 
svetu, da se mu ne bodo prepustile kot 
žrtvene ovce, in so ponosno zahtevale in 
ne prosjačile za svoje pravice.
70 let Zveze borcev Slovenije
Vrednote NOB – skupek zgodovinsko trajnih slovenskih vrednot
Leta 2018 praznuje Zveza bor-cev za vrednote NOB Sloveni-je 70 let obstoja. V javnosti je mogoče tu in tam prebrati, da 
smo preživeli in zastareli, skratka od-
več. Tako ne govorijo le nepodpisani 
in slabo vzgojeni agitpropovci, ki so se 
razmnožili po strankarskih glasilih, tem-
več tudi kakšna dovolj razgledana, pre-
mišljujoča in celo podpisana osebnost 
znanega imena. Vsi pa ob tem pozab-
ljajo, da »vrednote NOB«, za katerimi 
stojimo, niso dnevnopolitična gesla, 
s kakršnimi se povečini prerivajo da-
našnje stranke, temveč skupek zgodo-
vinsko trajnih slovenskih vrednot. Te so 
bile leta 1941 le na najbolj brutalnem 
preizkusu; NOB, ki ni bil samo pred-
met »kavarniške debate« skupine izo-
bražencev (Kocbek), temveč množična, 
spontana in hkratna vstaja slovenskega 
ljudstva na vsem območju »zedinjene 
Slovenije«, pa je bil častni odgovor na 
poskus surovega genocida.
 Če kdo v resnici misli, da ni bilo vred-
no, naj se spomni Kajuhovih verzov o 
hlapcih in Cankarjevih besed o njih. 
In če je prepričan, da bi bilo brez na-
rodnoosvobodilnega upora veliko manj 
žrtev, naj bere, če že drugega ne, Pisma 
na smrt obsojenih, naj se spomni tistih 
tisočev talcev, ki so jih postrelili in po-
besili ne krive ne dolžne; ali pa naj po-
misli na duhovnika Izidorja Završnika in 
njegovo zgodbo, ki so jo bog vedi zakaj 
eni in drugi skrivali do današnjih dni – 
čeprav je do neverjetnosti človeška. 
Nihče ne taji, da so si med vojno in v 
prvih povojnih maščevalnih letih tudi 
na partizanski strani privoščili različna 
grozodejstva; v vojni in njenem nasil-
nem brezzakonju se ob vsem dobrem 
pririne v ospredje tudi veliko slabega. 
Nobena vojna niso šmarnice in še tako 
dober poveljnik ne bo nikoli imel pod 
nadzorom prav vseh svojih vojakov. 
Vsekakor so to bili obžalovanja vredni 
primeri, toda s svetopisemskim prime-
rom povedano: ali naj babica s porod-
no vodo zavrže tudi otroka? Pa naj se 
// BESEDILO: dr. Nevenka Troha, dr. Matjaž Kmecl
ga s spočetjem drži še tako umazan iz-
virni greh?
»Izvirni greh« našega osvobodilnega 
upora pa je bil, da se je vanj ugnezdil 
spopad med dvema svetovnima siste-
moma moči. Kakor koli obračamo, se 
pri tem pokaže, da je eden od obeh 
sledil vseljudskemu zanosu in volji po 
svobodi, drugi pa tega ni hotel že zato 
ne, ker ni trpel prvega, tako in tako sta 
se imela za zgodovinska sovražnika; in 
se je raje odločil za kolaboracijo. Konec 
vojne je pokazal, da je vsaj v tem pri-
meru imel prav prvi, česar mu drugi ni 
odpustil vse do današnjih dni. Rezultat: 
vsesplošna in nepopustljiva skreganost 
ter – med drugim – dvoglavi spomenik 
v srcu svobodoljubne in uporne, slo-
venske Ljubljane.
 
 Zveza borcev ne mara biti zastavonoša 
nobene od teh, čeprav si eni in drugi kot 
nekakšno samoumevnost na vse kriplje 
prizadevajo, da bi jo za to naredili. V 
Avtor idejne zamisli spomenika pred Kazino je 
Jože Plečnik
25
70 let Zveze borcev Slovenije
Vrednote NOB – skupek zgodovinsko trajnih slovenskih vrednot
obletnici vidimo trenutek, da še enkrat 
poudarimo: smo skupnost vseh tistih 
ljudi, ki vidijo v nekdanji Osvobodilni 
fronti in NOB dragoceno zakladnico 
slovenskega ponosa, svobodoljubnosti 
in poguma; v takratnih ljudeh vidimo 
generacijo, ki si je upala, ki ni računala, 
kaj se ji splača, temveč je tudi za ceno 
desettisočev življenj ostajala zvesta slo-
venski zgodovini in vodilom, ki so se v 
njej spočela. Dejanje predstavlja drago-
ceno srebrnino, h kateri se bomo lahko 
zmeraj spet, kadar nas bo svet grabil za 
vrat – in nas bo zagotovo še, ker vidijo 
v nas drobiž, tako kot sta nas Hitler in 
Mussolini – vračali po navdih. 
Imamo se za skrbne in odgovorne varu-
he te naše zakladnice – ne kot »levi« ne 
kot »desni«, temveč kot svoji.
Od nastanka do današnjih dni
Zveza združenj borcev NOV Jugoslavi-
je je bila na pobudo Josipa Broza Tita, ki je nato postal tudi njen prvi predsednik, 
ustanovljena šele konec septembra 
1947, v času, ko so se vse bolj zapletali 
odnosi z zahodnimi zavezniki in so se 
že kazali spori s Stalinom. Jugoslovan-
sko vodstvo je namreč ocenilo, da bi bili 
borci in drugi sodelavci osvobodilne-
ga gibanja v primeru napada na drža-
vo zaradi svojih izkušenj in patriotizma 
močna moralna, politična in obrambna 
sila. V nekaj mesecih po zvezni so bile 
ustanovljene tudi republiške organiza-
cije. Imele so status družbenopolitičnih 
organizacij in so delovale v okviru Ljud-
ske fronte, po njenem preoblikovanju 
leta 1953 pa v okviru Socialistične zve-
ze delovnega ljudstva. Njihova osrednja 
naloga je bila sodelovanje pri obnovi in 
razvoju domovine ter pri obrambi njene 
ureditve in neodvisnosti, ob tej pa tudi 
pomoč članom pri urejanju ekonom-
skih, socialno-humanitarnih, zdravstve-
nih in drugih vprašanj.
ZZB NOV Slovenije je bila tako usta-
novljena 4. julija 1948, po naključju 
torej le teden dni po objavi resolucije 
Informbiroja, s katero je bila Komuni-
stična partija Jugoslavije izključena iz 
te organizacije in med drugim obtožena 
oddaljevanja od marksistične in lenini-
stične ideologije ter sovražnega odno-
sa do Sovjetske zveze. Ob ustanovitvi 
je bilo vanjo vključenih 120.000 članov, 
desetletje pozneje 130.000, leta 1973 
pa 157.000, nato pa se je število zaradi 
umiranja članstva zmanjševalo. Člani so 
lahko postali nekdanji borci NOV, akti-
visti OF in drugi, ki so dejavno podpirali 
osvobodilno gibanje, udeleženci odpo-
ra proti okupatorju zunaj Slovenije in 
žrtve fašističnega nasilja. Leta 1962 se 
je vanjo vključila Zveza vojaških vojnih 
invalidov Slovenije. 
 
V prvih letih je Zveza delovala pred-
vsem na humanitarnem področju, 
skrbela za vojne sirote in otroke pa-
dlih udeležencev osvobodilnega boja 
ter članom pomagala urejati invali-
dnine, pokojninsko dobo, denarne po-
moči, zaposlitve, stanovanjsko vpra-
šanje in podobno. 
Zveza je skrbela za postavitev in 
vzdrževanje spomenikov in spomin-
junij 201826
skih znamenj (postavljenih je bilo več 
kot 5.300), za urejanje grobov in gro-
bišč padlih ter za ureditev spominskih 
zbirk o NOB. Z njenim sodelovanjem 
so bile ustanovljene knjižne zbirke, kot 
sta Knjižnica NOV in POS ter Knjižnica 
OF, v okviru katerih je izšlo več kot 120 
knjig. Pripravila je številne spominske 
in komemorativne prireditve, nekate-
re so postale tradicionalne. Izročila in 
vrednote narodnoosvobodilnega boja je 
širila tudi z delovanjem skupnosti bor-
cev enot in služb NOV in POS.
Z ustavo, sprejeto leta 1974, ki je uve-
dla delegatski sistem, je ZZB posta-
la del oblasti in imela delegate vse od 
temeljnih samoupravnih skupnosti do 
zvezne skupščine. Kot takšna je prev-
zemala tudi odgovornost za delo teh 
organov oblasti. Zveza je sodelovala v 
procesih demokratizacije, ki so v osem-
desetih letih, zlasti pa po letu 1986, 
tako zunaj kot znotraj političnega siste-
ma potekali v Sloveniji. 
Slovenska ZZB je delovala tudi na po-
dročju tako imenovanega splošnega 
ljudskega odpora in družbene samo-
zaščite ter novembra leta 1968 podpr-
la ustanovitev organov republiške te-
ritorialne obrambe. Takrat je skupina 
pri njenem glavnem odboru na podla-
gi bogatih izkušenj iz narodnoosvobo-
dilnega boja oblikovala zasnovo splo-
šnega ljudskega odpora in družbene 
samozaščite, ki so jo v Sloveniji kljub 
nasprotovanju Jugoslovanske ljudske 
armade uspeli ohraniti. Njena veljava 
in pomen sta se potrdila ob agresiji na 
Slovenijo leta 1991. ZZB je tudi ustva-
rila dobre odnose z organizacijami ci-
vilne družbe, s planinsko, taborniško 
in športnimi organizacijami, Rdečim 
križem in drugimi. 
 
V okviru njenega mednarodnega de-
lovanja je zlasti pomembno njeno 
sodelovanje z Zvezo partizanov Pri-
morske in nato z Vsedržavnim zdru-
ženjem partizanov Italije, v katerem 
so v sekcijah v Trstu in Gorici včla-
njeni tudi Slovenci. Prav tako je po-
membno njeno sodelovanje z Zvezo 
koroških partizanov. 
Po družbenih spremembah, ki so sledi-
le večstrankarskim volitvam aprila leta 
1990, je ZZB NOV Slovenije izgubila 
status družbenopolitične organizacije 
in se je kot subjekt civilne družbe kon-
stituirala v samostojno nestrankarsko 
organizacijo borcev in udeležencev 
narodnoosvobodilnega boja Slovenije. 
Obenem so zaradi nestrinjanja o osre-
dnjih vprašanjih politike in delovanja 
nastajali spori z drugimi republiškimi 
in zvezno organizacijo, zlasti v pripra-
vah na 11. kongres ZZB NOV Jugosla-
vije v prvi polovici leta 1990, ki se ga 
slovenski delegati niso udeležili in so 
nato iz zvezne organizacije izstopili. 
ZB NOV Slovenije je začela tudi po-
stopke za vključitev v Svetovno fede-
racijo veteranov, v katero je bila nato 
sprejeta aprila leta 1994. Pri tem je 
pomembno pripomogla k mednaro-
dnemu uveljavljanju samostojne Slo-
venije. Obenem so se člani slovenske 
ZZB dejavno vključili v proces osamo-
svajanja Slovenije in nato leta 1991 
odločno podprli ter v okviru realnih 
možnosti tudi sodelovali v odporu pro-
ti agresiji JLA na Slovenijo. Vse od leta 
1992 se je Zveza zavzemala za aktiv-
no vlogo Slovenije ter njenih vladnih in 
nevladnih organizacij pri odpravljanju 
balkanske krize. Hkrati je bila kritična 
zaradi zapostavljanja (neuveljavljanja) 
ugleda, ki si ga je Slovenija v okviru 
velike zavezniške koalicije pridobila v 
protifašističnem boju. Dejstvo, da so 
slovenski partizani pomembno prispe-
vali k zmagi zaveznikov, potrjuje tudi 
vabilo slovenske delegacije na slove-
snost ob 70. obletnici izkrcanja zave-
znikov v Normandiji leta 2014. 
 
Pomembni koraki najprej so bili stor-
jeni junija 1992, ko se je organizacija 
preoblikovala v Zvezo združenj bor-
cev in udeležencev NOB Slovenije, 
in nato leta 1997, ko je sprejela od-
ločitev, da se lahko vanjo včlanjujejo 
tudi tisti, ki niso bili udeleženci osvo-
bodilnega boja. Tako so bila odprta 
vrata mlajšim, rojenim med vojno in 
po njej, ki podpirajo vrednote proti-
fašizma. S tem je postala splošna do-
moljubna organizacija, ki ohranja in 
razvija izročila in vrednote NOB ter 
pomaga svojim članom urejati zlasti 
socialna in zdravstvena vprašanja. V 
njenem okviru je konec leta 1997 de-
lovalo 63 območnih združenj, danes 
pa jih je 82. Leta 2007 se je preimeno-
vala v Zvezo združenj borcev za vred-
note NOB Slovenije – ZZB. Od poletja 
2013 pa v ZZB deluje tudi mladinska 
organizacija.
70 let ZB
Učenci sporočajo: Želimo si mir in ljubezen
Za vse udeležence je organizator, Združenje borcev za vrednote NOB Krško, pripravil nagradni izlet. Obiskali so spomenik ko-
mandanta Staneta in Otok, kjer je raz-
stavljeno ameriško letalo. Učencem pa 
so obljubili posebno razstavo, kar so 
uresničili na začetku marca v Kultur-
nem domu v Krškem. Odprtja s kul-
turnim programom se je udeležilo zelo 
veliko odraslih in šolarjev. Zbrane je ob 
tej priložnosti nagovorila profesorica 
Andreja Novak Gabrič. »Spoštovanje, 
medgeneracijsko sodelovanje in med-
sebojno razumevanje so vrednote, ki 
človeštvo združujejo in povezujejo. Ne-
nehni so izzivi, ko naše učence in nas 
mentorje različne organizacije vabijo k 
sodelovanju, razmišljanju in ustvarjanju 
prispevkov o različnih perečih vpraša-
njih,« je med drugim dejala Gabričeva 
in dodala: »Povabilu predsednika ZB 
Lojzeta Štiha, da se znova povežemo 
in skupaj nekaj ustvarimo, smo se men-
torji nekaterih posavskih šol tudi tokrat 
brez pomisleka odzvali, saj želimo na-
daljevati in živeti te vrednote. Z Zvezo 
združenj borcev za vrednote NOB šole 
že nekaj let sodelujemo, tudi Osnovna 
šola Raka, iz katere prihajam. Likovni 
Osnovnošolci v občini Krško so 
v tem šolskem letu zelo zavzeto 
ustvarjali risbe in pisali spise na 
temo NOB in o težavah današ-
njega časa. Del gradiva na temo 
Ustavimo zlo so izdali v glasilu 
Še pomnimo, tovariši. Učenci 
so risali in pisali o vojnah, lako-
ti in begunstvu. Trinajst risb so 
narisali za koledar za leto 2018, 
ki nosi naslov: Šolstvo v letih 
1941–1945. Skupaj so ustvarili 
34 zelo zanimivih risb. 
// BESEDILO IN FOTO:  Lojze Štih, 
predsednik ZB za vrednote NOB Krško
27
Osnovnošolci so risali in pisali za glasilo Še pomnimo, tovariši
Odprtja razstave se je udeležilo veliko učencev in odraslih.
70 let ZB
Učenci sporočajo: Želimo si mir in ljubezen
in literarni izdelki naših učencev do-
polnjujejo njihova glasila in koledarje. 
Organizatorji pa hvaležnost za naše 
delo izkazujejo s povabilom na zaključ-
ne razstave in nas popeljejo na izlete 
na kraje, ki sestavljajo delčke mozaika, 
skupne slike, imenovane zgodovina. Ti 
kraji predstavljajo veliko naše zgodovi-
ne in ponosa. Tudi to je šola, učna ura, 
vzgoja za življenje, za prihodnost.«
   V literarnih zapisih so učenci kritično 
opisovali dogajanje v svetu, hkrati pa 
so izrazili sočutje z vrstniki po svetu, 
ki še vedno živijo v negotovosti: »Ho-
dijo, pa nikamor ne pridejo. So umaza-
ni in pregnani od doma, mnogi tudi iz 
države, živijo v strahu. Resničnost je 
nepravična.« 
   V svojih zapisih učenci sporočajo, da si 
želijo miru, družinske sreče, preskrblje-
nosti, ljubezni. Brezposelnost in revšči-
na sta del našega vsakdana, zato je prav, 
da znamo ceniti vse, kar nas obdaja in 
kar imamo. Ena izmed učenk pa je do-
dala: »Stopimo korak naprej s sočutno-
stjo. Že danes naredimo nekaj dobrega 
za svetovni mir in zaživimo v strpnosti, 
spoštovanju in dobrosrčnosti. Mi smo 
upanje za nov dan.«
   Razstava je v osnovnih šolah vzbudila 
veliko zanimanje. Pet šol se je odločilo, 
da bo razstavo v celoti preneslo tudi v 
svoje prostore. 
junij 201828
Bukovo
Krajevna organizacija ZB Cerkno je tudi letos na začetku junija pri spo-
minskem obeležju na Bukovem pripravila slovesnost, posvečeno 24 par-
tizanskim garibaldincem, ki so 21. januarja 1945 padli pod streli Nemcev. 
Poleg številnih domačinov so se prireditve udeležili tudi člani ZZB in dele-
gacija ANPI - VZPI iz Čedada, ki so k spomeniku položili cvetje. Slavnostni 
govornik je bil podpredsednik ANPI Čedada Luciano Marcolini Provenza. 
Poudaril je pomen spominjanja na mrtve junake ter skrb domačinov in or-
ganizacije ZB Cerkno za urejenost spomenika. V kulturnem programu so 
nastopili učenci Osnovne šole Cerkno in recitator. Praporščaki ZB, Društva 
Sever, Slovenske vojske in Veteranov vojne za Slovenijo so še polepšali pri-
zorišče prireditve, ki se je končala z družabnim srečanjem. Pred slovesnostjo 
so se delegacije na pokopališču v Cerknem spomnili tudi vseh, ki počivajo 
v grobnici padlih.
Besedilo in foto: Vojko Hobič
 
Črnomelj:
Dan OF smo proslavili tudi v Črnomlju. Dvorano Kulturnega doma, ki je tudi 
zibelka slovenskega parlamentarizma in državnosti, saj je bilo v njej prvo 
zasedanje SNOS-a (Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta), so napolnili 
člani Združenja borcev za vrednote NOB, veterani vojne za Slovenijo 1991, 
Policijskega združenja Sever, Območnega združenja slovenskih častnikov, 
predstavniki Slovenske vojske ter predstavniki političnega, kulturnega in 
družbenega življenja v Črnomlju.
 
Slavnostna govornica Mojca Čemas - Stjepanovič, županja Občine Črnomelj, 
je v svojem govoru predstavila vrsto zgodovinskih dejstev o pomenu usta-
novitve Osvobodilne fronte, ki je združila ogromen del slovenskega naro-
da v skupnost borcev za osvoboditev okupirane Slovenije vse do trenutka, 
ko bosta fašizem in nacizem skupaj z domačimi pomagači izgnana z zase-
denega ozemlja. Poudarila je pomen vrednot, ki so nastajale in se krepile 
v krvavih bojih partizanskih enot s sovražnikom, se prenašale na civilno 
prebivalstvo in tako še bolj utrjevale nacionalni ponos ter željo po svobo-
di, prenehanju trpljenja in samostojnosti naroda in države, kar se je v letu 
1991 tudi uresničilo.
   V kulturnem delu slovesnosti so nastopili člani Lutkovnega gledališča EU 
iz Ljubljane z lutkovno predstavo Partizanski miting. 
   Slovesnost ob dnevu odpora proti okupatorju je poleg spominu na to 
dogajanje tudi dan, namenjen posameznikom, ki jim Zveza združenj borcev 
za vrednote NOB Slovenije izroči priznanja za njihovo dolgoletno požrtvo-
valno delo v borčevski organizaciji. Letos so jih dobili trije člani Združenja 
borcev za vrednote NOB Črnomelj, in sicer Rudi Hotujec iz Krajevne organi-
zacije ZB ta vrednote NOB Adlešiči (zlata plaketa), Franc Mukavec iz Krajev-
ne organizacije ZB za vrednote NOB Vinica (srebrna plaketa) in Jože Rogina 
iz Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Dragatuš (srebrna plaketa).
Besedilo: F. J.
 
Murska Sobota:
Društvo brigadirjev Pomurja (DBP) Murska Sobota je v drugem letu delova-
nja največ pozornosti posvetilo dogodkom, povezanim s 40. obletnico mla-
dinske delovne akcije Goričko.
   Tako je bilo organizirano srečanje udeležencev MDA Goričko, udeležen-
cev drugih MDA na območju Pomurja ter vseh Pomurcev, ki so sodelovali 
na MDA na območju Slovenije in nekdanje SFR Jugoslavije. Organiziranje 
in koordiniranje programa je izpeljala Osnovna šola Šalovci s svojimi pri-
zadevnimi učiteljicami. Posebno je za kakovosten program zaslužna Breda 
Kerčmar. Srečanja se je udeležilo od 200 do 300 ljudi.
 
Ob tej priložnosti je bil izdan zelo obsežen, lepo oblikovan in vsebinsko 
bogat bilten, v katerem so predstavljeni razvoj mladinskega prostovoljnega 
dela ter spomini komandantov in udeležencev mladinskih delovnih akcij. 
Bilten na poseben način prikazuje vrednote, ki se jih je razvijalo v okviru 
MDA, in sicer: prostovoljstvo, solidarnost in humanizem brigadirskega duha 
in tovarištva. Odkrili so tudi spominsko obeležje na Osnovni šoli Gornji Pe-
trovci, slavnostni govornik je bil Ljubo Jasnič, na ogled pa je bila postavlje-
na še razstava o mladinskih delovnih akcijah Goričko, katere avtor je Filip 
Matko Ficko. Razstava je bila pozneje razstavljena tudi v Vrtu spominov in 
tovarištva na Petanjcih ter v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Besedilo in foto: Filip Matko Ficko
 
Strunjan:
Na tradicionalni slovesnosti v spomin na tragični dogodek, ko so strunjanski 
otroci leta 1921 postali prve nedolžne žrtve fašizma, so v tem kraju konec 
marca pripravili spominsko slovesnost. Zbrane so nagovorili podžupanja 
občine Piran mag. Meira Hot, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB 
Občine Piran Bojan Česnik in član sveta KS Strunjan Gianfranco Giassi. Kot 
slavnostni govornik je z zbranimi svoje misli delil Rihard Knez.
    »Današnja slovesnost je posvečena spominu na strunjansko tragedi-
jo, a je namenjena vsem, ki verjamemo, da je svet mogoče spremeniti 
na bolje; vsem, ki verjamemo, da bo dobro vedno premagalo zlo,« je 
povedala podžupanja mag. Hot in opozorila, da so politične ideologije, 
ki gradijo na sovraštvu, še kako žive tudi danes. »Ne zatiskajmo si oči, 
tudi v Evropi živimo v novi dobi latentnega fašizma. Tu je, med nami – 
včasih bolje, včasih slabše prikrit, a vedno prepoznaven po nenehnem 
podpihovanju strahu. Fašizem se prisesa na vsako našo negotovost in 
jo pregnete v sovraštvo,« je opozorila. »Ne glede na to, kako razvita je 
D O G O D K I
Spominsko ploščo je odkril Ljubo Jasnič.
29
in kako dolgo demokratično tradicijo ima, je ranljiva vsaka skupnost, ki 
se ne zna ali ne zmore postaviti po robu izbruhom sovraštva. In ranljiva 
je vsaka skupnost, ki se ne upre svojim voditeljem, če ti spodbujajo sov-
raštvo,« je sklenila.
  Slavnostni govornik Rihard Knez se je v osrednjem govoru spomnil trenut-
kov, ko so v strunjanski dolini odjeknili streli, ki so pokosili nedolžne otroke. 
Zbranim je orisal obdobje, ki je sledilo temu napadu, in pozval vse, naj po-
skrbijo, da spomin na te grozote nikoli ne bo zbledel. V kulturnem programu 
so nastopili Pihalni orkester Piran, varovanke in varovanci Centra za uspo-
sabljanje Elvira Vatovec Strunjan, učenke in učenci osnovnih šol Sečovlje, 
Lucija in Cirila Kosmača Piran, Gledališka skupina Flip Piran in Minka Lavrič.
Besedilo in foto: Nina Trampuš
Kodreti:
Prvomajski pohod po gričih Gornje Branice v organizaciji Vaške skupnosti 
Gornja Branica, ki združuje sedem vasi, je potekal že desetič zapored. Kot 
je povedal lokalni turistični vodnik LAS-a Krasa in Brkinov Štefan Čehovin, 
so prvotno več kot šest ur dolg pohod razdelili na tri etape, ki se ciklično 
ponavljajo vsaka tri leta.
   Letos se je približno 40 ljubiteljev narave podalo na Kras v občini Komen. 
Izpred vaškega doma in cerkve sv. Katarine, ki jo obnavljajo, v Kodretih so 
se iz središča Gornje Branice podali skozi Kobole, kjer so si ogledali spo-
menik, postavljen bratoma Evgenu in Milanu Kantetu, žrtvama fašističnega 
terorja 23. februarja 1945, in spominsko ploščo na Kantetovi domačiji, kjer 
so se 28. 8. 1941 sešli najnaprednejši in pogumni možje Gornje Branice s 
prvimi partizani na Primorskem. V vasi jih je z dobrotami pričakal domačin 
Dušan Ukmar. Pot so nadaljevali do Kobdilja in cerkvice sv. Gregorija, nato 
pa so se mimo Štanjela spustili v braniško dolino. Zadnji postanek je bil ob 
spomeniku baronu in častniku Andreju Čehovinu pred njegovo rojstno hišo 
v Dolancih. Ob koncu več kot peturnega pohoda sta zbrane čakali še kulina-
rična dobrota, kraška jota s klobaso, in dobra kapljica. Najmlajša pohodnika 
sta bila sedemletni Matija in dve leti starejša sestra Urška Pavlič, najstarejši 
pa 78-letni Vid Benko. Prihodnje leto bodo pripravili pohod na Vrhe (Štjak).
Besedilo in foto: Olga Knez
Dolž:
Na tukajšnjem pokopališču je bila 14. aprila tradicionalna komemoracija 
za šestimi padlimi na bližnjem Selu pri Zajčjem Vrhu in za komandantom 
Cankarjeve brigade Alojzom Draganom, domačinom, ki je padel v Rogu na 
pragu svobode in je tukaj pokopan. Zbrane je ob spomeniku padlim v NOB 
pozdravil predsednik krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Franci 
Kuzma. Poveljnik novomeške spominske čete Ivan Petančič - Ičo je obudil 
spomin na legendarnega komandanta Cankarjeve brigade Alojza Dragana. 
Boris Hren, namestnik predsednika Skupnosti borcev Cankarjeve brigade, pa 
je spomnil na 1. april 1944, ko je številna enota SS-policije s svojimi slo-
venskimi pomagači skušala na bližnjih Selih obkoliti in uničiti prvi bataljon 
Cankarjeve brigade, kar pa ji ni uspelo. Žal je na bojišču obležal komandant 
bataljona Zdravko Firm s štirimi borci in bolničarko. 
   Učenke in učenci Osnovne šole Stopiče so pod vodstvom mentoric in men-
torjev za to priložnost pripravili izbran in zahteven kulturni program. V njem 
je s partizanskimi napevi nastopal Mladinski pevski zbor pod vodstvom 
Anke Koračin. Zborno recitacijo so izvedle učenke Klara, Maja in Stefanija. 
tekste so recitirali Lea Movern, Petra Gosenca, Lina Šašek, Laura Omerzu, 
Vito Vidmar in Vid Turk. K slovesnemu razpoloženju sta prispevala tudi na-
stop praporščakov s prapori borčevskih organizacij in postroj Novomeške 
spominske čete. Prireditev je vešče vodil Aleš Kirn. 
Besedilo in foto: Stojan Pertovt
Videm ob Ščavnici:
Krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobo-
dilnega boja Videm (danes se kraj spet imenuje Sveti Jurij ob Ščavnici) je 
25. maja pri spomeniku padlim borcem v NOB in žrtvam fašizma z imeni 33 
posameznic in posameznikov pred stavbo Kulturnega in upravnega središča 
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici zbrala predstavnike veteranskih organizacij iz 
časov NOB v letih 1941–1945 in osamosvojitvene vojne leta 1991.
   Udeležence slovesnosti sta pozdravila tajnica Krajevne organizacije ZZB 
za vrednote NOB Videm Katica Leskovar in župan Občine Sveti Jurij ob 
Ščavnici Miroslav Petrovič. Ob tej priložnosti so dvema novima članoma 
organizacije ZZB za vrednote NOB Videm izročili članski izkaznici. 
   V Zeleni dvorani Kulturnega in upravnega središča je Nikolaj Brus, pred-
sednik Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Gornja 
Počitek pri spomeniku baronu Čehovinu
junij 201830
D O G O D K I
Radgona, pozdravil prisotne, major Zdravko Stolnik pa je spomnil na čas 
bojev generala Rudolfa Maistra - Vojanova pred sto leti za severno mejo, 
zatem pa je v dveh šolskih urah podrobno predstavil čas desetdnevne vojne 
za Slovenijo leta 1991 na območju Prlekije oziroma podrobno v Gornji Rad-
goni. Vsi so si lahko ogledali še kratek dokumentarni film o teh dogodkih.
   Ob koncu je sledilo družabno veteransko srečanje pri Lovskem domu Lo-
vske družine Videm ob Ščavnici.
Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko
Novo mesto:
Na območju spomenika bunkerja s topom na Drski, kjer so v zadnjih le-
tih člani krajevne organizacije ZB NOB Drska v sodelovanju s krajevno 
skupnostjo Drska uredili pešpot in stopnice za vstop v objekt, so tokrat pos-
tavili informativno tablo. Bunker namreč leži ob zgodovinsko-rekreativni 
pešpoti Novo mesto v žici, zato je bila postavitev informativne table logično 
nadaljevanje urejanja okolice.
   Tabla je vsebinsko zelo podobna prvi postavljeni informativni tabli za pot 
Novo mesto v žici, ki stoji v bližini gostišča Loka. Na njej so zemljevid poti 
in podatki o ključnih dogodkih v Novem mestu v času NOB. Bunker je sicer 
tradicionalno zbirališče pohodnikov, ki se na dan upora proti okupatorju 
podajo na priljubljeno novomeško pot.
KO ZB NOB Drska
Petanjci:
Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Tišina je 16. junija pripravila že 
sedmi spominski pohod ob obeležjih NOB in osamosvojitvene vojne 1991. 
Pohoda se je udeležilo trideset članic in članov ter simpatizerjev veteran-
skih organizacij iz časov druge svetovne vojne (1941–1945) ter osamo-
svojitvene vojne za Slovenijo 1991. Vse udeleženke in udeležence so pred 
startom pohoda v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pozdravili Ferdi-
nanda Mladenovič v imenu ZZB za vrednote NOB Tišina, predsednik uprave 
Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ernest Ebenšpanger in predsednik Območ-
nega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Gornji Radgoni Nikolaj Brus. 
Iz Vrta so pohodniki krenili proti Sodišincem, kjer so se zbrali pred domačijo 
s hišno številko 6. Tam je bil pred drugo svetovno vojno doma dr. Ludvik 
Rogan in njemu v spomin je na steni domačije vzidana spominska plošča z 
besedilom pesnika Otona Župančiča: »… Naša radost, bolečina, nade v mra-
ku nam prižgane, vse nekoč bo zgodovina …«
Besedilo in foto: Filip Matko Ficko
Jamnik:
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka je 21. 
aprila letos že drugo leto zapored pripravila tovariško srečanje na Jamniku 
nad Sveto Barbaro. Skupaj smo se spomnili začetkov narodnoosvobodilne-
ga boja na Škofjeloškem na domačiji, kjer so si preganjani loški partizani 
našli prezimovališče in kjer se jim je na pobudo NOB iz Ljubljane pridružil 
smučarski vod. Slavnostni govornik je bil mag. Blaž Kavčič, sin Franca Kavči-
ča - Veljka, aktivnega udeleženca bojev, ki je skupaj z brati, borci škofjeloške 
čete, sestrama in očetom tajno sodeloval v osvobodilnem boju. V svojem 
govoru je jasno povedal, da je izdaja zakrivila napad Nemcev na Jamnikovo 
domačijo 11. marca 1942. Naši predniki v tridesetih in štiridesetih letih 
prejšnjega stoletja niso zapustili domov in se podali v mrzle gozdove zato, 
da bi se bojevali, umrli, še manj zato, da bi, kot pravijo nekateri, »darovali 
svoja življenja«. Šli so, da bi živeli, da bi zmagali v boju za svoje dostojno 
življenje in dostojno življenje vseh rojakov! Ob tem pa so zavestno tvegali 
izgubo najpomembnejšega – svojega življenja. Ko jih je leta 1941 napadel 
okupator, jim je bilo jasno, kdo je sovražnik. Zgled borcev med NOB mora 
biti vodilo za soočanje z izzivi sodobnega časa, morda tudi spodbuda Zvezi, 
da se odločno postavi v ospredje prizadevanj za dobro, materialno in du-
hovno bogato življenje državljanov Slovenije danes in jutri!
   K slovesnosti srečanja so s kulturnim programom prispevali še dramski 
igralki Nadja Strajnar Zadnik in Maja Sever ter Viktor Zadnik.
Besedilo: Franc Franko, foto: Marjana Jugovec
 
Hruševje:
Drugi pohod na območju Hruševja smo pripravili 2. junija letos. Potekal je 
ob spomenikih NOB na območju KO ZB za vrednote NOB Hruševje, ki je 
letos tudi organizirala tovrstni že drugi pohod. Lani je potekal prvi, zelo us-
pešen pohod na območju KO ZB Postojna, kar je člane Združenja borcev za 
vrednote NOB Postojna spodbudilo k nadaljnjemu pohodništvu.
   V jutranjih urah smo se člani ZB s svojimi prijatelji in privrženci, med kate-
rimi so bili tudi člani Slovenskega planinskega društva Trst, zbrali pred go-
stilno v Hruševju. Prvi postanek je bil pri cerkvi v Hruševju, kjer stoji spome-
nik, posvečen padlima borcema Edvardu Tomincu in Ludviku Ogrizku, ude-
ležencema legendarne dražgoške bitke. Nato smo pot nadaljevali v središče 
Hruševja, kjer je spomenik posvečen 18 padlim borcem in žrtvam fašizma. 
Nasproti tega spomenika pa stoji spominsko obeležje, posvečeno tehniki 
Nanos, ki je tu delovala 99 dni v letu 1944. Tehnika se je konec junija 1944 
preselila v votlino na zahodni strani Predjamskega gradu.
   Iz Hruševja nas je pot vodila proti vasi Velika Brda, nato pa do vasi Strane, 
ki so jo fašisti požgali že leta 1931. Na območju vasi Strane in Šmihel so 
bile že v času Italije močne utrdbe z velikimi zalogami orožja in municije. 
Iz Stran smo nato krenili skozi gozd proti Velikemu Ubeljskemu. Tudi pri 
tamkajšnjem spomeniku nam je naša članica Branka Černigoj prebrala o 
Udeleženci pohoda pred Roganovo domačijo v Sodišincih
31
njegovi zgodovini: aktivisti Velikega Ubeljskega so sodelovali na Razdrtem 
pri organiziranem pobegu 95 francoskih ujetnikov iz nemške posadke k par-
tizanom. 10. januarja 1944 je na Velikem Ubeljskem začela delovati parti-
zanska šola. 80 otrok je poučeval učitelj Zdenko Pečar. Prvi žrtvi v vasi, ki 
sta umrli po zverinskem mučenju fašistov, sta bila kurir Metod Simčič (12. 
avgusta 1942) in Alojz Brajlih iz Stran ( 6. oktobra 1942).
Pot smo nato nadaljevali do Malega Ubeljskega, kjer je v hiši številka 9, po 
domače Kavščevi, leta 1944 delovala partizanska bolnica, ob napadu Nem-
cev na Razdrto, skozi Brezje in Mala Brda.
Na 18 kilometrov dolgi poti smo se ustavili še v Slavinjah in Sajevčah pri 
spomeniku padlim borcem Sočanovega bataljona in pri spomeniku Niku 
Šturmu - Tarzanu, prvemu organizatorju OF v teh vaseh, ki je padel pod 
fašističnimi streli pri rakuliški cerkvi 27. februarja 1943. Pohod smo končali 
v vasi Rakulik.
Besedilo in foto: Ana Horvat
Šoštanj:
Na Koroški cesti pri domačiji Šramlovih v Šoštanju je bila 24. maja letos 
slovesnost ob odkritju spominskega obeležja posadkama strmoglavljenih 
zavezniških letal, ameriškega in angleškega bombnika, ki sta na območju 
občine Šoštanj strmoglavila pred 74 leti.
   Zbrane je pozdravil župan občine Šoštanj Darko Menih. V nesreči so umrli 
trije od desetih članov ameriške posadke in vseh sedem članov posadke 
britanskega letala. Ob strmoglavljenju ameriškega bombnika so bile v bli-
žini nesreče tudi civilne žrtve. Na domačiji Poštajnerjevih je za posledicami 
odvržene bombe umrl otrok v zibelki.
   Župan Menih se je ob koncu zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri 
postavitvi spomenika, predvsem domačiji Šramel, ki je predlog o postavitvi 
obeležja na njenem zemljišču takoj sprejela z odprtimi rokami in velikoduš-
no odstopila prostor.
   Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za obrambo Republi-
ke Slovenije Andreja Katič. Med drugim je dejala, da nas mora spominsko 
obeležje spominjati na to, da so tudi nam pomagali tisti, s katerimi smo bili 
enotni v želji po svetovnem miru, in da nas je narodnoosvobodilni boj pos-
tavil na stran zmagovalcev v drugi svetovni vojni, zato ne smemo dopustiti, 
da bi kdorkoli omadeževal pomembnost partizanskega boja. Šaleška dolina 
je v zgodovino zapisana tudi kot območje, na katerem je bila podpisana 
brezpogojna kapitulacija nemških sil za jugovzhodno Evropo.
   Visoki goste so položili vence k obeležju, ki sta ga odkrila predsednik in 
član Šaleškega aerokluba, Zvonimir Mavri in Primož Jandrok.
Besedilo in foto: Tjaša Rehar
Celje:
V celjskem Parku svobode je bila 24. aprila slovesnost ob dnevu upora pro-
ti okupatorju. Slavnostna govornica je bila ministrica za notranje zadeve 
Vesna Györköš Žnidar. Kulturni program so pripravili učenke in učenci III. 
osnovne šole Celje in Trobilni kvartet Policijskega orkestra, ki letos zazna-
muje 70 let delovanja.
   Slavnostna govornica Vesna Györköš Žnidar je poudarila, da se moramo 
dejanj naših prednikov spominjati ne le s pomočjo zgodovine, temveč tudi 
ob zavedanju pomembnega dejstva, da danes živimo v samostojni državi, 
Republiki Sloveniji. Dodala je: »Nemška okupacijska oblast s svojo nacistič-
no politiko, poskusom nacionalnega uničenja in izbrisa Slovencev je tu na-
letela na močnega nasprotnika. Nasprotnika, ki sta ga utemeljevala patrio-
tizem in narodna zavest in ki je obenem združeval ljudi različnih svetovno-
nazorskih pogledov in političnih prepričanj. Štiri vojna leta so na Celjskem 
zaznamovali neusmiljeno preganjanje, kruto nasilje in maščevanje okupa-
torja ne samo nad člani odporniškega gibanja, ampak tudi nad njihovimi 
družinami in celo otroki. Zgodbe o ukradenih otrocih, javnem sramotenju, 
zloglasnem Starem piskru in deportacijah so se neizbrisljivo vtisnile v vaš 
in naš spomin. Kljub temu razmaha osvobodilnega gibanja ni bilo mogoče 
zaustaviti z ničimer – ne z ustrahovanjem ne s kaznovanjem. Mamljiv vonj 
po svobodi je bil premočan in konec vojne morije so prebivalci Celjskega 
pozdravili s pomladnim cvetjem in veseljem.«
Semič:
Ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, smo 24. aprila le-
tos v KC Semič soorganizirali koncert Big band orkestra Slovenske vojske. 
Vrhunski glasbeniki z izvrstnimi solisti in pevci so nam priredili nepozaben 
glasbeni večer. Orkester se je z zasedbo Big banda prvič predstavil kmalu po 
ustanovitvi leta 1996. Do leta 2009 ga je vodil Jani Šalamon, od takrat nap-
rej ga vodi Rudolf Strnad. Zasedbo odlikujejo obvladovanje različnih stilov, 
celovit zvok, zavzetost in predvsem predanost, kar začuti vsak poslušalec.
Obiskovalce sta nagovorila županja Polona Kambič in predsednik ZB za 
vrednote NOB Semič Drago Mohar. Ta je v svojem govoru opozoril na po-
goste in nenehne poskuse revizije NOB in na aktualnost vrednot, ki so se 
negovale med NOB. Končal je z besedami zaskrbljenosti: »Toda zgodovina 
je neizprosna učiteljica in nam žuga s prstom: največ slabega se je zgodilo, 
kadar se je preveč ljudi obrnilo stran!«
Besedilo: Rosa Mohar, foto: Zvone Butala
junij 201832
P R E J E L I  S M O
Predsednikovo 
dvojno življenje
Sporočilo, ki sledi, sem kot predsednik 
Društva Zarja spominov Velike Lašče 
moral napisati predvsem iz dolžnosti do 
sorodnikov žrtev na partizanski strani, ki 
sta jih grobo ignorirala tako župana kot 
tudi predsednik Republike (gre seveda za 
spomenik v Karlovici), in kot nujen odziv 
na vse bolj brezobzirno potvarjanje zgo-
dovine od druge vojne pa vse do danes!
   Po štirih letih boja z mlini na veter (beri: 
z Uradom predsednika republike) bom 
odnehal. Nimam vztrajnosti nekaterih 
strankarskih povzpetnikov, ki imajo prost 
dostop do predsednika v vsakem trenut-
ku, niti nimam karizme otrok, ki so stalni 
gostje v lepih sobanah našega predse-
dnika, še manj pa sem uspešen športnik, 
ki ga vnaprej čaka sprejem pri Borutu Pa-
horju skupaj s terminom za slikanje.
    Ne. Ugotovil sem, da obstaja posebna 
vrsta ljudi, ki smo na spisku nezaželenih 
in jih v najboljšem primeru sprejme vod-
ja kabineta, če imajo veliko srečo in če so 
»tečni«, kot sem jaz. Zanimivo pa je vse-
eno nekaj: zaupali so mi namreč ljudje iz 
Urada, da so že od samega začetka »afere 
Karlovica«, to se pravi od maja leta 2015, 
obveščeni o vseh mojih akcijah, člankih 
v časopisih, elektronskih pismih Uradu ... 
Posledično se je na vsa ta moja prizade-
vanja po štirih (4!!!) letih oglasil telefon 
in napovedali so in me nato čez dva me-
seca povabili na razgovor z vodjo kabi-
neta predsednika republike. Poslušali so 
me pozorno, ko sem jim razlagal svojih 
pet zahtev, in mi po enournem pogovo-
ru dali vedeti, da je primer Karlovica za-
nje »zaprt«, da pa jih zelo zanima, zakaj 
se je županu Velikih Lašč zgodil lapsus, 
ker ni dovolil postavitve spominske ta-
ble zavezniškemu vojaku Johnu Denverju 
na objekt Doma veteranov v Krvavi Peči. 
Ob odhodu sem izrazil pričakovanje, da 
na svojih pet zahtev dobim uradno mne-
nje – ali predsednika samega ali nekoga 
drugega v imenu Urada predsednika. Od-
govora nisem dobil niti na vprašanje (ki 
pa je Urad zelo zanimalo), zakaj se ni do-
volila postavitev spominske plošče zave-
zniškemu vojaku Johnu Denverju. Dobro, 
da v Evropi še ne vedo, da imamo teža-
ve s priznavanjem zmagovalcev v drugi 
vojni – ne vem, kako bi potem sprejemali 
našega predsednika v svojem okolju ...
   Petega marca tega leta – mesec in pol 
po pogovoru z vodjo Urada – sem poslal 
zadnji, tretji, poziv Uradu predsednika, da 
mi pisno odgovorijo na zahteve, vendar 
ni bilo nobenega odgovora (dokumente 
o sporočilih vestno hranim kot dokaz). Da 
gospod predsednik nima težav s časom, 
dokazuje njegova izjava na Instagramu, 
da si je film »Čedno dekle« ogledal več 
kot stokrat – torej več kot 150 ur stran 
vrženega časa, za svojce žrtev na parti-
zanski strani pa nima niti minute ...
   Zdaj je torej dokončno jasno, da sta nas 
(Odbor sorodnikov žrtev na partizanski 
strani in Društvo Zarja spominov Velike 
Lašče) predsednik Republike in njegov 
Urad pustila na cedilu, zato se jima jav-
no »zahvaljujem« za ves trud. Boj za svo-
je pravice bomo nadaljevali sami.
Smo pa gospoda predsednika priprav-
ljeni sprejeti na našem terenu, v občini 
Velike Lašče, kjer bo pred celotnim član-
stvom imel možnost razložiti nagibe, ki 
so ga vodili k podpori županu Zakrajšku 
in k ignoranci svojcev na partizanski 
strani! Svetujem mu, da v tem primeru 
prej preveri, ali so domobranci že podpi-
sali kapitulacijo pred zavezniškimi sila-
mi ob koncu druge svetovne vojne.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
Splošna kriminalizacija
komunistov »po Možini«!
Resno se postavlja vprašanje časa, kdaj 
bodo tragedije, ki jih je na našem ozem-
lju v drugi svetovni počel okupator, pri-
pisali komunistom. To vprašanje je na-
menjeno neutrudnemu doktorju potvar-
janja zgodovine, Jožetu Možini iz Dobra-
velj pri Ajdovščini.
   V enem od zadnjih intervjujev v oddaji Pri-
čevalci, 23. maja 2018, je kot osrednji gost 
izprašanec nastopil brat narodnega heroja 
Janka Premrla - Vojka, Marjan Premrl, s pri-
jateljem iz Podnanosa (Šembida).
   Pri poslušanju izpraševalca Jožeta Mo-
žine je bilo zaznati njegov močan vpliv 
na izjave izprašanega, ki so si sledile kot 
odgovori. Vsakdo je lahko opazil, da Mo-
žina izprašanemu na določenih mestih 
polaga besede v usta. Od vsega pove-
danega pa najbolj bode v ušesa ravno 
izpoved Jankovega brata Marjana, ki je 
bila povezano z vzrokom smrti partizan-
skega komandanta in narodnega heroja 
Janka Premrla - Vojka.
   Janka je brat Marjan na Možinovo 
vprašanje: »Kakšen pa je bil vaš brat?« 
predstavil kot vernega mladeniča, ki je 
pogosto obiskoval cerkev in je živel po 
krščanskih načelih in da je bil zato dru-
gačen. Žal je na tej točki izpraševalec 
hitro preusmeril pogovor z vprašanjem: 
»Kdo je po vašem mnenju zakrivil Jan-
kovo smrt?« Odgovor je bil izstreljen 
kot iz topa, in sicer se je glasil: »Komu-
nisti.« Ta odgovor je bil pričakovan, saj 
je bil večji del vsebine pogovora nape-
ljan na tak odgovor. Zelo nekorektno pri 
tem je, da je Možina pozabil vprašati 
oziroma povedati, da so partizani, ki jih 
on imenuje komunisti, pogosto obisko-
vali cerkvene obrede, se tam poročali, 
tam krstili svoje otroke, se udeleževali 
pogrebov svojih tovarišev in podobno. 
Niti besedice ni bilo izrečene o tem, da 
so bili v partizanih tudi duhovniki, da 
so bili partizani v večini verni primorski 
kmečki fantje in da so bili duhovniki v 
partizanih zavedni Slovenci.
   Vrhunec potvarjanja zgodovinskih res-
nic sta pokazala Možina in Premrl, ko 
nista znala povedati, kdo naj bi bil tisti, 
z imenom in priimkom, ki je ustrelil pri-
ljubljenega komandanta, mladca, pred 
katerim je bila še neverjetna vojaška 
kariera. Kot je znano, je bil Janko izje-
mno sposoben partizanski komandant 
in je zato bliskovito napredoval. Bil je 
borec Primorske čete, vodja desetine, 
poveljnik voda (Vojkovega voda), povelj-
nik čete (Zgornje vipavske in Trnovske 
čete), namestnik poveljnika Gregorčiče-
vega bataljona. Ob smrti je bil formalno 
poveljnik 1. primorske brigade!
    Ko pa človek posluša vsa ta klevetanja, 
ne najde več pravih besed za primerja-
vo, zato se je mogoče še najprimernejše 
vprašati, kdo bi se mirne duše odločil za 
streljanje lastnega otroka. Kdo od nor-
malnih ljudi bi ubil svojega najboljšega 
dirkalnega konja? Ali pa svojo najboljšo 
kravo mlekarico? Naj si Možina poskusi 
odgovoriti na ta vsakdanja vprašanja.
   Gotovo je to, da v Glavnem štabu Slo-
venske partizanske vojske kaj takega ne 
bi nikomur prišlo na misel, še posebno 
zato ne, ker naj bi bil Janko drugačen, 
namreč veren.
    Kaj lahko v nadaljevanju svojih pripo-
vedk Možina še pripravi in nas preseneti 
? Mogoče bomo v naslednjih njegovih 
pripovedih poslušali o tem, kako so ko-
munisti požigali vasi: Ustje, Podgrič, Lo-
zice, Cesto, Planino, Otlico, Predmejo? 
Kako so streljali ljudi, jih še žive metali 
v goreče hiše: na Predmeji pri Brigiti 24. 
februarja leta 1943 (ko so italijanski fa-
šistični vojaki postrelili šest članov dru-
žine, hišo zažgali, v njej je zgorelo pet 
članov družine Bizjak). Naslednji primer 
je tragedija na domačiji pri Mihelu na 
Kovku pri Otlici. Zgodila se je 15. junija 
1944. Nemški vojaki so ujeli in ustreli-
li gospodarja in partizanskega kurirja, 
dva partizanska kurirja in gospodarje-
vega sina pa sežgali v eni od sosednjih 
petih hiš, naslednji dan pa so v zapore 
in taborišči Dachau in Auschwitz odpe-
ljali dekleta in fanta s Predmeje, Otlice 
in Kovka. Ali bodo tudi ti primeri postali 
zločini komunizma? Ali so bili partizani 
resnični krvoloki, ki so pobijali tiste, ki 
33
Moje male sirote
Gledam vas, otroke,
groza iz oči vam sije,
tiho se pomikate,
dolga kolona se vas vije.
Od vsepovsod prihajate:
iz gozdov, od Petrička,
taborišč, dečjih domov,
ukradeni otroci,
na silo posvojeni,
v lagerjih rojeni,
otroci staršev, 
v tuje vojske napoteni!
Vsi prestrašeni, izgubljeni
iščete ate in mame,
ki so v gozdovih umrli,
bili v krematorijih sežgani,
kot talci padli,
bili iz maščevanja pokončani,
izgubljeni v vesolju zla in solz, 
za tuje cilje žrtvovani!
Nov svet se je začel,
za ene sprejet, za druge preklet,
ampak za oboje je mama le mama,
neskončno dobra in ena sama!
Samo ona ve,
kdaj otroka boli trebušček,
kdaj mu je potrebna njena slina,
ki čudežno celi rane,
samo ona ve,
kdaj ga je treba ošteti,
kdaj pobožati in objeti,
ga nasloniti na svoje rame!
In ata je njegovo varno zavetje,
njegov naročaj, kjer se odpočije,
kjer se svet čudežno umije,
ko se ga skozi solze znova zagleda
in je vse preprosto in enostavno!
Ko se ta temelj nenadoma zruši,
se vse v trenutku umakne
in svet postane brezbarven, pust in siv!
In ti nikdar več tak, kot si bil!
Zato, moji dragi mali junaki,
zdaj ko ste že sami babice in dedki,
ko se belo predivo obeša v lase,
ko se vam kdaj ob večerih potoči solza
in na dan privre vse gorje,
v imenu časa, ki ga več ni,
vas prosim: oprostite jim za vse!
Bili ste nebogljene žrtve,
pravi mali heroji,
zdaj ko je čas sprave,
sklonimo glave
in si obljubimo:
noben otrok naj več ne trpi!
Naj zaradi pohlepa po naši zemlji,
maščevanja in zmotnih ravnanj
nikoli več ne teče kri!
Jože Ševljak
so jih s hvaležnostjo hranili in jim po-
magali preživeti v gozdovih?
   Možina bi moral vedeti, da je bila voj-
na na Primorskem drugačnega značaja 
kot na drugih koncih Slovenije. Tukaj 
se je bil boj zoper fašizem, kar bi moral 
Možina vedeti iz pričevanj svojih pred-
nikov in iz ugotovitev priznanih sloven-
skih zgodovinarjev.
   Menimo in želimo, da bi po toliko le-
tih predvajanj Možinove nadaljevanke 
Pričevalci zdaj lahko temu naredili ko-
nec. Odgovorni na RTV Slovenija se oči-
tno ne ukvarjajo s spoznanjem o vplivu 
takih in podobnih oddaj na stanje med 
ljudmi in žal tudi na razdeljenost.
    Pri tem zavestno podpirajo žaljenje 
ljudi, katerim so blizu vrednote parti-
zanske narodnoosvobodilne borbe. Jan-
ko Premrl - Vojko je bil ranjen v boju in 
je žal podlegel ranam zaradi strela v tre-
buh. To so povedali in zapisali njegovi 
soborci, tovariši Ivan Renko, Ciril Pelicon 
in Aleksander Krpan. Jankov brat Marjan 
je bil v tistem času pri svojem stricu, ki 
je bil duhovnik, Stanku Premrlu (avtor-
ju glasbe Zdravljica, naše himne), v Go-
rici. Pozabiti tudi ne gre na dejstvo, da 
je bil v tistem času Marjan, Jankov brat, 
star trinajst let in da ga doma v Šem-
bidu, Podnanosu, takrat ni bilo. Torej je 
vse, kar je izpovedal, vedel povedati le 
na osnovi govoric, ki jih je slišal bodi-
si od zlobnih jezikov ali od novodobnih 
revizorjev zgodovine. Žal je usoda Janka 
Premrla - Vojka preresna zadeva, da bi kot 
predmet pristala v krempljih Možinove 
revizije zgodovine. Večna slava velikemu 
primorskemu sinu, Janku Premrlu - Vojku.
Božo Novak
Krški  škofiji in notranjemu 
ministru Kicklu
Zveza koroških partizanov in prijate-
ljev protifašističnega odpora je 10. juni-
ja 2018 na seji svojih odborov med dru-
gim razpravljala o uspeli manifestaciji 
Iniciative proti ustaškim in nacističnim 
srečanjem na Koroškem, ki je potekala 
ob močnem sodelovanju ZKP 12. maja 
v Pliberku. Odbori Zveze koroških parti-
zanov so obravnavali tudi dogajanje na 
Libuškem polju ter s tem v zvezi naslovi-
li na krško škofijo in notranjega ministra 
Kickla odprto pismo, v katerem zahtevajo 
dokončno prepoved ustaških shodov.
 »Pliberk je metafora,« je začel svojo le-
tošnjo »pridigo« na Libuškem polju zadr-
ski nadškof Želimir Puljić, tisti, ki velja za 
velikega zaveznika krške škofije, še po-
sebno kadar gre za karitativne projekte 
ali akcije menda v prid vojnim žrtvam dr-
žavljanske vojne ob osamosvajanju nek-
danjih jugoslovanskih republik. Toda nje-
gova metafora je bila jasna in hkrati pov-
sem nedoumljiva: »Spomnimo se vseh 
svojih znancev in tudi neznanih žrtev, ki 
so nedolžno šli v smrt v raznih taboriščih, 
kot so Dravograd, Kočevski rog, Maribor, 
Tezno, Jasenovac.« Ali pa: »Še prav poseb-
no želimo dati znamenje vere, molitve in 
spoštovanja žrtvam kolektivnega zločina 
jugoslovanskih partizanov.« In kdor bi ka-
teremu koli ustašu pripisal krivdo, je do-
bil uteho nadškofa: »Že sveti Leopold je 
ljudem dal dobre nasvete. Zato je prišlo 
toliko ljudi k njemu, da so mu pri spovedi 
zaupali svoje slabosti in grehe, pa so se 
nato lahko kot novorojenčki vrnili na svo-
je domove in k svojim družinam.«
 Sveti Leopold torej odpušča, zgodovina 
pa tega ne more storiti. In vsi poskusi – 
tudi ta zadrskega nadškofa in predsednika 
hrvaške škofovske konference ne – tega 
dejstva ne bodo izpodbili. Namreč hrvaški 
ustaši, v Sloveniji pa domobranci, belogar-
disti in črnorokci, so bili tisti, ki so se po-
vezali s Hitlerjevim uničevalnim aparatom 
ter so bratomorno in v interesu nacistov 
pobijali, klali in trpinčili svoje sosede, ro-
jake in vse svobodoljubne ljudi.
 Že zgornje kratko naštevanje izjav Pu-
ljića na Libuškem polju bi moralo biti 
jasen signal tudi za krško škofijo, da ni 
obveljal vaš poziv, naj politično hujska-
nje in poveličevanje ustaških zločinov in 
simbolov ne bi imelo mesta med spo-
minsko mašo na Libuškem polju. Torej 
vsi tudi od krške škofije pričakujemo jas-
no posledico: preklic dovoljenja, da hr-
vaška cerkev na Libuškem polju prireja 
»spominske maše«. In če že izjave Puljića 
ne bi zadostovale, fašistično nastrojenost 
prirediteljev in številnih udeležencev do-
kumentirajo slike in posnetki »maše«, ki 
segajo od ustaškega grba že na samem 
pozdravnem plakatu uradnega priredite-
lja do hitlerjanskega pozdrava, majic, te-
toviranj in drugih prikazov, s katerimi so 
tudi letos »blesteli« razni udeleženci na 
Libuškem polju. Tudi med »mašo«.
 Pa tudi vi, gospod notranji minister, 
ste izzvani. Oblasti so sicer letos storile 
en korakec: čez dober teden se začnejo 
procesi proti šestim obtožencem, ki so 
poveličevali Hitlerjev nacizem. Kršenje 
prepovednega zakona. Gotovo bi bili 
lahko našli še več primerov (predvsem 
ob upoštevanju prepovedi nacističnih 
simbolov, med katere zagotovo spadajo 
tudi ustaški). In že prijavljenih šest oseb 
kaže, da je skrajni čas, da tudi kot notra-
nji minister prireditev ustašev in evrop-
skih fašistov na Libuškem polju za pri-
hodnje leto končno prepoveste.
 Zveza koroških partizanov
junij 201834
I M E L I  S M O  L J U D I
Marija Sitar
Na brezniškem pokopališču smo se 4. aprila poslovili od Ma-
rije Sitar, rojene Rugelj, iz Most pri Žirovnici. Rodila se 28. 
aprila 1924 v Spodnjih Vodalah pri Tržišču kot najstarejši 
otrok invalidnega rudarja in gospodinje na majhni kmetiji. 
Že kot desetletno dekle je morala opravljati razna dela za 
skromno preživetje družine.
   Osnovno šolo je obiskovala v Mokronogu, štiriletno me-
ščansko šolo pa na prigovarjanje razredničarke njenim star-
šem v Novem Mestu. Zaradi druge svetovne vojne se ji ni 
izpolnila želja, da bi šolanje nadaljevala. Njena zaposlitev je 
bila tudi na železnici, kjer je videla trpljenje ljudi v živinskih 
vagonih, ki jih je okupator izganjal iz domovine. Občutila je 
vso surovost Nemcev in kljub znanju nemščine tega jezika 
ni hotela poučevati. Leta 1944 je odšla v ilegalo in na Jese-
novem organizirala partizansko osnovno šolo, ki je delovala 
do osvoboditve.   Po koncu vojne je opravila učiteljski tečaj 
in višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter jo leta 1952 zaključila 
kot učiteljica slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika.
   V času študija je spoznala bodočega moža Petra in se pre-
selila v Žirovnico, kjer sta se jima rodila sin Branko in hči 
Mojca. V Mostah sta si zakonca ustvarila svoj dom. V po-
vojnem obdobju sta skupaj z možem delovala predvsem na 
kulturnem področju v vaseh pod Stolom.
   Poleg učiteljevanja v osnovni šoli v Žirovnici je vseskozi 
sodelovala pri pridobivanju novih članov Prešernove druž-
be. Zelo prizadevna je bila pri pripravi programov za razne 
proslave in komemoracije v domačem kraju kakor širše v 
Sloveniji in zamejstvu.
   Mnogokrat je tudi sama zelo zavzeto in čustveno odreci-
tirala mnogo pesmi. Marija je bila skromna ženska, vendar 
zelo rahločutna do dogodkov v naši domovini. Vseskozi je 
verjela v dobro vsakega človeka oziroma v osnovne človeš-
ke vrednote.
   Za prispevek v NOB in ohranjanje spoštljivega spomina na 
narodnoosvobodilni boj je dobila srebrno plaketo ZZB NOB 
Slovenije in srebrni znak socialnih demokratov.
Maja Koren (Poljanec)
Jože Zorčič
22. aprila letos nas je zapustil Jože Zorčič, dolgoletni pred-
sednik Združenja borcev za vrednote NOB Hrastnik. Bil je 
zelo angažiran družbeni delavec, član številnih civilnodruž-
benih organizacij in društev. Najbolj se je angažiral v Zvezi 
borcev. Kmalu po ustanovitvi 
je postal njen član, pozneje 
pa večletni predsednik Zdru-
ženja za vrednote NOB Hra-
stnik. To funkcijo je prevzel 
ravno v času, ko je bilo zelo 
pomembno urejanje statusa 
borca NOB. Borčevska orga-
nizacija je bila poklicana, da 
organizira pomoč borcem za 
pridobitev statusa. Kot predsednik borčevske organizacije 
se je poglobil v vse predpise in dobro opravil delo. Številni 
so tako pridobili status borca in si odprli pot do pravic, ki jih 
je za borce NOB z zakonom določila vlada.
   Jože se je močno zanimal tudi za dogajanje v času druge 
svetovne vojne v Hrastniku in Zasavju nasploh. Tako so ga 
zanimali pomembne diverzantske akcije in spopadi z manjšim 
številom nemških enot. Preučil je številne dokumente, ki so 
opisovali ta čas, vendar je želel nekatere stvari spoznati pobli-
že, zato se je močno trudil poiskati vire za obogatitev dogod-
kov na tem območju med drugo svetovno vojno. Postal je is-
kan sogovornik in govornik na  veliko prireditvah in posveto-
vanjih z mladino, predvsem osnovnošolci. Zadnji tak pogovor 
je imel na začetku tega leta s šolarji Osnovne šole narodnega 
heroja Rajka. Pri vseh teh dejavnostih pa ni zanemarjal skrbi 
za ohranjanje kulturne dediščine iz tistega časa. Tako je začel 
tudi popisovati spomenike in iskati njihove avtorje. Za vse to 
delo je porabil veliko energije in prostega časa.
    Zveza borcev mu je pred nekaj leti za vse to delo in kre-
pitev ugleda borčevske organizacije podelila zlato plaketo 
ZZB za vrednote NOB Slovenije. Kot vsestranski družbeni 
delavec je dobil tudi najvišje občinsko priznanje in najvišje 
priznanje Zveze slovenskih častnikov.
Martina Mlinar, predsednica ZB Hrastnik
Drago Štumpf
Lani jeseni smo v Svobodni besedi poročali, da je na svo-
jem domu v Radencih 1. novembra dočakal 90. rojstni dan 
Drago Štumpf, upokojeni polkovnik vojaškega letalstva. Po 
prihodu v partizane na Dolenjsko jeseni leta 1944 so ga že 
decembra istega leta poslali v zbirni center za vojne letalce, 
ki so šolanje nadaljevali v tujini. Letos spomladi je v naro-
čju vnukinje Ljubinke za vedno zaspal na svojem domu in 
8. junija so se od njega v ožjem družinskem krogu in krogu 
prijateljev poslovili na pokopališču v Radencih.
   Med slednjimi so bili tovariši iz Krajevne organizacije Zveze 
združenj borcev za vrednote NOB Radenci. V tej organizaci-
ji je namreč Drago po upoko-
jitvi leta 1981 (nazadnje je bil 
član generalštaba vojaškega 
letalstva v Beogradu s činom 
polkovnika), ko se je vrnil v 
domače Radence, prevzel na-
logo podpredsednika te orga-
nizacije, leta 1984 pa je postal 
predsednik in »odslužil« kar 
osem mandatov, skupaj 32 let. 
Vmes je bil dva mandata še predsednik Območnega združe-
nja ZZB za vrednote NOB Gornja Radgona.
   Borčevsko organizacijo je modro in hkrati odločno vodil 
tudi v tistem kritičnem obdobju po osamosvojitvi in demo-
kratizaciji Slovenije, ko so dvignili glave zagovorniki belo-
gardizma, ki so želeli moralno razvrednotiti partizanski boj 
in ga potisniti v zgodovinsko pozabo. Njegova velika zasluga 
je, da se je radenska borčevska organizacija začela pospe-
šeno pomlajevati in sproti nadomeščati praznino, ki so jo za 
sabo puščali postopoma umirajoči aktivni udeleženci NOB. 
Ko je Krajevno organizacijo ZZB za vrednote NOB Radenci 
kot predsednik prevzel mladi Darjan Mencigar, je bil Dragu 
Štumpfu podeljen naziv častnega predsednika, že prej pa je 
prejel tudi srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije.
    Drago Štumpf  se je rodil 1. novembra 1927. Že v rani 
mladosti se je vključil v društvo Sokol, ki je spretno združe-
valo promocijo športne kulture in širjenje slovanskega duha. 
Ker je Prekmurje zasedel madžarski okupator, Drago z des-
nega brega reke Mure ni več mogel obiskovati gimnazije. Na 
Štajerskem so bili okupatorji Nemci in leta 1944, ko je dobil 
poziv za Arbeitsdienst, se je odločil za odhod v partizane. S 
Pohorja je bil poslan na Dolenjsko, kjer je bil priključen bor-
35
www.svobodnabeseda.si
cem Cankarjeve brigade. Postal je kurir komandanta prvega 
bataljona Cankarjeve brigade. Zaradi večkrat izkazane hra-
brosti v številnih bojih je bil nagrajen s šolanjem za vojnega 
letalca in bil aprila leta 1945 poslan v Sovjetsko zvezo. Izšolal 
se je za pilota in se vrnil v domovino, takrat Jugoslavijo. Po-
klicna pot vojnega letalca ga je vodila skozi Skopje, Leskovac, 
Niš, Mostar do Sarajeva in nazadnje Beograda. Po drugi sve-
tovni vojni je kljub končani šoli za vojne pilote želel zaključiti 
gimnazijo (končal jo je v Zemunu) in se je po njej leta 1957 
vpisal na Višjo letalsko šolo za letalske inženirje v Sarajevu, 
kjer je diplomiral leta 1961. Službo je dobil v Beogradu na 
vojaškem letališču Batajnica. Nazadnje je služboval v gene-
ralštabu vojaškega letalstva kot polkovnik. Bil je nosilec reda 
za hrabrost, medalje za hrabrost, medalje zaslug za narod, 
reda za vojne zasluge s srebrnimi meči, reda za vojne zasluge 
z zlatimi meči in reda ljudske armade s srebrno zvezdo.
Filip Matko Ficko
 
Mira Mehle
Na Žalah v Ljubljani smo se 23. marca letos poslovili od naše 
tete Mire. Mira se je rodila v zakonu kot drugi otrok železni-
čarju Avguštinu in gospodinji Ivani Poljanec 20. aprila 1926 
v Ljubljani. Imela je še dva brata, Adolfa in Staneta, ter se-
stro Albino. Svoje otroštvo je z družino preživela v Predolah.
Leta 1942 je začela delati za Osvobodilno fronto slovenske-
ga naroda in istega leta je bila sprejeta v SKOJ. Ker je Mira 
delala za OF, je bila vsa družina v nevarnosti pred Italijani. 
Oče Avguštin je dobival orožje, zdravila, Mira pa je vse to 
nosila na javko. Ves čas je vsa družina morala biti previdna.
Kljub previdnost pa so Miro na začetku leta 1943 zapr-
li. Najprej so jo odpeljali v 
Grosuplje, kjer so jo zasliše-
vali in mučili. Priznala ni niče-
sar in zaprli so jo v ljubljansko 
vojašnico, kmalu pa odpeljali 
v koncentracijsko taborišče 
Padova, kamor je kmalu za 
njo prišla tudi mama Ivana. 
Ko je Italija kapitulirala, so bili 
taboriščniki izpuščeni.
   Mira je bila kurirka oziroma obveščevalka na javkah. Hodila 
je po Mlačevem, Dobrepolju, Krki, Suhi krajini. Partizani so 
se dobivali in si nosili pošto. Bila pa je Mira v veliki nevar-
nosti, saj so ji bili za petami črnorokci – najhujši belogardisti.
   Mirin fant Tone Mehle je bil v 14. diviziji in leta 1944 sta 
se poročila v partizanih. Leto pozneje je Mira v Spodnjem 
Hrastniku pri Kočevskem rogu rodila sina Toneta. S sinom 
je bežala pred nemškimi tanki proti Beli krajini, od koder so 
bili organizirani letalski poleti v Bari v Italiji. Ker je zamudila 
letalo, se je peš odpravila proti Reki. Po poti so ji pomagali 
vaščani, da je lahko nahranila sebe in sina. Ko so se Nemci 
začeli umikati, se je obrnila in nadaljevala pot čez Kočevski 
rog v Gorski kotar. Ves čas je bežala in se skrivala pred Nem-
ci. Po osvoboditvi je končno prišla na možev dom v Veliki 
Račni pri Grosupljem. V službo je začela hoditi v Grosuplje, 
kjer je delala v odboru Zveze borcev kot tajnica. Tam je bila 
pol leta, nato je začela delati v tovarni Pletenina v Ljubljani. 
Tam je do upokojitve delala v računovodstvu. Kot upokojen-
ka je živela v Ljubljani, zadnja dva meseca pa v Domu sta-
rejših občanov Hrastnik. Za seboj je pustila hčer, sina, štiri 
vnuke in pet pravnukov.
Maja Koren (Poljanec)
Alojz Zbačnik
Na snežen mrzli dan  22. februarja smo se na ribniškem po-
kopališču v Hrovači poslovili od prijatelja, borca partizana, 
upokojenega polkovnika JLA Alojza Zbačnika, rojenega 31. 
maja l926 v Travniku v Loškem Potoku.
    V številni družini očeta čevljarja in malega kmeta je po us-
pešno končani osnovni šoli ostal doma in pomagal pri kmečkih 
delih. Željo po pridobitvi poklica je ob bližajoči se vojni vihri 
moral opustiti. Ob okupaciji aprila 1941 so Italijani takoj začeli 
s terorjem. V rojstni vasi Alojza so izvajali aretacije, obsodbe 
na zaporne kazni in prve požige domov, najprej že leta 1941 
dve hiši, ena od teh je bila hiša njegovih staršev. Ob italijanski 
roški ofenzivi julija 1942 je bil priča požigu cele vasi Travnik in 
ustrelitvi talcev  na okoliških travnikih in  v gozdovih ter gro-
zot v partizanski bolnišnici Ogenca. Starejši brat Ivan je maja 
1942 odšel v partizane in se pridružil borcem Zidanškovega 
bataljona. Ob ofenzivi ga je zajel in poslal  v  koncentracijsko 
taborišče v Padovi.
   Februarja 1943 je Alojz skupaj s šestnajstimi krajani iz Trav-
nika, star komaj šestnajst let, odšel v partizane in se pridržil 
borcem Šercerjeve brigade, ki je taborila v bližnji vasi Lazec. 
    Z brigado je sodeloval pri vseh bojnih akcijah. Bil je pri-
ljubljen in odgovoren do sebe 
in soborcev. Novembra in 
decembra 1943 se je brigada 
prebijala skozi nemško ofen-
zivo in se v zimi leta 1944 v 
okviru štirinajste divizije ude-
ležila legendarnega pohoda 
na Štajersko. Borci so v tem 
pohodu doživeli nepopisno 
trpljenje, hudo zimo, neneh-
ne boje, izčrpanost in lakoto. Ob zahrbtnem napadu v belo 
zamaskiranih Nemcev na Žlebnikovo domačijo v Zavodnju, 
kjer je enota počivala, je bil v skupini s pesnikom Karlom De-
stovnikom-Kajuhom in je bil neposredna priča njegove smrti. 
Napad je bil odbit s pomočjo bližnje partizanske enote.
   Po osvoboditvi Beograda, proti koncu leta 1944, je bil kot 
zaupen in perspektiven mlad kader napoten s skupino bor-
cev v Beograd v formacije Titove garde. Do tja so prišli peš 
preko Hrvaške in Madžarske. V Beogradu je bila oficirska 
šola. Začelo se je trdo delo, vojaško izobraževanje. Dosegel 
je  čin polkovnika.
   Leta 1951 je bil s svojo enoto premeščen v Sarajevo, kjer 
so ga čakale nove odgovorne naloge. Leta 1980 je odšel v 
zasluženi pokoj. V Sarajevu sta si z ženo Ljubico uredila pri-
jeten dom. Skupaj sta preživela 68 let. Rodili sta se jima dve 
hčerki, Nada in Ela. Urejeno in mirno življenje jima je pretr-
gala krutost vojne v Bosni. Rešili so se z zadnjim organizira-
nim odhodom Slovencev v Slovenijo. Vrnili so se na rojstni 
dom v Travniku v Loškem Potoku. Mladi družini sta si od 
tam urejali življenje. V rojstnem Loškem Potoku se je Alojz 
vključil v organizacijo ZB za vrednote NOB in pozneje nada-
ljeval članstvo v organizaciji v Ribnici. 
ZB za vrednote NOB Ribnica
junij 201836
Knjiga pisem
Razmišljanje 
o slovenski državnosti
K N J I G A
»Zgodovina je veda o minulem 
življenju. In življenju, ne mrcvarje-
nju zgodovine, je treba pustiti čas, 
da nadaljuje tisto, kar je bilo dob-
rega, in da pušča za sabo, kar je 
bilo slabega. A ne v obliki dekretov 
o zgodovini, ne v obliki proklama-
cij, ki jih moramo sprejeti vsi in se 
to potem zlorablja.«
R azmišljanja priznanega zgo-dovinarja, akademika z bo-gatimi življenjskimi in po-klicnimi izkušnjami profe-
sorja, politika, diplomata o revizio-
nizmu v zgodovinopisju, o državi in 
državnosti, suverenosti in samoodloč-
bi ljudstva, o revoluciji, pomenu med-
narodnega zavzemanja, o odgovorno-
sti, totalitarizmu in instrumentalizaciji 
pietete, o času odločitev ter o pozabi 
srčne kulture, ki je bila nekoč – in h 
kateri posredno, z načinom svojega pi-
sanja, tudi poziva – pomembna vez v 
razpravljanju zgodovinarjev in je omo-
gočala, da kritična misel ni bila snova-
na in dojeta kot osebno obračunavanje 
in instrumentalizacija.
    V pismih, ki jih je pisal sodobnikom 
in kolegom ali jih naslavljal na javnost 
kot pisma ne ravnodušnega bralca in 
zgodovinarja, sežema ugotovitve iz vse-
ga svojega življenja, ki jih zaznamujeta 
ostrina uma in zavezanost resnici. Želi 
si, da bi bila ta pisma za jutrišnji dan.
Bralcem dajejo ogromno podatkov, raz-
lag in uvidov, ki jih ne dobijo v sodobnih 
zgodovinskih knjigah, učbenikih, mno-
žičnih medijih ipd., zato je knjiga še to-
liko bolj dragocena. Spremno besedo je 
prispeval Matjaž Kmecl, naslovnico pa 
Tinka Volarič.
 
Zbirka: Previharimo viharje
235 strani, mehka vezava, 288 g
Format: 14 x 21 cm
Uredili: Zdenko Čepič, 
Nevenka Troha in Tanja Velagić
Izdala in založila: Založba Sophia
Naklada: 400 izvodov
Cena: 18 evrov
V
 
 
NE PREZRITE  
Na voljo je še nekaj izvodov knjige 
Zlomljena krila s podnaslovom 
Reševanje zavezniških letalcev na 
slovenskem med drugo svetovno 
vojno. To je dolga zgodba o 237 
zavezniških letalih in letalcih, ki so 
bili sestreljeni  in so pristali na slov-
enskih tleh oziroma obmejnih ozem-
ljih. Letalce so reševali domoljubi in 
partizani ter jih vodili na osvobojeno 
ozemlje v Belo krajino. Knjiga na 
632 straneh je v velikem formatu (24 
x 32 cm), na kakovostnem papirju, 
opremljena z vrsto dokumentarnih 
fotografij, zemljevidom ameriškega 
letalca in kazalom osebnih imen.
REDNA CENA: 75,00 EUR 
Akcijska cena:  20,00 EUR*
Stroški pošiljanja po pošti: 4,6 EUR 
Vaša naročila sprejemamo na tel. št. 01 434 44 45 ali po 
e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si.
 
37
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
junij 2018 37
Pobuda
V prejšnji, 30. številki je bil obsežen članek o ško-
fu dr. Vekoslavu Grmiču, kar sem z zanimanjem 
prebral. Kmalu zatem me je poklical prijatelj, naš 
dobri tovariš, vojni invalid, 96-letni Leopold Tav-
čar s Pristave v Novi Gorici, in predlagal, da naj 
bi borci takemu človeku postavili spominsko plo-
ščo. Strinjal sem se z njim, obenem pa pripomnil, 
kaj naj storiva midva invalida.
Dajeva pobudo naši borčevski organizaciji, ki pra-
znuje 70. obletnico ustanovitve, da postavi nekje 
spominsko ploščo škofu dr. Vekoslavu Grmiču, saj 
si jo nedvomno zasluži. Tako jaz kot tovariš Tav-
čar sva po svojih zmožnostih pripravljena sode-
lovati pri uresničitvi tega predloga.
Tovariški pozdrav
Jože Vehar, Ledine 129, Nova Gorica
E-pošta: veharjoe@gmail.com
Poizvedba
Ker nas je življenje v preteklosti posejalo tako 
rekoč po vsej Evropi, se je zgodilo, da sem šele 
zdaj zvedel za nekatere okoliščine in dogodke iz 
preteklosti. Okrog leta 1960 se mi je oče (takrat 
sem bil star šest let ) odselil (pobegnil) v Nemči-
jo, kjer se je zaposlil v Solingenu. Z njim so odšli 
tudi njegovi trije bratje in sestra. Vsi so že po-
kojni, razen te sestre, ki je moja teta. S teto sva 
zadnje leto nekako navezala stike in mi v pismu 
pravi (junija me pride tudi obiskat), da so njenega 
očeta, mojega deda, Nemci med vojno odpeljali v 
delovno taborišče Dachau, od koder pa se ni več 
vrnil. Tam naj bi tudi umrl. Za to obstajajo do-
kumenti – izpis iz muzejskega arhiva v Dachauu.
Teta pravi, da so mojega očeta in enega brata 
(starega osem oziroma devet let) odpeljali v Av-
strijo v taborišče, od koder sta se po vojni vrnila 
domov v Haloze. Ker o tem njegovem bivanju v 
taborišču nimam nobenega podatka, me zanima, 
ali je kje mogoče dobiti kakšne podatke o teh 
otrocih, ki so bili tako imenovani Hitlerjugend. 
Hvala vam za pomoč oziroma vsaj namig, na koga 
naj se obrnem!
Lep pozdrav,
Ivan Petrovič
Topolšica 103
P. s.:
Stanko Petrovič se je rodil 16. aprila 1935 v Bre-
zovcu - Cirkulanah. V taborišče naj bi ga odpeljali 
v letu 1943 ali 1944.
Popravek
Sporočam vam, da je v mojem članku o 
pokojninah borcev v zadnji številki Svobodne 
besede na strani 18 v tabeli 2 napačna primerjava 
med letoma 2008 in 2017, ker so za leto 2017 
navedene le starostne pokojnine in ne vse, zato 
so indeksi napačni.
Pravilni podatki o vseh pokojninah v letu 2017 
(in indeksih 17/08) so:
Vsak torek, razen prvega v mesecu 
1. Predsedstvo 
AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE 
OD 1. 6. DO 30. 6. 2018 
2.  Kolegij predsednika 
4.  Komisija za organizacijsko kadrovske zadeve
Scenarij proslave 1. julija, tehnične podrobnosti za proslavo 1. julija, slavnostna seja 
4. julija, zloženka, razno.
3.  Organizacijski odbor za pripravo praznovanja 
     70. obletnice ustanovitve ZZB NOB Slovenije
5. 6.
1. 6.
6. 6.
7. 6.
9. 6.
9. 6.
9. 6.
12. 6.
17. 6.
20. 6.
20. 6.
20. 6.
22. 6.
24. 6.
24. 6.
28. 6.
12. 6.
Nadaljevanje razprave o spremembi in dopolnitvi Statuta Zveze (sprememba imena 
organizacije in Glavnega odbora; vloga PS, poenotenje imen združenj; uskladitev 
sprememb s Poslovnikom o delovanju GO in Poslovnikom o delovanju predsedstva in 
delovnih teles), obravnava Pravilnika o spominskih četah. 
Pregled zapisnikov prejšnjih sej, sodelovanje z Zvezo koroških partizanov, razvoj 
sodelovanja z ANPI - VZPI, informacija o zaznamovanju obletnice 
21. 6.
5.  Komisija za mednarodne odnose
21. 6. 
Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, analiza parlamentarnih 
volitev, proslavljanje 70. obletnice ZZB, dopolnitev sklepa o jubilejnem priznanju ob 70. 
obletnici ZZB, sklep o osnovah in merilih za razdelitev proračunskih sredstev za naloge v 
javnem interesu, finančne zadeve – razdelilnik za ZB NOB Ljubljana, poročilo s seje 
Nadzornega odbora ZZB, rokovnik sej v II. polletju 2018, druga medsebojna obvestila in 
dogovori.
Člani predsedstva so se (se bodo)  udeležili:
proslave ob 70. obletnici ZB v Lenartu, 
redne seje KODVOS-a v Ljubljani, 
sestanka Organizacijskega odbora za tradicionalni pohod veteranskih organizacij na Triglav v 
Radovljici, 
spominske slovesnosti »Mi pa nismo se uklonili« v Zapotoku, 
spominske slovesnosti ob 73. obletnici osvoboditve
koncentracijskega taborišča v Podljubelju; 
spominske prireditve ob 75. obletnici bitke na Sutjeski na Tjentištu v BiH, 
slovesnosti ob 28. obletnici nastanka Manevrske strukture narodne zaščite v Tacnu, 
slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve IX. korpusa NOV na Lokvah, 
tiskovne konference o proslavi ob 70-letnici delovanja ZB, ki bo 1. julija 2018 v Ljubljani, 
prireditve ob 70-letnici delovanja ZB in srečanja s člani ZB v Črnomlju, 
sestanka usklajevalnega odbora članic pri Svetovni federaciji veteranov v Ljubljani; 
sestanka z županom MO Maribor v Mariboru, 
spominskega srečanja »Pri Peršmanu« v Podpeci nad Železno Kaplo; 
državne proslave ob dnevu državnosti v Ljubljani, 
sprejema in prireditve ob dnevu neodvisnosti ZDA v Ljubljani. 
Udeleženci NOV, šp. borci,...: 10.386 (42,7),
Vojni veterani TO RS: 3.586 (243,3),
Vojni veterani, mlajši od 15 let: 282 (76,8),
Prisilno mobilizirani: 742 (48,2),
Zaporniki v konc. taboriščih: 238 (69,4),
Zaporniki v konc. taboriščih po 15.5.45: 48 (60,8),
Interniranci, begunci....: 8.686 (83,6).
Bralcem se iskreno opravičujem za napako.
Meta Mencej
junij 201838
R E K L I  S O
»In kam po 70 letih? Nazaj 
v boj, med narod, med 
ljudi, v boj za vredno-
te NOB, za svobodo, 
predvsem ekonomsko 
svobodo, za strpnost 
med ljudmi, za pove-
zovanje z narodi skupne 
zgodovine, v kateri je NOB bil najsvetlejše 
obdobje. Prenehati moramo biti organizacija 
»še pomnite, tovariši«! Postati moramo resnič-
ni borci za vrednote. Prav je, da se bojujemo 
za resnico in proti lažem, toda to ne sme biti 
naša temeljna dejavnost. O spravi trobezlja-
jo že od daljnega leta 1984, ponudili smo jim 
roko, obžalovali smo pobite ob koncu vojne. 
Oprostili jim nismo in ne bomo, pozabili pa 
tudi ne. Ni pa nobene potrebe, da o tem z nji-
mi razpravljamo. Naj se opravičijo za svoje 
zločine nad slovenskim narodom!
    Pravimo, da potvarjajo zgodovino. Ne, oni 
načrtno brez vsakega sramu lažejo in zavaja-
jo. Njih se z argumenti ne da prepričati in oni 
bodo ves čas gnali svojo mantro. Briga njih 
za pobite domobrance, njih zanimata samo 
oblast in denar. Naša mati Cerkev pa se hoče 
znebiti izvirnega greha sodelovanja s tujimi 
zavojevalci od Valjhuna prek škofa Hrena pa 
škofa Rožmana vse do današnjih škofov, ki so 
nas »zapufali« za težko milijardo evrov. Dovolj 
je brezplodne razprave z njimi, škofi in njihovi-
mi farizeji v naši politiki!
    Moralna moč in ugled borčevske organiza-
cije sta dovolj veliki, da nam se pridružujejo 
mladi ljudje. Prepustimo mladim in zagna-
nim tudi vodstvo naše organizacije. Partiza-
nov v boj niso vodili osemdesetletniki. Prvi ko-
mandant Šercerjeve brigade in tudi naš dvak-
ratni predsednik Bojan Polak - Stjenka je imel 
19 let, z 22 pa je vodil slovensko divizijo na-
rodne obrambe. Čas bi bil, da nekateri tova-
riši prepustimo svoje funkcije mlajšim. Mladi 
bodo pripeljali v naše vrste mlade. Prejšnjo 
soboto sem v Kumrovcu poslušal mladeniča 
iz Zagreba. Na majici na prsih je imel napis 
POBUNI SE ali Upri se! Njegove besede so 
bile uporniške, ali ne žaljive. Ljudje so njegov 
govor prekinili najmanj z desetimi aplavzi. 
Tak mladenič bo tudi povedel vrstnike v boj 
za svoje besede. Moje še tako ostre besede ra-
zen trenutnega odobravanja ne bodo nikogar 
napotile v boj za pravdo. Borci za vrednote 
NOB – nazaj med slovenski narod, med ljudi!
»V društvih vojnih invali-
dov se na različne na-
čine povezujemo vo-
jaški vojni in vojaški 
mirnodobni invalidi. 
Najstarejši vojni in-
validi se še posebno 
zavedamo pomena parti-
zanskega zdravstva in vsa zahvala gre iznaj-
dljivemu in požrtvovalnemu zdravstvenemu 
osebju, ki je svoje zgodovinsko poslanstvo v 
narodnoosvobodilnem boju odigralo na viso-
ki strokovni ravni.
xxx
Kot predsednik rajonskega odbora OF Prem 
sem na prehodu v leto 1944 s soglasjem Istrske-
ga odreda postal predsednik gradbenega od-
bora z nalogo, da skupaj z aktivisti Ostrožnega 
Brda poiščemo varnejšo lokacijo in zgradimo 
novo bolnišnico v Ostroškem Borštu. Bolnico 
na omenjeni lokaciji je gradila skupina osem-
najstih aktivistov z Ostrožnega Brda. Zgrajena 
baraka za ranjence je lahko sprejela 20 ranjen-
cev, bunker za 12 težjih ranjencev. Zgrajeni so 
bili tudi pripadajoči objekti za hrambo zdravil, 
opreme in hrane s kuhinjo vred.
    Prav v času graditve je na Ostrožno Brdo 
prispel dr. Magomed Gadžijev, ruski ujetnik, 
ki mu je v Senožečah uspelo pobegniti iz nem-
škega transporta in je na poti v hudi zimi s 
snežnim metežem z velikimi napori prispel na 
partizansko javko mojega očeta Franca Mas-
la na Ostrožnem Brdu. Oče je poskrbel, da je 
dr. Gadžijev varno prišel v štab Istrskega od-
reda na Prelože. Dr, Mišo, kot smo ga imeno-
vali, je v Istrskem odredu postal vodja zdra-
vstvene službe in vodja bolnišnice v Padežu.
xxx
Za bolnišnico so veliko prispevale žene in de-
kleta Ostrožnega Brda in Brkinov, ki so mora-
le zaradi odsotnosti moških, ki so se bojevali 
proti okupatorju z orožjem v roki, zemljo ora-
ti in obdelovati.
xxx
V bolnišnici Zalesje, ki je delovala do 17. ja-
nuarja 1945, ko je bila priključena bolnišnici 
pod Snežnikom, kjer je delo nadaljeval tudi 
dr. Gadžijev, se je zdravilo približno 247 ra-
njencev in bolnikov. Manjšo ali enkratno 
zdravstveno oskrbo pa je bolnišnica Zalesje 
omogočila približno 988 lažjim ranjencem in 
bolnikom, ki niso bili vodeni v zdravstvenem 
seznamu bolnišnice.«
»Tistega dne so domači-
ni iz Senožeč in Dole-
nje vasi vedeli, da se 
pripravlja sovražni-
kova ofenziva. Pisal 
se je drugi junij 1944 
in dela na njivah in po-
ljih je bilo veliko. A vseeno 
so upali, da se bo tudi tokrat drhal unesla in 
obšla obe vasi. Vendar pa so se takoj po kosi-
lu prikazali Nemci in belogardisti. Trije borci 
so se skušali rešiti na gostilniško podstrešje. 
Domači izdajalci so hišo pregledali, dva iz-
sledili, enega ujetega obveščevalca ustrelili, 
ustrelili še šest domačinov ter vsa trupla zme-
tali v gorečo gostilno, ki so jo še prej uničili 
z bombami. Nato so se z nakradeno moko 
in drugim naropanim blagom odpeljali proti 
Senožečam.
   V zasedi v bližini jih je čakala zaslužena ka-
zen. Dvajset jih je obležalo pod partizanskimi 
streli, eden od dveh krvnikov, ki je zbežal, pa 
je po preverjenih virih izjavil, da zdaj veruje v 
obstoj Boga, ker tisto, kar je doživel v Dolenji 
vasi, je Bog preprosto moral kaznovati.
   Zakaj opisujem ta dogodek, ki je ostal v 
spominu, predvsem pa v duši in srcu doma-
činov? Prvič, ker je bil to eden od tedaj žal 
toliko tragičnih dogodkov, ki so se zvrstili na 
naši zemlji med štiriletno fašistično in naci-
stično agresijo in so si bili med sabo zrcalno 
podobni. Drugič pa zato, ker moramo ta da-
tum tesno povezati z drugim, ki je zaznamo-
val usodo našega naroda.
   V središču Senožeč je društvo TIGR že ko-
nec septembra leta 1997 postavilo svoj prvi 
od vrste spomenikov našim resničnim naro-
dnim junakom. Danilo Zelen je bil domačin 
iz Senožeč, bil je gverilec, ki se je leta skrival v 
svojem zatočišču za Bežigradom v Ljubljani, 
imel je izjemno visoko tiralico, a brez slike, 
ker je fašistična policija preprosto ni imela.
In zdaj k zgodovinskemu datumu dobra tri 
leta prej: 13. maj 1941, ko je na Mali gori pri 
Ribnici padel prvi borec, predhodnik parti-
zanskega gibanja, prav on – Danilo Zelen. 
Vsi dobro poznamo njegovo zgodbo, da so 
ga tedaj skupno z drugima tigrovcema – bo-
dočima partizanoma Tonetom Majnikom in 
Ferdom Kravanjo – obkolili sovražniki, a le 
Zelen je umrl. Pognal si je kroglo v glavo, da 
ne bi padel v roke sovražniku.
Milan Gorjanc
član predsedstva ZZB za 
vrednote NOB, na slovesnosti 
v počastitev 70. obletnice ZB 
Slovenije v Lenartu, 8. junija 2018 
Lojze Maslo
predsednik gradbenega odbora 
za bolnišnico Zalesje, na 19. 
srečanju vojnih invalidov v 
Podčetrtku 26. maja 2018
Dušan Jelinčič
pisatelj, novinar in alpinist,
na spominski slovesnosti v Dolenji 
vasi 2. junija 2018
39
»Več kot sedemdeset let je že 
minilo od osvoboditve 
naše domovine izpod na-
cizma in fašizma. A ven-
dar so kreposti in vred-
note, ki ste jih izkazali vi, 
partizanske borke in borci, 
tudi v današnjem času lahko 
naš dra- gocen kažipot. Vaš pogum pa naj 
nas bodri pri soočanju z izzivi današnjega časa. 
Že sama ustanovitev 10. slovenske narodnoosvo-
bodilne udarne brigade Ljubljanske nam daje 
iztočnico za razmislek o tem, ali znamo biti vsaj 
približno tako pogumni, kot ste bili vi.
   Slovensko narodnoosvobodilno gibanje v 
Ljubljani je ob kapitulaciji Italije izkoristilo pre-
lomni trenutek. Ponudila se je možnost, čeprav 
tvegana, za pobeg iz okupiranega mesta. Trije 
dnevi odprtih prehodov v žici so omogočili pre-
hajanje aktivistov iz Ljubljane sem na Ižansko. 
Nemška vojska je sicer nato zasedla prehode, a 
bodoči partizani so vseeno prešli žico. In tako 
se je v teh krajih oblikovala partizanska briga-
da, ki se je prekalila v nemški ofenzivi jeseni leta 
1943, delovala v Gorskem Kotarju, branila Belo 
in Suho krajino ter končno 9. maja leta 1945 
med prvimi vkorakala v osvobojeno Ljubljano. 
In v veliko čast mi je, da sem danes v družbi z 
dr. Markom Vrhuncem, političnim komisarjem 
Ljubljanske brigade!
   Prepričana sem, da se lahko tudi vsi, ki voj-
nih grozot nismo doživeli na lastni koži, iz izku-
šnje Ljubljanske brigade marsičesa naučimo. 
Najprej tega, da je treba izkoristiti trenutek, ki se 
ponuja, ter da sta za uresničenje želja potrebna 
akcija in pogum. 
   Pred kratkim smo vsi imeli možnost, da izrazi-
mo svojo voljo o tem, komu želimo dati prilož-
nost, da prevzame odgovornost za vodenje naše 
države. Imeli smo možnost, da vplivamo na druž-
beno dogajanje. In da se odločimo, kako bomo 
živeli v prihodnosti. To je naša državljanska pra-
vica. Pravijo, da so volitve praznik demokracije. 
   V tem mandatu smo na ministrstvu za obram-
bo povečali sredstva za sofinanciranje veteran-
skih in domoljubnih organizacij ter njihovega 
– vašega dela. In, ne strinjam se s tistimi, ki bi 
to želeli ukiniti. 
 »Zgodovina je slaba uči-
teljica, iz nje se ničesar 
ne naučimo, pravi-
mo, in to v veliki meri 
drži. Letos mineva sto 
let od konca prve sve-
tovne vojne, grozovite 
morije, ko so v strelskih jar-
kih umirali milijoni vojakov. Pa vendar je od 
te morije minilo samo dobrih dvajset let, ko se 
je začela druga velika morija, v kateri ni šlo 
zgolj za podreditev posameznih držav, temveč 
za popolno uničenje nekaterih narodov, med 
katerimi smo bili tudi Slovenci. Prepoznanje 
te nevarnosti je dvignilo na noge posameznike 
in skupine – vstala je slovenska civilna družba, 
lahko rečemo danes. Ta vstaja se je konkreti-
zirala v obliki Osvobodilne fronte slovenskega 
naroda, ki je organizirala in vodila odpor-
niško gibanje. To je preraslo v slovensko vojsko, 
ki je skupaj z jugoslovansko narodnoosvobo-
dilno armado osvobodila slovensko ozemlje.
 xxx
   Osvoboditev bo prinesla mir, svobodo in 
bratstvo med narodi, so upali ustanovitelji OF 
in to zapisali kot eno temeljnih načel svojega 
programa. Žal se to ni zgodilo. Takoj po kon-
cu vojne se je razviti svet razdelil na dva bloka, 
med katerima je bila potegnjena železna zave-
sa, in začela se je hladna vojna. Jugoslavija 
kot socialistična in večnacionalna država je 
dokaj spretno krmarila med obema blokoma 
ob istočasni usmeritvi k tretjemu svetu, kjer je 
potekal proces dekolonizacije. Postavila se je 
na čelo gibanja neuvrščenih in bila zato cenje-
na in spoštovana.
    Letos mineva 50 let od prve velike vstaje 
civilne družbe po drugi svetovni vojni, ki je po-
tekala tako v zahodnem kot v vzhodnem blo-
ku, na obeh straneh železne zavese. Leta 1968 
so namreč vstali rasno segregirani in študentje 
v ZDA, pa tudi študentje in mladi od Pariza, 
Berlina preko Prage do Beograda in Ljublja-
ne. Sporočilo vladajočim elitam, ki je izšlo iz 
te vstaje, je bilo, da mladi ne pristajajo več na 
status objekta, ampak hočejo biti in so subjekt 
družbenega dogajanja oziroma zgodovine.
»Dogodek, ki se ga danes 
spominjamo, je le eden 
na dolgi poti bojev, ki 
so jih do svobode pre-
hodili slovenski parti-
zani. Zakaj so lahko v 
neenakopravnem boju z 
veliko močnejšo okupator-
sko soldatesko zmagali? Vi Primorci, ki ste 
prvi v Evropi izkusili zločinsko moč fašizma, 
lahko odgovorite, da zato, ker so se upali upre-
ti, so is upali vzeti usodo naroda v svoje roke, 
so si zaupali med seboj in ker so verjeli, da je 
pravičnost v tem boju na naši strani.
   Kaj pa danes? Imamo pogum in samoza-
vest, imamo ponos, da o svojih nacionalnih 
interesih spregovorimo, jih ubranimo in uvelja-
vimo v Bruslju in drugih središčih naših med-
narodnih povezav? Si upamo dvigniti svoj 
glas kljub tveganju, da se komu zamerimo? Si 
med seboj zaupamo? Verjamemo, da je pra-
vičnost na naši strani? Se zavedamo svojih 
sposobnosti in svojih moči? Na ta vprašanja 
bodo morali odgovoriti ljudje, ki smo jim na 
nedavnih volitvah zaupali, da v našem imenu 
upravljajo državo.
   Janka Premrla - Vojka, njegovih partizan-
skih tovarišev in veličine slovenskega odpora 
se spominjamo neposredno po volitvah. Zdaj 
je na poslancih, da v državnem zboru izbere-
jo vlado. Ta bo prihodnja štiri leta upravlja-
la našo prihodnost. Nič kaj lahka naloga jih 
ne čaka. Ne morejo je prenesti na nikogar. 
Zaupanja državljanov ne morejo in ne smejo 
izigrati. Stati morajo za obljubami, ki so jih 
volivcem dajali pred volitvami. Zato državlja-
ni upravičeno pričakujemo, da bodo pri tem 
odločanju najprej mislili na državo, šele potem 
na stranko in povsem na koncu nase in na svo-
je kariere.
   Slednje poudarjam, ker so poslanci, ki bodo 
določali vlado, razporejeni med devet strank. 
Določali naj bi jo z mislijo na prihodnost. Svoj 
pogled nanjo so stranke izpisale v svojih volil-
nih programih. To so obljube in tudi vaba, ki 
naj bi pritegnila čim več volivcev in zagotovi-
la čim boljše izhodišče za vstop v vlado. Pro-
grami bodo razumljivo podlaga za sklepanje 
koalicijskih zavezništev. Sorodnost programov 
naj bi bila poglavitni kriterij izbire. Vendar je 
enako pomembna verodostojnost tistih, ki so 
te programske obljube zapisali.«
Andreja Katič
ministrica za obrambo, ob 75. 
obletnici ustanovitve Ljubljanske 
brigade v Zapotoku pod 
Kureščkom 9. junija 2018
dr. Zinka Kolarič
zaslužna profesorica Univerze 
v Ljubljani, na slovesnosti ob 
dnevu upora proti okupatorju na 
Ptuju 27. aprila 2018
Milan Kučan
nekdanji predsednik RS, na 
slovesnosti, posvečeni Janku 
Premrlu Vojku, 9. junija 2018 v 
Idrijskem Logu
Vsi govori so v celoti 
objavljeni na spletni strani 
www.svobodanabeseda.si
junij 201840
Pridite na Taborsko steno
Vabljeni na tradicionalno spominsko slovesnost ob 
obletnici bojev pri Taborski steni pri Kočevski Reki! 
Prireditev bo v soboto, 7. julija 2018, ob 11. uri.
Slovesnost z bogatim kulturnim programom bo 
potekala na novem prireditvenem prostoru, bli-
že steni. Slavnostna govornica bo Violeta Tomić, 
poslanka v DZ RS.
   Vljudno vabimo vse, ki bi želeli videti znamenito 
steno, kjer so partizani bojevali
   neenak boj z italijanskim okupatorjem! V spo-
min na to bitko v gozdu med drevesi že leta raste 
kamnita piramida, sestavljena iz pobranih kamnov 
in kamenčkov s poti k jami. Posvečena je padlima 
Jakcu in Vinku. Ob 9.30 bo polaganje venca ob 
spomeniku padlih v Kočevski Reki s krajšim
kulturnim programom.
Spominsko srečanje pri Dragi
Občina Loški Potok, KO ZB Draga in Združenje 
borce za vrednote NOB Kočevje ob obletnici ita-
lijanske ofenzive, v spomin padlim borcem in žrt-
vam fašizma ter v spomin na požig vasi Stari Kot 
in Novi Kot vabijo na spominsko slovesnost s pe-
strim kulturnim programom. Slavnostni govornik 
bo Martin Premk. Prireditev bo v soboto, 14. julija 
2018, ob 11. uri.
   Slovesnost bo potekala pri spomeniku žrtvam 
Dragarske doline v bližini znamenite starodavne 
cerkvice ob cesti Loški Potok–Draga.
Organizacijski odbor
Akademija v Brežicah
Združenje borcev za vrednote NOB Brežice bo v 
počastitev 70-letnice Zveze borcev Slovenije 6. 
julija ob 19. uri pripravilo akademijo v Brežicah. 
Prireditev bo v Domu kulture v Brežicah na Trgu 
izgnancev 12. 
Ustanovitev 
Prešernove brigade
Občina Železniki, Skupnost borcev Prešernove bri-
gade, Združenje borcev za vrednote NOB Škofja 
Loka in občinska organizacija za vrednote NOB 
Železniki ob 75. obletnici ustrelitve talcev in usta-
novitve Prešernove brigade vabijo v soboto, 21. 
julija 2018, ob 11. uri na slovesnost z naslovom 
Pomni, dolina v spomin na ustanovitev Prešernove 
brigade, na slovenski odpor in žrtve okupatorja pri 
spomeniku talcev v Dolenji vasi v Selški dolini. Ta 
dan bo organiziran tretji pohod Po poti Prešernove 
brigade. Slavnostni govornik bo tovariš Jože Kav-
čič, član komisije za mednarodne odnose pri ZZB 
za vrednote NOB Slovenije. Pozdrav: mag. Anton 
Luznar, župan občine Železniki. Kulturni program: 
KUD France Koblar, MePZ Domel, učenci osnovne 
šole, Harmonikarski orkester Železniki in France-
tovi orgličarji.
Marjana Jugovec
V A B I L A
Spominski pohod na Triglav
 
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in 
odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov 
vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih 
društev SEVER ter Zveze Slovenskih častnikov 
– organizirajo 13. in 14. julija 2018 33. jubilejni 
spominski pohod na Triglav. Na pot se bo krenilo v 
petek, 13. julija 2018, ob 6. uri z Rudnega polja. 
Zaključna prireditev s kulturnim programom bo v 
soboto, 14. julija 2018, ob 13. uri na Rudnem po-
lju na Pokljuki. Slavnostni govornik bo predsednik 
ZVVS Ladislav Lipič.
Organizacijski odbor spominskega pohoda na Triglav
Ovestilo
Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje ter 
Novo mesto in Krajevna organizacija Velika Loka 
organiziramo v  soboto, 21. 7. 2018, ob 10.00. 
uri  pri spomeniku v Podšumberku svečanost v po-
častitev spomina na padle narodne heroje Jevtiča, 
Kavčiča in Šaranoviča. 
   V okviru svečanosti bo ob 08.00 uri organiziran 
pohod izpred cerkve na Sela Šumberku. Pohod bo 
voden, potekal pa bo mimo Kremenjeka, na grad 
Sela Šumberk in nato do prireditvenega prostora.
    Na prireditvenem prostoru bodo  postrojeni 
tudi predstavniki Gorjanske čete, Duletove čete, 
Novomeške čete in tudi člani Slobodanove čete, ki 
tvorijo spominsko formacijo 1. Dolenjskega bata-
ljona. Sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske. 
Pripravljen je tudi kulturni program. 
Slavnostni govornik bo tovariš Boštjan SLADIČ, 
predsednik ZB za vrednote NOB Trebnje.   
V sklopu prireditve bodo podeljena tudi prizna-
nja ZB za vrednote NOB Trebnje, novim članom 
pa bodo podeljene tudi izkaznice.  Člani ZB bodo 
pripravili tudi slasten golaž.  
   Po tovariškem srečanju bo delegacija položila 
venec pri spominskem obeležju narodnega heroja 
Dušana JEREBA in pri spominskem obeležju usta-
novitve  XV. divizije v Lipovcu.  
ZB za vrednote NOB Trebnje
ZB za vrednote NOB Novo mesto
ZZ
B 
 NO
B  SLOVENIJE
1941 194
5
O    F
41
V A B I L A
VABIJO
na spominsko slovesnost ob
73. obletnici legendarnega preboja
iz sovražnikovega obroča na Menini planini,
75. obletnici ustanovitve IV. operativne cone za Štajersko
in 
70. obletnici ustanovitve Zveze borcev.
Prireditev bo
v soboto, 7. julija 2018,
ob 11. uri pri Planinskem domu na Menini planini
Slavnostni govornik bo
 Aljaž Verhovnik, 
Generalni sekretar ZZB NOB Slovenije
Občine Zgornje Savinjske doline
in
sodelujoča Združenja borcev za vrednote NOB 
Zgornje Savinjske doline, Celja, Kamnika,
Maribora, Zasavja in Žalca 
Da bi takšen ostal
Ranjence, skrite v votlini, 
so izsledili nemški vojaki,
vse do zadnjega so pobili,
za zmeraj zamrli so trudni koraki!
Kako so se izdajalci režali, 
ko so gazili v strm breg,
brez vesti so sovragu pot kazali,
pomagal jim je izdajalski sneg!
Zate vem, moj dragi fant,
ti brata ne bi nikdar izdal,
vest ti tega ne bi dovolila,
da bi le vedno takšen ostal.
Ded govori vnuku
Si vedel, moj dragi fant,
da so leta štiriinštiridesetega gorele vasi,
da so v goreče hiše metali žive ljudi,
kaj takega ne pomni svetovna zgodo-
vina!
Tako je umrla marsikatera družina,
privezana na kol, na slamorezno kolo,
sovražni vojaki in njihovi pomagači
niso bili ljudje, bili so živina!
Tega, fant, nikoli ne pozabi,
naj se zgodi že karkoli,
bodi mož, trden, jeklen,
naj se to ne ponovi, nikoli!
Jože Ševljak
 (Iz zbirke Svoji na svojem)
junij 201842
Težko življenje ljudi ob mejah
Štirje okupacijski  
režimi razdelili Slovence
R A Z S TA V A
Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenut-
kov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijan-
ski, madžarski in režim ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH) – 
so Slovence razdelili med različne državne entitete in jih v etničnem 
smislu obsodili na smrt, tudi z uporabo genocidnih metod.
Eden izmed ključnih motivov za drugo svetovno vojno je bila revizija državnih meja, nastalih po prvi svetovni vojni. Revizija 
je potekala na škodo manjših narodov, 
tudi slovenskega, in na osnovi rasnega 
razlikovanja. Po okupaciji in razkosanju 
so na Slovenskem nastale državne meje 
med silami osi. Meje so bile postavljene 
izključno po logiki delitve ozemlja ter 
načrtovanega hitrega in nasilnega izgi-
notja slovenskega naroda. Le na meji z 
NDH je meja potekala po nekdanji prib-
ližni etnični razdelitvi ozemlja oziro-
ma (deloma) po starih upravnih mejah. 
Nedavno odkrita tromeja med Italijo, 
Nemčijo in NDH z mejnim kamnom še 
iz avstro-ogrskih časov se je po nekda-
nji meji med Kranjsko in Štajersko za-
jedala globoko v slovensko ozemlje, tik 
pod Gadovo Peč, znano središče cvička. 
Meja z NDH je – z izjemo dela, ki ga je 
okupirala ustaška Hrvaška in ki danes 
znova pripada Sloveniji – edina meja, ki 
se je ohranila do danes. Žal podobno in 
še huje zavarovana z bodečo (rezilno) 
žico, kot je bila v času nacistične, faši-
stične in ustaške okupacije!
Prehajanje meje 
zaradi preživetja
Še posebno težko je bilo življenje ob me-
jah. Ljudje so jih morali prehajati zaradi 
preživetja, saj so meje sekale posestva, 
// BESEDILO: dr. Božo Repe, vodja projekta
njive, vasi, seveda so jih prehajali tudi 
zaradi stikov s sorodniki. In nemalokrat 
tudi zaradi verskih potreb, zato da so 
lahko šli k maši. Velikokrat so ob tem 
hudo tvegali, številne je smrt dosegla 
na minskih poljih ali so jih ustrelili stra-
žarji. Mejni režimi so bili različni, prav 
tako odnosi s tistimi, ki so mejo stražili. 
Partizanska vojska in aktivisti OF meja 
niso priznavali, ustvarili so svoje preho-
de in s kurirsko mrežo povezali celotno 
slovensko nacionalno ozemlje.
   Ekipa zgodovinarjev in geografov z 
Oddelka za zgodovino Filozofske fakul-
tete Univerze v Ljubljani, Geografskega 
inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Pe-
dagoške fakultete Univerze v Ljubljani 
in Inštituta za novejšo zgodovino v Lju-
bljani v okviru projekta, ki ga financira 
ARRS, sistematično preučuje nastanek 
in potek okupacijskih meja ter življenja 
ob njih. Geografi s pomočjo posebnih 
tehnik podatke s starih zemljevidov 
prenašajo v satelitski sistem in s po-
močjo ostankov mejnih utrdb odkriva-
jo potek meja, ki jih raziskovalna ekipa 
nato postopoma korak za korakom lo-
cira na terenu in išče njene ostanke. Po-
leg tromeje Nemčija, Italija NDH (tam 
bo postavljeno spominsko obeležje), je 
bila nedavno locirana tudi tromeja med 
Nemčijo, Madžarsko in NDH v bližini 
Središča ob Dravi, na današnji hrvaški 
strani. Zgodovinarji zbirajo arhivsko 
gradivo v slovenskih, nemških, madžar-
skih, italijanskih in hrvaških arhivih. Na 
terenu po vsej Sloveniji je bilo opravlje-
nih že več deset intervjujev z ljudmi, ki 
se tedanjega dogajanja kljub visoki sta-
rosti še živo spominjajo.
Del južne meje 
nemškega Reicha
Nekatere rezultate enoletnega dela smo 
sredi aprila letos predstavili na razstavi v 
Rogaški Slatini (avtorji razstave dr. Peter 
Mikša, Daniel Siter, dr. Božo Repe in so-
delavci) pod naslovom Rogaška Slatina 
kot obmejno mesto tretjega rajha 1941–
1945. Okolica Rogaške Slatine je bila del 
južne meje nemškega Reicha, najbolj 
zavarovane meje, ki naj bi tukaj osta-
la vsaj tisoč let. Bila pa je tudi predmet 
podobnih mejnih sporov, kot danes po-
tekajo med Hrvaško in Slovenijo, tedaj 
pa so med NDH in Madžarsko ter NDH 
in Nemčijo. Le da je takrat potek meje 
s svojo močjo krojila nacistična Nem-
čija, ustaši pa so lahko zgolj prikimava-
li. Nemci so jim zaradi sentimentalnih 
prošenj dobrohotno odstopili le občino 
Hum na Sotli, ker je bil v njej dvorec An-
tuna Mihanovića, pisca hrvaške himne.
  Evropa se nevarno približuje razme-
ram, kakršne so bile v tridesetih letih 
20. stoletja in ki so privedle do največje 
in najbolj uničujoče vojne v zgodovini 
človeštva. Brez zgodovinskega spomina 
na vzroke in posledice tedanjih ravnanj 
bomo v novo katastrofo zdrsnili, ne da 
bi se tega sploh zavedali!
Mejni režimi so bili 
različni, prav tako odnosi s 
tistimi, ki so mejo stražili. 
Partizanska vojska in 
aktivisti OF meja niso 
priznavali, ustvarili so svoje 
prehode in s kurirsko mrežo 
povezali celotno slovensko 
nacionalno ozemlje.
43
Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: 
ZZB za vrednote NOB Slovenije
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
N
A
R
O
Č
IL
N
IC
A
Ime in priimek:
................................................................................................................................................
Kraj, ulica, poštna številka: 
................................................................................................................................................
................................................................................................................................................
Telefonska številka:  .........................................................................................................
Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite)
 četrtletno 9 €, letno 
 36 €. Podpis:  ......................................................
V Domu starejših občanov Fužine
Drugi seniorski 
kolesarski 
maraton Franja
R E K R E A C I J A
To je bil res fantastičen in poseben dan! Po programu organizatorjev le-
tošnjega kolesarskega maratona je stanovalcem in stanovalkam Doma 
starejših občanov Fužine pripadla čast odprtja maratona Franja.
Kje? Ne boste verjeli, kar v Domu starejših občanov Fuži-ne, kjer smo prireditveni pros-tor uredili kot poligon sobnih 
koles in izpeljali 2. seniorski maraton 
Franja. Navdušeni so bili tako stanoval-
ci in stanovalke Doma, ki so po deset 
minut poganjali pedala v petih skupi-
nah, kot tudi organizatorji tega spekta-
kularnega dogodka.
   Stanovalci in stanovalke so se »po-
dali na pot od Ljubljane do Idrije« ob 
glasni podpori navijačev, na platnu so 
spremljali kolesarje z enega od prejšnjih 
maratonov Franja. Stanovalci in stano-
valke so dobili prave štartne številke. 
Tudi letos se jim je pridružil pobudnik 
in aktivni udeleženec Maratona Franja 
Tone Fornezzi - Tof, ki je z njimi »pre-
vozil« del trase. Prireditev je prijetno 
povezoval Črt Kanoni. Kot štarter se je 
v 95. letu odrezal ponos našega doma, 
naš supersenior Ante Uravič, kot nek-
danja udeleženka, ki je uspešno opravi-
la Maraton Franja, pa mu je s sodniško 
piščalko asistirala Ana Golob.
   V dveh urah so stanovalci in stano-
valke prevozili skupaj 198 kilometrov 
in krepko izboljšali lanski rezultat. Naj-
mlajši udeleženec je štel 76 let, najsta-
rejša udeleženka pa bo kmalu prazno-
vala 102. rojstni dan. Najboljši trije ude-
leženci so prevozili 7,6, 7,5, in 7,2 kilo-
metra. Na koncu so prvim trem podelili 
čisto prave medalje, ki so jih dobili tudi 
vsi udeleženci seniorskega maratona.
   Letošnji maraton smo oplemenitili s 
prošnjo za sodelovanje pri sponzorira-
nju tega enkratnega dogodka, katerega 
izkupiček bi namenili za nakup prepo-
trebnih sobnih koles za naše stanovalce 
in za njihovo čim večje sodelovanje pri 
razgibavanju in gibanju kot pomembnih 
elementih zdravega življenja tudi v tret-
jem življenjskem obdobju. Glede na zna-
ne gmotne razmere v domovih starejših 
občanov smo nekatere sponzorje zapro-
sili, da bi za uresničitev našega plemeni-
tega cilja ustrezno finančno podprli or-
ganizacijo te svojevrstne prireditve.
   Konkretno so se na našo prošnjo or-
ganizacijo odzvali trije sponzorji, med 
njimi izpostavljamo podjetje BTC, kate-
rega direktorica marketinga Maja Oven 
nam je slovesno predala ček za 1.000 
evrov. Tone Fornezzi - Tof  pa se je za-
vezal, da bo pomagal še do enega kole-
sa, ki bi ga radi namestili na bivalni eno-
ti s težavami demence. Skupaj s Črtom 
Kanonijem pa sta nam obljubila pomoč, 
da v času Festivala za tretje življenjsko 
obdobje izpeljeta dražbo starih koles 
znanih Slovencev, ki jih bosta pridobila 
za sodelovanje.
V Domu starejših občanov Fužine so izpeljali 
drugi seniorski maraton Franja
Udeležencem se je pridružil pobudnik kolesarskega 
maratona Franja Tone Fornezzi - Tof
junij 201844
Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov:  
ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom 
»nagradna križanka«, do 18. julija 2018.
Ime in priimek:  ________________________________________
Naslov:  _______________________________________________
______________________________________________________
______________________________________________________
Geslo 32. številke SB:
______________________________________________________
______________________________________________________
Izžrebani reševalci križanke iz
30. številke revije Svobodna beseda
1. Janez Jakomin, Tesovnikova ulica 42a, 1131 Lj. Stožice
2. Draga Debeljak, Golnik 83, 4204 Golnik
3. Avgust Vožič, Preški vrh 9a, 2390 Ravne na Koroškem
Rešitve križanke:   
SALIN, LUČ, LJUBLJANA, ODER, ETER, POT OB ŽICI, HOVI, 
FEN, ŠAH, SLAVIKA, VIDA, KREMPELJC, RAISON, RISA, OLEAT, 
INTKA, IS, RENE, ELDA, OL, PTICA, REŽIJA, SNI, ČOK, TA, MENU, 
SEČ, EKA, ANTON, BLOKAŠ, VRV, RAU, AVČAN, NT, JAKUTIJA, 
SEVANJE, ETAN, SAD, EKARTER.
Geslo: LJUBLJANA, POT OB ŽICI
Rešitve križanke pošljite do 18. julija 2018
Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo.   
VELIKI SLOVENSKI
PESNIK IZ VRSNEGA 
V POSOČJU, AVTOR
PESMI “SOČI
(1844-1906)
VRAŠČE-
NJE
REKA NA
JUGU
ŠKOTSKE
(IZ ČRK:
KES)
DELO
TKALKE
RIMSKI
HIŠNI
BOGOVI
AVANS,
NADAV,
ARA, PRE-
DUJEM,
AKONTO
BIVALIŠČE
UMRLIH
NAUK O
LETALSTVU
SLOVENSKI
ORGANIST
IN SKLA-
DATELJ
CERKVENE
GLASBE
(FRANCE;
IZ ČRK:
KOČA)
GESLO 1
PIJAČA S
PLASTMI
KAVE,
VISKIJA IN
SMETANE
GESLO 1
SREDIŠČE
VRTENJA
ANTON
OCVIRK
KRAJ PRI
ZADRU
SIRSKI
PREDSED.
(HAFEZ)
ANTON
KARINGER
POBUDNI-
CA, ZAČET-
NICA
PREROKO-
VALEC
ČLOVEKO-
VE USODE
IZ 
POLOŽAJA
ZVEZD
NAVADNO
DEŽEVEN
IN MUHAST
POMLADNI
MESEC
SADOV-
NJAK
(ZASTAR.)
TRENUTEK,
MOMENT
RAČJA
LUKNJA
VZVIŠENA
LIRSKA
PESEM
MITOLOŠKI
LIBIJSKI
VELIKAN
VRSTA
POLŽA
JOSIP
BROZ
ČARGO
IVAN
PREBIVAL-
CI SEČE
OBLIKA
KISIKA
IZVRSTEN
ŠPORTNIK
ORGANI-
ZIRAN
SLOVESEN
SPREVOD
KUB. POLI-
TIK (RAUL)
UREJEVA-
LEC
VRTOV
KRAVICA,
TELICA
RIMSKI
BOG
LJUBEZNI
GESLO 2
BONITETNI
SISTEM
BANKE
SLOVENIJE
APNENEC
DELCI Z
ELEKTRIČ-
NIM
NABOJEM
LADJA 
ARGONAV-
TOV
OŽA, VRV,
KONOP
SREDNJE-
AMERIŠKI
INDIJANCI
VOJAK
(ZASTAR.)
IME
DANSKEGA
OBLIKO-
VALCA
POHIŠTVA
KLINTA
(IZ ČRK:
AREKA)
LILI
NOVY
NEKD. AM.
BOKSAR
(KEN; NI:
PORTON)
PTICE
NEKD.NOR
SMUČAR.
SKAKALEC
(VEGARD;
NI: OPLAS)
KAR SE NAMESTI NA
DOLOČENO POVRŠINO
ZA ZAŠČITO
CEPINOV OKEL
NINO
ROBIĆ
RT V
VZHODNI
ŠPANIJI
ZRAK PO
KOROŠKO
(IZ ČRK:
REJA)
RAFAEL
NADAL
GOZDNA
ČISTINA
STRUJA
TOLKAČ, 
KIJ
KONICA
ZNAK ZA
ENAKOST
SUKANEC
VRSTA
AFRIŠKE
MRZLICE
MESTO V
NOTRANJI
DALMACIJI
OPERNI
SPEV
LOUIS
ADAMIČ
NARDINO
MAZILO
TOMO
JURAK
SREDSTVO
ZA
LIČENJE
KDOR
ČESTITA,
VOŠČILEC
JAPONSKO
PRISTANI-
ŠČE NA
HONŠUJU
(IZ: ATIKA)
NEKDANJI MADŽARSKI
POLITIK, NOTRANJI
IN ZUNANJI MINISTER
(LASZLO, 1909-1949;
IZ ČRK: KRAJ)
ATA,
OČE