Usodni iz?ez2nifez Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo Plača in tozi se v LJubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon inter. št. 32-59 Kanin on no«*?!! hranilnici št 14 194 Zadnje čase se je politični položaj v Evropi tako zasukal in zaostril, da tudi mi ne moremo hladno in brezbrižno mimo teh dogodkov. Vprašanja, ki so prav za prav sprožila svetovno vojno, so zopet stopila z vso svojo ostrino nevarno v ospredje. Morda se ta ali oni še spominja nemške krilatice, ki jo je izrekel zadnji nemški cesar Viljem, češ da »so pogodbe le krpa papirja«. Morda bo tudi marsikomu znan izrek istega cesarja: »Mi Nemci sc bojimo Boga, sicer pa nikogar na svetu!« Versajska mirovna pogodba je skušala s to nadutostjo enkrat za vselej pomesti. Znana načela tedanjega ameriškega predsednika Wilsona o samoodločbi narodov so na mirovni konferenci prodrla, podprta s krvjo tisočerih sinov nekdanjih tlačenih avstrijskih narodov. Nemška dogma o božjem poslanstvu in svetovnem imperiju nemškega naroda je bila strta Nemčija zavrnjena v svoje naravne meje in razorožena. Avstro-Ogrska pa je razpadla na svoje sestavne dele, nakar je od nekdanje monarhije ostala samo še mala republika, današnja nemška Avstrija. JVcvaruc razpofee Že v dneh konference same pa so se pokazale v novi organizaciji Evrope nevarne razpoke. Diplomatje so razdelili našo celino v premagane narode in zmagovalce. Društvo narodov kot svetovna organizacija mednarodnega sporazuma in miru, je morala zaradi te napake bolehati že ob svojem rojstvu. Avstrijsko dediščino je prevzela druga sila in prav Slovenci smo bili tisti, ki smo na svojem narodnem telesu to najbolj bridko občutili. Z delitvijo Avstrije in Nemčije v dve državi pa je nastal v Evropi nov nacionalni iredentizem: Avstrija je po znatnem delu svojih državljanov zahtevala spojitev z Nemčijo v enotno nemško državo. Ta zahteva je postala z nastopom in razmahom nemškega narodnega socializma vedno glasnejša in odločnejša, ko pa je bila mirovna pogodba z enostransko nemško odpovedjo dejansko brezpredmetna, ni bilo več pomembnih ovir za nadaljnji razvoj v smeri, kakor gre pospešeno zadnji čas. Že pred leti je to vprašanje vznemirjalo Evropo, ko je stopila kakor čez noč na plan carinska unija med Avstrijo in Nemčijo. Toda takrat so Anglija, Francija in Italija nastopale še kot enota. Medtem se je marsikaj spremenilo. Nemški in italijanski fašizem sta skleniia trdno zvezo, Italija je prenesla težišče svoje zunanje politike v Sredozemlje in v Afriko ter zato nima več tolikega interesa na vprašanjih v srednji Evropi, to se pravi: našel se ie sporazum med nemškimi in italijanskimi interesi. tlnšFus — spoiiicv Ker se v sedanji mednarodni politiki italijanski in angleški interesi močno križajo, sta se obe ti dve državi močno odtujili druga drugi. Ta trenutek je Nemčija zelo spretno izrabila za to, da napravi zopet korak naprej v politiki, ki je ni nikoli zatajila, najsi je tudi ni smela odkrito izvajati. Čez noč je po razgovorih med avstrijskim in nemškim kancelarjem v Berehtes-gadenu spet na dnevnem redu vprašanje an-šlusa (spojitve Avstrije z Nemčijo), oziroma je ta anšlus že tako rekoč dejanski izveden. Zavoljo mednarodnega položaja je Nemčija v tem zadnjem sporazumu prisilila Avstrijo, da je na široko odprla vrata nemškemu fašizmu. Takoj po razgovorih je bila izvedena preosiiova avstrijske vlade, ki pomeni dejansko hitleriza-cijo Avstrije. V novi kabinet so vstopili poleg drugih dr. S e y s s -1 n «j u a r t kot minister za notrauje zadeve in javno varnost, pa dr. Guido Sclimiilt kot zunanji minister. . Dr. Seyss-Inquart je vodja in predstavnik avstrijskih nacionalnih socialistov in Hitlerjev zaupnik. Če upoštevamo, da so narodni socialisti pritegnjeni tudi v vodstvo patriotske fronte, edine politične organizacije dosedanjega avstrijskega režima, potem vemo, koliko je bila ura. Vsi vzporedni pojavi v Avstriji se razvijajo čisto v soglasju kar najtesnejšega sodelovanja z Nemčijo. Izdan je bil načrt za široko politično amnestijo, po kateri je pomiloščenih nad 3000 liitlerjevccv. Novi notranji minister pa je šel na posvet in po navodila ne morda v kabinet predsednika avstrijske vlade, ampak v — Berlin! Tem dogodkom je prisluhnil ves svet. Italija jih jo mirno sprejela in celo pozdravila, iz česar lahko trdno sklepamo, da obstoja med Rimom in Berlinom tajen dogovor. l'o tem bi človek sodil, da je Italija prepustila usodo Avstrije popolnoma — Nemčiji. Razočarane upanje Močno so bili razočarani tisti, ki so pričakovali. da bo Anglija odločno dvignila svoj glas. Saj je z novo nastalim položajem ogrožena usoda Češkoslovaške, je v ospredju vprašanje poljske nedotakljivosti V angleški spodnji zbornici je zunanji minister Eden na vprašanje raznih poslancev, če bi Anglija v primeru potrebe branila Češkoslovaško, odgovoril previdno in brezbarvno, za vsakega r»»:vs™vga človeka p"a dovolj razločno, da Anglija tega — ne bo storila. In to da misliti! To nam razločno dopoveduje, da se tudi mi no sinemo na nikogar zanašati, ampak da mora narod misliti le na lastno obrambo in računati izključno le nase. Jugoslavija v bolečinah išče te poti, mislimo pa, da jo bo našla le na on način, namreč po smernicah in idejah pokojnega St. Kartica. V okviru kmetskega programa in kmetske ideologije, ki ni nikdar bila fašistično-stanovsko-raz-redna, ampak demokratična in je obsegala vse narodove sile, je edina rešitev, je mogoč sporazum. Nase boli in nalogo Hrvatsko vprašanje se je s svojim razvojem po Hadičevi smrti odrtaljilo od Karticevih smernic. Lepo začeto delo konsolidacije je bilo nasilno prekinjeno, danes pa je — kakor morda še nikoli — čas nujen, rta se staro delo za strniter narodovih sil v smislu Radičove ideologije obnovi, nadaljuje in izvede do popolnega uspeha. Krto je bolj poklican za prevzem iniciativo tega velikega narodnega dela kakor dr. Vladko Maček, formalni nosilec Hartičeve politično idejne zapuščine? Mislimo, rta je čas, da je to zahteva vsenarortnih življenjskih interesov, da je to naloga, ki se ji ne sme nihče brez škode za oelo-kupnost izogniti. Pri tem pa nikakor ne moremo prezreti dejstva, rta smo to državo po skupni volji in s skupnimi žrtvami ustvarili Srbi, Hrvatje in Slovenci. Ta država obstoja, živi, je torej živ organizem in tudi vsi hočemo, rta ta organizem ostane živ. Kakor hitro pa to priznavamo, smo sami del toga organizma in pri reševanju svojih posebnih vprašanj no moremo prezreti interesov splošnosti in skupnosti. Kakor nima pravice posamezen ud človeškega telesa delati samo zase, kakor ne moro v družini posamezen član zastopati samo lastnih koristi brez ozira na interese vso družino ali celo proti njim, tako tudi Hrvatje j nimajo pravico do svoje posebne nacionalne ozkosrčnosti. Nihče jim ne more odrekati pravice, da branijo svojo posebne narodne interese in jih skušajo v kar največji mori zavarovati, nihče pa tudi no bo mogel glodati, da bi se v tom dolu prezirali interesi Slovencev in Srbov. Način zastopanja samohrvatskih, samoslo-venskih ali samosrbskih interesov pa nujno vodi rto drobitve države, ki toga ne more in ne sme dopustiti, ker tvega s tom lastno življenje. Zato so mora braniti, narod pa s tom po nepotrebnem cepi in raztroša svoje sile, ki bi mu bile na drugem kraju tako nujno in neobhodno potrebne. Iz toga izhaja za sedanji položaj, da jo treba obnoviti Radičevo delo, oživotvoriti njegovo zamisel in ustvariti enotno fronto, v kateri se počutili-enakopravni Slovenci, Hrvatje in Srbi v zavestni skupnosti, ne da bi bila gažona njihova individualnost, njihov osebni narodni razvoj. v Cas ukazuje Če bodo danes poklicani razumeli ta čas, bo to njim in skupnosti v korist, v nasprotnem primeru nc bodo ob nadaljnjem razvoju razmer imeli nobene resnične pravice, pritoževati se spričo krivit*. Vedeti namreč mora vsak politik, da skrajnost rodi samo skrajnost in da skrajno samohrvatstvo mora sčasoma izzvati skrajno samoslovenstvo in skrajno samosrbstvo. kar pa ni bilo nikoli in tudi danes ni v skladu niti z Radičevimi načeli, niti z interesi Slovencev, Hrvatov in Srbov, se manj pa v skladu z življenjskimi interesi Jugoslavije. Slovenci, ki živimo na danes najbolj občutljivem delu države, se tega v polni meri zavedamo in smatramo tudi za svojo dolžnost, vso javnost opozoriti na položaj in na neizogibne naloge, ki nam jih narekuje usodna ura. Tsr n Živimo v silno resnih časih. Očiten boj. ki je bil dokončan leta 1918., je za nekaj časa ponehal. Podtalno delovanje raznih sil pa ni obetalo niti za trenutek, dokler se končno ni toliko ojačilo. da je spet s povečano silo razburkalo svet. V ospredju lega boja stoji Hitlerjeva Nemčija, tista Nemčija, ki si je po porazu v svetovni vojni za ceno najtežjih žrtev spet toliko opomogla. da je dala svojemu ljudstvu orožje in toli''° dela. kolikor ga je za to orožje treba. botrajta 7' rf>'ti? glede skoraj vseh potrebščin, od tistih, ki jili človek rabi za obstanek 'telesa do vseh drugih. Manjka ji surovin, ki jih ' oredeluje tovarna Domača zemJja ne daje prehrane v naturi in ,',o mora dajati v delu Vemški delavec išče vnanji trs. da more prodajati delo svojih rok in tako dobivati sredstev za eksistenco, Nemčija skuša priti do surovin in odjemalcev svojih izdelkov potom pogodb Oborožena pa je zato. da pride do njih tudi jH>tom «ile. Poslednji dogodki v Avstriji so naše meje tako rekoč primaknili neposredna na Nemčijo Doslej je Nemška Avstrija bila nekaka naravna ovira za neposreden poseg Nem^ne v na«o zemljo. Zdaj te ovire ni več. fft.ali soseda Toda 1 notranjimi spremembami v Av-*t-iji so se me.je Nemčije napram Češki zaokro- žile. prišla je kakor v klešče. Tudi položaj Jugoslavije. zaveznice Češkoslovaške, je zato postal drugačen, kakor je bil, čeprav z Avstrijo nismo imeli nikdar bogvekaj prisrčnih stikov. Toda Avstrija je s svojimi šestimi milijoni ljudi in svoje revščino majhna država. Nastali položaj bo pri nas učinkoval v dveh pravcih: V notranji politiki bo zahteval nujno razčiščene razmerja vlade do naroda, del teh vprašanj tvori tudi Hrvatska. L # Jugoslavijo more ohraniti le strnjena soh-dernost njenih državljanov in upoštevanje dejstva, da volk ne čuva ovac. Zakaj skozi našo zemljo drži pot na morje. Ne bodo je varovali tisti, ki silijo tja. Češkoslovaški državniki tnin dajejo divne primere modrosti, ko svoj narod vsak hip z živo, trezno in zaupanja polno besedo poučujejo o tem, kar ga čaka, če ne bo enoten in trden. Angleški državnik Chamberlain je zapisal, da nobeni dtžavi, ki je bila porojena po svetovni vojni, ne želi, da bi se vtopila v lastnih zmedah. Iskreno vdani skupni državi Srbov. Hrvatov in Slovencev želimo trajno in iskreno pomirje-nje med vsemi, da bomo kakor en mož branili to predrago domačo zemljo! SI«»m^ffe v Žlv&lviji Kakor se glase poročila, se dogajajo v Avstriji važne spremembe, ki utegnejo imeti dale-j k-esežne posledice na vso evropsko politiko. Nas kot neposredne sosede morajo ti dogodki še posebno zanimati Saj mnogi svetovni listi na podlagi njih napovedujejo ustanovitev novega nemškega cesarstva, ki naj bi se razprostiralo od Severnega morija do Karavank na — nažih tleh. Ob teh dogodkih vzbuja toliko več zanimanja knjiga, ki jo je pred nekaj časom objavil avstrijski kancelar Sušnik z naslovom »Trikrat Avstrija« Knjiga pomeni do neke mere uradno poročilo o dogodkih v tej državi tekom zadnjih 20 let in pregled političnih spoznanj, do kakršnih so tega državnika pripeljale bogate življenjske skušnje. šušnikov oris nam prikazuje tri različne Avstrije: obdonavsko monarhijo, parlamentarno republiko 111 stanovsko državo, ki jo on sam imenuje »Tretjo Avstrijo«, katero je ustvaril pokojni Dolfuss 111 jo je dalje izoblikoval Sušnik sam. Slabost volje Nekdanja predvojna Avstrija je pomenila enotno idejo in enotno upravno telo. To enoto pa je razjedalo njenih 12 narodov, vrhu tega pa že mnogo nerešenih- problemov. Po Sušnikovem mnenju je ta stara »Prva Avstrija« propadla radi .slabosti volje, Vzlic temu pa bi bila Avstrija razpadla tudi brez svetovne vojne, ker sama federacija ne more vdihniti državi zadostne življenjske sile {Vsekakor trditev, o kateri naj bi s pridom razmišljali tudi nekateri jugoslovanski politiki. — Op. ur.) Dežele ob Donavi so leta 1937. v praksi drugačne kakor so mogli leta 1914. zamišljati v teoriji mnogi iredentisti. S smrtjo cesarja Franca Jožefa se končuje celo obdobje. »Med poštno kočijo in letalom je polnih 70 let njegovega vladanja,« Drugi Avstriji, ki pomeni dobo parlamentarne demokracije, posveča Sušnik obilo odstavkov. Tu opisuje bedne razmere v državi, marksistični radikalizem, organizacijo ulice, borbe za ozdravljenje Društva narodov in nastop kardinala Seipla, Čegar nazori so še danes za Suinika odločilni. Čeprav je šušnik sarH prišel v avstrijsko narodno predstavništvo potom parlamentarizma, oziroma demokracije, se je nato vzpenjal kvišku s pomočjo sil borbenih formacij. Po Seiplovi smrti se je pričelo udiranje vojne generacije v politiko. Nastala je organizacija »Heiorwelira, nakar je prišlo do fašistovske zaprisege v Kor- neuburgu in do poskusa za zbližanje med hajm-■vefOTei in nacionalnimi socialisti. Končno se je Sušnik sam lotil organizacije napadalnih čet. Idejo za to je sprožil vojni invalid, upokojeni učitelj Hans Bator iz Innsbrucka. ki ije skupaj z današnjim kaucelarjem izdelal načrt za to organizacijo. 'Doltussova A* ba Po zlomu Bodenkreditanstalta je nastopila huda gospodarska kriza, ki jo je končno rešil Dolfussoy kabinet. Dolfuss je bil mojster v obvladanju trenutnega položaja. Nagel v svojih odločitvah, često pa si ni znal razdeliti svojega časa, Njegova »skrivnost« je obstojala v močnem vplivu njegove osebnosti. Borba proti -nacionalnim socialistom ni izbruhnila po kakem v naprej določenem načrtu' in torej ni pomenila boja za oblast v državi, ampak je nastala nepričakovano in je bila vsiljena borba za ohranitev same države. Zato je radi nje nujno prišlo do avtoritarnega režima. Socialistična februarska revolucija in nje uduši-tev sta biii nujni, ker Dunaj v takem položaju ni smel ostati rdeča celica na periferiji države, ki je bila politično drugače nastrojena. Tudi ta boj na dveh frontah je bil državna nujnost. Po šušnikovem mnenju bi »skupno nastopanje z vodstvom avstrijske socialne demokracije nacionalnemu socializmu prineslo tak uspeh, kakršnega je hotel izsiliti z julijskim pučem, a se mu je yse izjalovilo.« Po zmagi borbenih formacij je prišlo do njih včlanjenja v Patriotsko fronto in je tako nastalo enotno vodstvo. Čeprav je Sušnikova knjiga pihana z vidika realne politike, ji vendar ne manjka romantičnega nadiha. .Spomini na sveto rimsko nemško cesarstvo, splošno kulturno poslanstvo Avstrije, papeževa okrožnica Quadr3gesimo Anno in sociološke ideje krščanske stanovske države — vse to so stvari, ki dajejo treznemu zgodovinskemu orisu v Sušnlkovj knjigi nekam čuden prizvok. Morda je Tretji Avstriji potreben zaradi okrepitve patriotizma tudi lasten nauk o državi? Nikakor pa ni mogoče prezreti okoinosti, da ta nauk kljub kancelarjevemu navdušenju le nikjer ni Dognal globljih korenin. Teorij« 0 stanovski državi so preveč zapletene in l^ekuiativue ter vprav zato na gospodarskem področju ne najdejo ugodnega odliva. Na tem dejstvu tudi Sušnikova izpoved ne more ničesar spremeniti. dat ki na koncu knjige o zunanji trgovini, financah in intenzivni proizvodnji. Z njimi kancelar pobija trditve o življenjski nesposobnosti Avstrije in res dokaže, da se avstrijski gospodarski položaj polagoma izboljšuje. Globlji smisel stanovskih igračk pa tiči samo v pridobivanju časa, Čeprav se morda stanovski apostoli tega niti ne zavedajo. Važnejše reči pa so zdrava valuta, dober tujski promet in izboljšanje razmer na delovnem trgu. »Gospodarski uspeh je dejansko jamstvo za trajno konsolidacijo Avstrije ... Kdor veruje v državo, temu so znane tudi njene sile,« pravi šušnik sam v svoji knjigi. 991Xemškc>" in „avslvijskc>" Poleg odkrivanja tradicij kancelarja najbolj zanimajo odnosi med Avstrijo in Nemčijo. Zanj »nemško« in »avstrijsko« nista dva nasprotna pojma; kajti izpovedovanje nemške kulture lahko popolnoma soglaša tudi z najostrejšo obrambo avstrijske samostojnosti. »Nikoli ne smemo pozabiti, da se je Seipel ognjevito boril za sintezo nemškega, katoliškega in avstrijskega duha. Njegovo življenjsko delo je v veliki meri obstojalo v tem, da ije z besedo, peresom in političnim delom neumorno naglašal, kako je glavna naloga, najti pravo hierarhijo poštenja, odkriti povezanost in vzpostaviti pravilni odnos med kulturo, neacionalnim čutom in državno mislijo. šušnikovo opisovanje raznih svojih potovanj v Nemčijo nam hkratu odkriva razne odtenke katolicizma. Mnogi člani nemškega centruma (katoliške stranke) so kritizirali avstrijski katolicizem. Temelji osnovne politike Tretje Avstrije, ki slone na rimskih protokolih, na dogovorih z Nemčijo iu na prijateljskih odnosih do vseh držav, so podani v knjigi z nenavadno jasnostjo. Za zunanjo politiko Avstrije, pravi kancelar šušnik, so dane tri možnosti: nevtralnost, osnovana v pravu naroda, ki bi morala veljati v vseh mednarodnih zapletljajih; priklopitev h kakemu bloku držav in končno — dosledno izogibanje vsakršne enostranske obveze ter prijateljsko sodelovanje na široki podlagi, ki ga Šušnik imenuje »politiko odprtih vrat«. »Kakor prej, tako tudi danes sodimo, da smo poklicani kot most in posrednik med narodi in državami, ki so nekdaj spadali v področje Avstrije in žive danes neodvisno življenje v samostojnih državah. Ta posredovalna vloga se nanaša na gospodarsko-politično in na kulturno-politično polje. Razlikuje se od prejšnje v tem, ker stoji zunaj območja političnih vplivov. Imamo pa še neko poslanstvo, ki je enako važno kakor prva vloga: ohranjevati moramo zvezo z velikim nemškim kulturnim svetom in s pomočjo svoje svobodne, neodvisne nemške države, četudi v skromni vlogi, katero ji je določil zgodovinski razvoj, služiti vsemu narodu, kateremu pripadamo in ki verujemo vanj, njegovemu duhovnemu in kulturnemu razvoju in njegovemu položaju na svetu.« (To odločno in nedvoumno izjavo avstrijskega kancelarja bi morali imeti mi vsi vedno pred očmi, kadar je pri nas govora o vprašanju koroških Slovencev. — Op. ur.) Sodeč po tej knjigi, legitimizem (vprašanje povratka Habsburžanov na avstrijski prestol) za Sušnika ni aktualen. Po njegovem mnenju vprašanje državne oblike ni važno, kadar gre za obstoj države. Avstrija samo zahteva, da se spoštujejo njene zgodovinske vrednote in njena velika tradicija. V ostalem bi monarhija, zasnovana na tako zvani pragmatični sankciji, ne bi imela upanja v resnično ostvaritev. Rešitev tudi ne tiči v odločitvi za fašizem ali demokracijo, temveč v opredelitvi za — zapad ali — vzhod. * Kljub takim izjavam bi človek sklepal po dogodkih, ki so v Avstriji sledili po razgovoru med kancelarjem Hitlerjem in šušnikom v Berchtesgadenu, da bo v Avstriji kljub vsem drugačnim naporom zmagala nemška misel. O tem govoriti podrobneje pa bi pomenilo sanjariti. sanje pa seveda nikakor ne spadajo v politično življenje. ^nzžan/e carin Na seji nemško-ijugoslovanskega odbora lesnih strokovnjakov in gospodarstvenikov v Eisenachu je bilo doseženo znatno znižanje uvozne carine za naše iglavce. Dosežen je bil sporazum za cene raznih sortimentov rezanega lesa (bosanski, slovenski in hrvatski iglavci), in sicer bo znašala carina 1'50 marke za metrski stot, namestu 2'50 kakor doslej, kar znaša pri vagonu 100 mark. Ta carinska olajšava velja od začetka februarja do konca maja 1938 za kupčije, sklenijene preko nemške devizne centrale. Jnduslvija zapušča Slovenijo. Drugod ji je bolje, manj davkov, več dobička. Zlasti jo vabi delavec ki mu ni nerodno, če je strgan in ne težko, če strada. Tako so šli mimo nas vsi ki sestavljajo našo družbo in kdo se ije mogel pohvaliti, da je na splošno, za vse bolje? Doma ii Jzvolzfev pravcs/ovncga patriarha Dne 21. t. m. je bila v Saborni cerkvi v Beogradu volitev treh ožjih kandidatov za mesto patriarha srbske pravoslavne cerkve. Izvoljeni so bili dr. Gavrilo Dožič, mitropolit črnogorsko-primorski s 50, dr. Georgij Zupkovič, mitropolit budimski s 27 in Peter Zimonjič, mitropolit dabro-bosanski s 23 glasovi, skopski mitropolit Josif s 23, zagrebški mitropolit Dositej s 23 in žički episkop dr. Nikolaj s 13 glasovi. Če prejmeta dva ali več kandidatov enako število glasov, je po zakonu treba po vrstnem redu upoštevati najprej onega, ki je prej postal episkop. Tako sta mitropolita Dositej in Josif izpadla iz vrste ožjih kondidatov. Kraljevi namestniki so po končanih volitvah imenovali za patriarha srbske pravoslavne cerkve mitropolita dr. Gavrila Dožiča, ki je pri volitvah prejel največ glasov. Novi patrijarh se je rodil v mali črnogorski vasi Vrnjici 1. 1881. kot sin duhovniške rodbine. Dne 1. decembra 1911 je bil izvoljen za ra.ško-prizrenskega episkopa, po mnogem trpljenju med vojno in poznejšem uspešnem delovanju pa je postal 2. marca 1. 1921. črnogorski mitropolit. Novi poglavar srbske pravoslavne cerkve spada med najuglednejše pravoslavne bogoslovne pisatelje. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde z meči in sv. Save I. stopnje ter s številnimi drugimi redovi. Narodna skupščina Načelna razprava o novem proračunu se je v narodni skupščini ves teden nadaljevala in je bila v torek zvečer zaključena z načelnim glasovanjem. Večino govornikov je dala opozicija. Okrog 100 njenih poslancev je vsestransko pretresalo proračun državnih dohodkov iu izdatkov ter kritiziralo politiko kraljevske vlade. Ostro kritiko so izrekli zlasti poslanci iz kluba Jugoslovenske Nekateri posamezniki se pač ne morejo uvrščati med nezadovoljne. Toda glavna stanova: kmetski in delavski ne čutita blagostanja. Mal in skromen oddih, ki ga je prineslo preteklo leto, še daleč ne predstavlja blagostanja. Blagostanje pomeni obče zadovoljstvo, pomeni, da imajo najštevilnejši stanovi poleg nujnih življenjskih potrebščin tudi še možnost, nekaj prihraniti pa nekaj žrtvovati za poglobitev kulturnega življenja. Le, kdor misli, da je blagostanje isto kakor imeti toliko kruha, da se še vzdrziš, ta lahko trdi, da je nastopilo blagostanje. Toda tako merilo odklanjata slovenski kmet in delavec! Ko prefitate Kmetski (Ist, dajte ga lepo o žep in pokažite ga sosedu. Opozorite ga na važnejše članke, ki so pisani o duhu kmetskega pokreta. Ne bo oam treba tega ponoviti trikrat, pa boste imeli pridobljenega novega naročnika za prihodnje leto. ) drugod nacionalne stranke, ki je dal največ govornikov v načelni debati. Med drugimi sta govorila tudi slovenska poslanca Milan Mravlje in Rudolf Pleskovič. Prvi je kritiziral zlasti politične in gospodarske razmere v Sloveniji. Omenjal je slučaje razpustov Narodne odbrane in akademskega društva »Jadran«, dogodke na Rakeku ob priliki odkritja kraljevega spomenika, postopanje s Kmetijsko družbo cd strani kr. banske uprave, podelitev 63 milijonov dinarjev banovinskega posojila samo Zadružni zvezi v Ljubljani itd. Mravlje je končal svoj govor ob glasnem pritrjevanju skupščine in ob navdušenem odobravanju celokupne opozicije. Rudolf Pleskovič se je dotaknil v svojem govoru posebno vprašanja državnih uslužbencev, delavstva in bratovskih skladnic ter vprašanja novega invalidskega zakona. Veliko pozornost so zbudili govori narodnih poslancev dr. "Mirka Došena, Ante Kovača, doktorja Koste Popoviča, predsednika kluba JNS Jeremije Protiča ter Josipa Cvetica. Po končani načelni debati se je pričela razprava o proračunih posameznih ministrstev in njihove politike. Podrobna razprava bo trajala približno do 10. marca. invalidski zakon Opozicijski poslanci so predložili narodni skupščini nov invalidski zakon, "Za katerega so zahtevali nujnost. V obširnem govoru je obrazložil nujnost invalidskega zakona nar. poslanec Voja Lazič. V imenu kr. vlade je minister za socialno politiko g. Dragiša Cvetkovič nujnost predloženega invalidskega zakona odklonil, nakar so nujnost odklonili tudi poslanci JRZ. Za časa govorov Laziča in Cvetkoviča. je prišlo v skupščini do ostrih prerekanj med levico in desnico. Zasedamo banovinskec/a sveta Pretekli teden je zasedal banovinski svet v Ljubljani. Govorili so k proračunu dravske banovine in postavljali zahteve posameznih okrajev. Na kraju zasedanja, ki se je v soboto končalo, je bilo sprejetih več resolucij, ki zahtevajo, izgraditev samouprav, zidanje bolnice, železnic in cest ter drugih prepotrebnih ustanov v Sloveniji. Z ozirom na to, da imajo banovinski svetniki svoje somišljenike v centralni vladi, je več kot gotovo, da se bodo v resolucijah zahtevana dela še letos pričela graditi. Priznanje banu Banovinski svetnik in novi senator gospod dr. Šembah je obširno govoril o 63 milijonskem posojilu dravske banovine, ki je bilo namenjeno za sanacijo slovenskega denarnega zadružništva pa je bilo izročeno Zadružni zvezi v Ljubljani. Dr. Šembah je izreke], banu priznanje za to delo. Ob tej priliki je bilo tudi pojasnjeno, pod kakimi pogoji je dobila Zadružna zveza 63 milijonov dinarjev. Zadružna zveza namreč jamči za prejete milijone s posebnim fondom, ki ga je osnovala Zadružna gospodarska banka i ž vsote od 40% odpisanih vlog, ki se niso obrestovale. Artur h e y s s -1 n q u a r t, mm a»strijski zunanji minister Koliko je vreden ta posebni fond se bo kasneje izkazalo in ugotovilo. Nadalje jamči Zadružna zveza še z onim vsakoletnim dobičkom, ki bo presegal din 25.000 tekom prihodnjih 20 let, Tudi te dobičke bo kasneje pregledovala posebna revizijska komisija. Do sedaj Zadružna zveza menda Še nikoli ni izkazala dobiček čez din 25.000. SVev ra&ffiS ctfčinsfcfh v©l»iev »Službeni list« objavlja razpis banske uprave. s katerim razpisuje za nedeljo dne 27. marca občinske volitve v 48 občinah. Volilo se bo: v srezu Brežice: Brežice; v srezu Celje: Kalobje, Slivnica, Sv. Jurij pri Celju in Žalec; v srezu Črnomelj: Dragatuš; v srezu Dravograd: Črna, Kapla, Mežica in Remšnik; v srezu Gornji grad: Gornji grad in Nova Štifta; v srezu Laško: Laško; v srezu Lendava: Genterovci; v srezu Litija: Šmartno pn Litiji, v srezu Ljubljana: Želimlje; v srezu Ljutomer: Razkrižje, Štrigova in Veržej; v srezu Logatec: Stari trg; v srezu Maribor desni brez: Črešnjevec, Laporje, Poljčane, Slovenska Bistrica in Spodnja Polskava; v srezu Maribor levi breg: Korena, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Rupert v Slovenskih goricah in Sveta .Trojica v Slovenskih goricah; v srezu Murska Sobota: Bodonci. Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Kupšinci, Martjanci, Pečarovci, Pertoča, Puconci, Selo v Prekmurju in Šalovci; v srezu Pitij: Kog, Ormož, Središče in Svetinje; v srezu Slovenj Gradec: Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenjem Gradcu, Šoštanj in Št Ilj pri Velenju. Skoraj v vseh občinah razen ene so razpisane volitve na osnovi prekomasacij, odrejenih z ukazom notranjega ministra v jeseni lanskega leta. Fašistični režim Svojevrsten predlog stavlja beograjski tednik »Balkan«, ki podpira politiko JRZ. Pravi namreč, da bi bil za Jugoslavijo najboljši izhod iz današnjih zmed fašistični režim, ki bi izvedel združitev vseh nacionalnih sil. Jugoslavija je enotna država, jugoslovanski narod pa še ni enoten. Stvoriti iz njega en narod, to je naš pro- blem. Za izvedbo te naloge je potrebna močna organizacija in močna osebnost za njeno vodstvo. Za sedaj še nimamo take organizacije. Kar se tiče osebnosti, imamo predsednika kr. vlade dr. Milana Stojadinoviča in bivšega vojnega ministra Dušana Trifunoviča. Ako se hoče obdržati parlamentarna fasada, potem je dr. Stojadinovič nepogrešljiv. V slučaju neparlamentarne vlade pa je neobhodno potreben Dušan Trifunovič. Zanimivo bi bilo pregledati, kaj je ta list kdaj napisal o demokraciji. Potlej bi morda našli še kak recept za izhod iz zmed. teidje iz 5Vemč//c Po poročilih ženevskega mednarodnega odbora za statistiko se ije iz Nemčije moralo izseliti kakih 130.000 Zidov. Velika večina — okrog 100.000 jh je odpotovalo v prekomorske dežele. Kam je neki šlo ostalih 30.000 Abrahamovih potomcev? Ka| godi. po svetu Značilen preobrat nastaja v celotnem političnem položaju Evrope. Doslej je Anglija skupaj s Francijo in Rusijo veljala med velesilami in pri malih državah za zagovornico in pobornico demokracije. Dogodki zadnjih dni so pokazali, da se je svet v tej veri nekoliko, zato pa usodno — zmotil. V londonski vladi je že nekaj časa vladala napetost, izražena v nesoglasjih med premierom (m inistrskim predsednikom) Chamberlainom in zunanjim ministrom Edenom. Antony Eden je bil zagovornik politike Društva narodov, pristaš kolektivne varnosti in demokracije nasproti fašizmu. Prizadeval si je, da Avstrijski kancelar dr. Schuschavgg bi prebredel vse sedanje viharje in pripeljal čoln angleške in sploh evropske politike v varno zavetje sporazuma, ki ga je upal najti v okrilju Društva narodov. Medtem so šli dogodki svojo pot in postali močnejši od idealov. V sami angleški vladi se je njen predsednik Chamberlain postavil proti svojemu zunanjemu ministru in se kot tak in kot vodja angleških konservativcev jel vedno bolj •nagibati na stran avtoritarnih, fašističnih režimov. Ob tej politiki so se seveda vedno bolj rahljali stiki z Rusijo in je rastlo popuščanje proti Nemčiji in Italiji. Po zadnjem sporazumu med Nemčijo in Avstrijo je končno prišlo v angleški vladi do očitnega razkola. Eden je podal ostavko, •ki je bila tudi sprejeta. Nekateri trdijo, da se bo po Ednovem vzgledu ravnal tudi podtajnik zunanjega ministrstva Cramborne, drugi celo, da bo odstopil še Vansittart, ki je bil komaj pred kratkim imenovan na svoje visoko mesto. Bodi že tako ali tako, če nič drugega ne, povedo take vesti, kako usodne slvari se danes razpletajo v mednarodni politiki in kako dalekosežen je lahko vsak korak vodilnih političnih ljudi. V pismu o svoji ostavki zato pravi Eden, da ne more pred parlamentom zagovarjati politike, s katero ne soglaša, in ne glede sklepov, »ki utegnejo postati zelo velike važnosti za ves bodoči razvoj.« Neprikrito veselje Kakšnega pomena so ti dogodki, oziroma njihovo ozadje, je razvidno iz glasov, ki prihajajo na podlagi njih iz fašističnih držav. V Italiji so pozdravili Edenov odstop z največjim veseljem. Trdijo, da je bil Eden tista ovira, ki je zabranjevala doslej sporazum med Italijo in Anglijo. Podobni in še bolj jasni glasovi prihajajo iz Nemčije, kjer čisto nič ne prikrivajo svojega veselja spričo Edenovega odstopa. Upajo, da bo zunanje ministrstvo sedaj v Angliji poverjeno lordu Halifaxu, ki je bil kot Nemcem naklonjen politik nad vse prisrčno sprejet v Berchtes-gadenu. Halifax ije Chamberlainov zaupnik in spada med njegove najožje sodelavce. Obžalovanje... Po drugi strani je v demokratičnih državah, zlasti še v Franciji, izzval Edenov odstop nenavadno presenečenje in resnično obžalovanje. Boje se, da je s tem zelo zmanjšana možnost in verjetnost za nadaljno francosko-angleško sodelovanje. Hkratu domnevajo, da je Anglija usodo Avstrije res popolnoma izročila v roke Nemčiji. Tudi na Poljskem in drugod, kjer je ostalo še kaj sledov parlamentarne demokracije, so sprejeli vest o Edenovem odstopu z velikim obžalovanjem, ker se zavedajo, kako bo ta dogodek vplival na odnose med Anglijo in fašističnimi državami in s tem na celoten političen položaj v Evropi. Antony Eden Hitlerjev govor Govor kancelarja Hitlerja, ki je bil napovedan za 20. t. m., je sedaj znan. Nemški državni kancelar ije govoril cele tri ure. Poudarjal je zlasti gospodarsko in finančno ozdravljenje Nemčije pod narodno-socialističnim režimom. Glede splošnega mednarodnega položaja je naglasil miroljubnost Nemčije, s posebnim poudarkom pa je podčrtal izjavo, da se Nemčija ne bo nikoli več vrnila v Društvo narodov. Komu je bila namenjena ta ost, je vsakemu političnemu človeku jasno tudi brez posebnega pojasnila. Posebej je poudaril iskrenost prijateljstva in zavezništva Nemčije z Italijo in Japonsko, s katerima bo tudi v bodoče bila boj proti boljševizmu. v Glede nemških narodnih manjšin v drugih državah je Hitler izjavil, da ne odneha z neizprosno borbo, dokler te ne dobe popolne politične, gospodarske in kulturne svobode. Glede sporazuma z Avstrijo je bil kratek in se ni niti z besedo dotaknil vprašanja avstrijske neodvisnosti, Zato smo glede tega, za nas vsekakor važnega vprašanja navezani še vedno na domneve in sklepe, ki jih lahko izvajamo iz drugih dogodkov. mladina Mirna peč Dne 13. februarja t. 1. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet v Mirni peči svoj tretji redni občni zbor. Ob tej priliki so naši fantje in dekleta pokazali, da se zavedajo dolžnosti in naloge, katere jim nalaga mladinski pokret. Zavedajo se. da more le pošteno mladinsko delo dvigniti našo vas in ji zasigurati boljšo bodočnost. Viharno smo pozdravili trenutek, s katerim je bilo otvorjeno zborovanje. Po poročilih funkcionarjev pa smo si izvolili nov odbor. To so sami izbrani fantje in dekleta, vredni zaupanja. Pričakujemo, da bodo vestno in točno izvrševali nalogo, katera jim je bila v zaupanju izročena. Tudi poroko smo imeli v naših vrstah. Dne 21. februarja se je poročil naš neumorno delovni član, tovariš Janko Špendal, posestnik v Biški vasi, z gdč. Miciko PoVše, hčerko naprednega moža in uglednega posestnika Alojzija Povšeta iz Dolenjega Podboršta. Mlač na poročencema želimo v zakonu mnogo sreče in obilo blagoslova božjega! . , .: Zagradec V nedeljo 6. t. m. je naše Društvo kmetskih. tntov in deklet sklicalo prvi redni občni zbor. Predsednik tov. Janez Zavodnik je podal poročilo o delu društva v preteklem letu, ki je bilo kljub raznim oviram,, in -pomanjkanju denarnih sredstev dokaj plodno. 0 aktivnem delu so pričala tudi poročila tajnika tov; Hrovata in blagajnika tov. Žitnika, prav posebno pa še poročilo načelnika dramatskega odseka tov. Jakoša. Pri volitvah smo si izvolili sledeči odbor: predsednik: tov. Jože Jakoš; podpredsednik: Jože Štnrni; podpredsednica II: Pepca Koželj; tajnik: Benedikt Koželj; namestnik: Vene Bajt; blasainik: Feliks Lukančič; namestnik: Jože Novak. Odborniki pa so- Angela Jerše, Anica Hrovat, Roza Vidic. Henrik Mausar. Lojze Bajt, Jože Rutar, Ludvik Vidrih in.toijze Kralj. Občneaa zbora se je Udeležil t ti ? i predsednik Zveze tov Ivah; K.ronttfšek ki jepoudaril važnost neodvisnih', kmetskih organizacij/ s katerimi edino si more -kmetski. človek izboljšati svoie življenje. Spominjat še je tudi velike borbe naših prednikov Gubca in Gregoriča za kmetske pravice Odšli smo s trdno voljo, da še 7 več^o vztrajnostjo nadaljujemo svoje delo. Beričevo Od nas se bolj poredko oglasimo, kar pa še ni znak, da ne deluje naše Društvo kmetskih fantov in deklet Na pustno nedeljo 27. februarja priredimo v Kmetskem domu zabavo s plesom in vsem došlim gostom bo prirejena skupna kmetska večerja. Prireditev te vrste je prva v tukajšnji okolici, zato vabimo vse tovariše in prijatelje, da nas v čim večjem številu obiščejo. Dne 31. januarja se je vršil naš redni občni zbor. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da društvo vkljub raznim zaprekam marljivo deluje, saij je bilo v preteklem letu osem raznih prireditev, in sicer iger, tekma koscev, Miklavžev večer itd. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Lojze Avsec, predsednik; Ivan Grad mL, podpredsednik; Lojze Šimenc, tajnik; Jože Kralj, blagajnik; Puhar Ivanka, Ani Grad, Minka Šimenc, Tone Maijdič Ivan Uštinc, Franc Šimenc in Franc Zaman, odborniki. V delu in slogi vstajamo! Donačka gora pri Rogatcu Naši agilni kmetski fantje in dekleta pod Donačko goro so v nedeljo 20. t. m. ponovno pokazali javnosti, kaj Zmoreta volja in delo. Niso se ustrašili dela ne žrtev, še manj nasprotujoče akcije, ki je z vsemi silami hotela onemogočiti prireditev. Na sokolskeni odru v Rogatcu so uprizorili Vinko Koržetovo veseloigro: »Micki je treba moža«. Nabito polna dvorana pri popoldanski in večerni predstavi, živahno razpoloženje in toplo — iskreno priznanje občinstva je dovoljno zadoščenje za vse in vsem. Vse, kar je zdravo, resnično, pošteno in vztrajno, ustvarja uspeh in zmage. In po tej poti hodi naša kmetska mladina! Naj še ob tej priliki izrečemo toplo zahvalo šolskemu uprav. tov. Sotošktr, ki je sodeloval s svojim tamburaškim zborom! fn i dnevnik«, da bi bilo najbolje, če bi dr. Dobovišek o vsej svoji gospodarski nesreči raje molčal, pa bi bila lahko koza cela in volk sit! Med seka', se še vedno, mtatiio iCoc&eUftfti D r i,if>. : radnički zadrugi« glasilu -amt;>a mini ; - >' Djordjrv'ča. o' 'p-1;eni kmetu še " -'o- -'datek.' »Zemlf^tP^rzjr. ru<"> i ure/.'' kršne koli =.voj.š"primeri', Vfs;rie"e: - - »Španski kmef je postal dve - to le! .po ol-krit-u Amerike največji siromak N. • v- n ' 'arj-je bil več kakor obupen Razpet je bv ■ i veleposestnike p'emiče in veleposesinico Slovita verska preganjanja inkviz*>ua so "Zapenjala španski narod v pretekl"=ti, \'eur.e,.;em, naravnost obupni gospodarski odnošaji in nesramno izkoriščanje kmetov pa je privedlo v sedanjost: do državljanske 'voine španskih kmetskih sužnjev.« . Jf?Mac &.Kf"z Glasilo Hrvatske seljačke straris-e »Hrvatski dnevnik« objavlja pod naslovom: »Zakaj je šel dr. Dobovišek v skupščine« vsebino pibma, ki ga je pisal ta predsedniku dr Mačku. V pismu se dr..Dobovišek pritožuje dr. Mačku nad naravnost obupnim in slabim gospodarskim stanjem ter pravi, da davčni upravi v Celju dolguje 25 000 dinarjev in tla mu je davčna uprava zaplenila že tudi pisarno. Nadalje dolguje Mestni hranilnici celjski 130.000 din. ia posojilnica zahteva od njega istotako povračilo dolga ter mu grozi s tožbo. Dalje obvešča dr Dobovišek dr. Mačka, da akcija pri Prvi hrvatski štedionici, ki jo je zanj vodil znani dr. Reberski, ni uspela. »Gospodarska sloga« v Zagrebu pa ga je istotako zaradi posojila 10 000 din izročila odvetniku dr. Fra-niču. Iz vseh teh razlogov pravi dr. Dobovišek dr. Mačku da mu ne ostane nič drugega kakor da gre v parlament in da tam verificirati "svoj mandat V nismu pa dr. Dobovišek tudi izjavlja; da bo dr. Mačku ostal še tiadalje zvest ter ga prosi, naj uvidi njegov obupen položaj in ga ne obsoja. Nazadnje ga naproša, naj tudi naroči svojim ljudem, da ga v časopisih HSS zaradi tega preveč ne napadajo. Glede Doboviškove izjave, ki jo je dal časnikarjem v kateri je dejal, da se je l dr. Mačkom politično razšel, pa pravi »Hrv. Glasilo sivolasega voditelja pravovernih krščanskih socialistov gospoda Jožeta izVižmarij razmišlja o pogubnem gospodarskem centralizmu ir. prihaja do trdega zaključka, da »bo uboga Slovenija tako dolgo zapostavljena, dokler bomo sauio z besedami udrihali po centralizmu, samo zabavljali čez čaršijo in Beograd, sami pri sebi kleli nad vsem dejansko pa podpirali vse kar brusi nož, ki reže meso z našega narodnega tele-a. . Tudi tisti bi ž£ morali vendar enkrat napraviti piaktičen zaključek, ki so že spoznali vso kvarnost sedanjega sistema, a so še vedno tf>m kjer se dela prav nasprotno, kakor so njihovi nazori. Spoznajmo, da nič več ne pomaga samo zabavljati, čez pol ure pa že ploskati n glasovati za tistega, ki vse to pomaga vzdrževati.« Res je gospod sivolasi Jože, kar ste do tu nekaterim v brk povedali — še bolj res pa je, da se dobiva iz centralne mlekarne najboljše maslo Ce pa se vam zdi. da lažem, vas pozivam, da mi pošljete po členu 26. tiskovnega zakona popravek, da ni res — kar je res! ilaz^is Občina Dobova, okraj brežiški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Plača po dogovoru. Varščina: din 5000'—. Reflektant mora biti iskren pristaš JRZ. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roke 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. licu, je teya tuba? Hrvatska »Seljačka sloga« je imela pred kratkem svoj letni občni zLor, na katerem je prišlo med pristaši gibanja in nasprotniki do obračunavanja. Beograjsko »Vreme« prinaša s. tega t"ii za nas važnega občnega zbora obširno poročilo v katerem pravi, da je imel dr. Košutič na račun škodljivih opozicionalcev njihovega gospodarskega gibanja silno udaren in v več primerih naravnost užigujoč govor Rekel je med drugim: »Doživeli smo preteklo leto, da so pričeli zabavljati proti Seljački slogi neki fratri v Varaždinu in opravljati njenega predsednika, da je brezHovnik. Tako so nekoč govorili tudi O našem predsedniku pokojnem Stjepanu Radiču in pridigovali proti njemu. To so »popi«, ki niso vredni, da se imenujejo duhovniki, ker z lažnivostjo skrunijo sveti cerkveni kraj in sramotijo vzvišeni duhovniški poklic. Pravimo, da nam je dovolj teh ponižanj in žalitev. Mi zahtevamo, da slehernik spoštuje hrvatski narodni pokret, posebno pa še tisti, ki prebiva med nami.« Cfaceil iii časniki Naj bo danes nekaj malega za predpustni čas! Saj veste, da je sv. Anton priprošnjik za vse tiste, ki hrepene v zakonski jarem. S kračami, gnjatmi in klobasami skušajo omehčati dekleta njegovo srce. Včasih so uslišane, včasih pa je priprošnjik tudi trmoglav in vsi darovi ne pomagajo nič. Tako je bilo letos tudi nekje na Dolenjskem. Ker niso bile prošnje uslišane, so si ljudje skušali pomagati po svoje. Katrici sv. Anton nikakor ni hotel pokimati in ji privoščiti ženina Flori-jana, za katerega se je vnelo njeno srce. In ker svetnik ni pokimal, tudi Florijan ni hotel nič slišati o Katrici. Tako so torej šli trije možje z mešetarjem na hribovsko kmetijo, kjer naj bi omehčali trdovratnega Florijana. Barantali so križem kakor na hrvatskem sejmu in Katrica je mahoma že upala, da se ji izpolni želja. Končno pa vendar ni bilo nič. Možaki so se ga nacukali, Florijan je ostal fant, Katrica pa žalujoča devica. Neki hudomušnež je to ženitovanjsko nesrečo razložil takole: Nemara gre zato narobe, ker se pridige začenjajo in končujejo z borbo proti »brezverskim« listom, med katere prištevajo tu in tam tudi »Kmetski list«. Zdaj povejte vi, tam doli v Ljubljani, kaj je prav in kaj narobe. Če povemo mi resnico, morda nekaterim ne bo všeč, lagati pa ne maramo, ker nismo godci, ampak kmetje. In še tega nas je naučil letošnji predpust, da z lažjo človek niti do ohceti ne pride. Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka, .Kmetski list"' Sodna dražba Dne 1. marca t. 1. ob 9. uri dop. se proda na sodišču v Radovljici hiša v Lescah štev. 49, več stavbnih in drugih parcel. Podrobne informacije se dobe pri g. Novaku, Gorenjske mlekarne v Naklem ali pa v »Službenem listu« št. 9 z dne 29. januarja 1938. Zahvala branje Bavčarje Ob svoji 70letnici sem prejela nebroj prisrčnih čestitk, osebnih, brzojavnih, pismenih in mnogo prekrasnega cvetja. Poklonjene so mi bile lepe skladbe, pesnitve (deklamacije), napisani so bili razni članki in spomini, zapeli so mi zbori, podarjeno mi je bilo več diplom in odlikovanje ter krasni dar (65.000 din) za internat. Ginjena ob toliki pozornosti in ljubezni se iz srca zahvaljujem vsem z iskreno željo, da delamo še naprej složno za procvit našega naroda in za jakost naše lepe, mlade domovine. čuvajmo Jugoslavijo! F ran j a Tavčarjeva. Laneno prejo sprejema v tkanje »Krosna«, tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega 6. Dobili boste najboljše in najcenejše platno 150 cm široko. Domači dogodki X Alojzij Javornik umrl. Na Škofljiei pri Ljubljani je danes umrl daleč naokoli znan, visoko čislan in spoštovan posestnik, gostilničar in mesar tovariš Lojze Javornik. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Njegovim preostalim naše iskreno sožalje. X Blizu Stare vasi pri Vidmu sta Se na ovinku pri vhodu v Staro vas zaletela drug v drugega tovorni avto podjetnika Josipa Rojca iz Slovenjega Gradca in osebni avto okrajnega cestnega odbora iz Brežic. Tovorni avto je šo-firal -šofer Vinko Sedej, z njim pa se je vozil tudi lastnik sam. Osebni avto ije šofiral cestni nadzornik Vladimir Tominc, a z njim se je vozil tudi tehnični uradnik Lavoslav Levstik. Tovornemu avtu in ljudem v njem se ni zgodilo nič hudega, osebni avto pa je hudo razbit, Levstik je dobil le manj nevarne poškodbe, Tominc pa tako resne, da so ga na zdravniško odredbo morali prepeljati v brežiško bolnico. Oblasti skušajo ugotoviti vzrok nesreče. X Pri Sv. Petru na Medvedjem selu je v petek umrl upokojeni nadučitelj Franc Korbar v starosti 77 let. Zadela ga je že tretjič možgan- ska kap. Pokojnik je bil vzoren učitelj, kremenit značaj in vnet delavec za kulturno povzdigo kraja. Med tovariši je bil priljubljen, povsod spoštovan, a tudi na najvišjem mestu deležen priznanja za svoje zasluge, za katere je bil odlikovan z redom sv. Save. Bodi vrlemu šolniku, zna-čajnemu in v življenju trdo preizkušanemu moža ohranjen časten spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo toplo sožalje! X Dvodnevni tečaj za sajenje, rez, oskrbo, gnojenje in preeepljanje sadnega drevja se vrši dne 4. in 5. marca t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano in prenočišče skrbe tečajniki sami. X Tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni ter škropljenje sadnega drevja se vrši v soboto dne 12. marca na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano skrbe tečajniki sami. X Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je smrtno nevarno ponesrečil 391etoi posestnik Ivan Vrbnjak, ko je posestniški sin Marijan Božič, v nekem mlinu pregledoval s šibrami nabito pištolo. Orožje se je 181etnemu Marijanu Božiču po nesreči sprožilo in šibre so se zarile blizu stoječemu Vrbnjaku v trebuh, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. V mariborski bolnici, kamor so ponesrečenca prepeljali, imajo le malo upanja, da bi ostal živ. X Založba naša knjiga opozarja vse čitate-ije, da prve dni marca izide 1. številka revije »Sloveuska knjiga« z izvirnimi prispevki samih znanih slovenskih književnikov. Podrobnejša pojasnila dobite v prospektu, ki vam ga založništvo rade volje pošlje brezplačno. Pišite torej ponj in naslovite: Založba Slovenska knjiga, Kanmik. » Naš cai« mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004 Naprodaj pri: Kmetijski družbi r. z. z o.z. v Ljubljani Kmetstvo (Konec) Iz teh kmetov s posebnimi pravicami se re-krutirajo funkcionarji za vse javne položaje na kmetih (za državne urade, obvezne organizacije, zadružništvo itd.). Poleg tega zakon v § 11 izrecno prepoveduje vsem ostalim kmetom uporabo imena »kmet«, ker je to časten naslov samo za dedne kmete. V nasprotju s temi izbranci in častnimi »kmeti« se vsi ostali kmetje imenujejo »poljedelci« (Landwirte). S tem različnim imenovanjem je poudarjeno, da fašizem smatra samo velike posestnike za predstavnike vasi in kmetstva, kar je uradno razložil tudi minister Dare s temi besedami: »Kmet je tisti, ki v nasledstvenem redu svojega rodu obdeluje svojo zemljo in tla in smatra svoje delo kot nalogo nasproti rodu in narodu. Temu nasproti je poljedelec tisti, ki vidi v tem 'delu samo sredstvo, s katerim služi denar. Po tej izjavi so poljedelci, to se pravi — 'delovni kmetje, označeni kot špekulantje, medtem ko so v nasprotju z njimi kapitalistični dedni kmetje ceujeni kot idealisti, ki imajo edini pravico do imena — kmet. in fašizem Ta dokaz govori dovolj jasno o načinu nemške fašistične skrbi za kmeta. Ta skrb je omejena na malo število veleposestnikov, medtem ko široke kmetske množice niso deležne zaščite. Tako se kljub legendi o enotnem kmetstvu zaostruje razredna borba po nemških vaseh, ker se iz kmetstva izloča novo. kmetsko plemstvo, ki ga fašizem v škodo ostalih kmetov s posebnimi ukrepi dviga gospodarsko, družabno in pravno s pomembnimi posebnimi pravicami, z davčnimi in kreditnimi ugodnostmi, medtem ko vse ostalo kmetstvo (okrog 3 milijone proti 700.000) ocenjuje kot poljedelce in ga pušča popolnoma brez zaščite. Značilno za enakost v vseh fašističnih pojmovanjih iu za stremljenje nemškega fašističnega režima je dejstvo, da pozna tudi nemški fašizem svojo »bitko za žito«, ki jo je proglasil minister Dare leta 1934. To je doslej ne kdove kako uspel poskus, da se mobilizira nemško kmetijstvo za primer vojne, V ta namen so izdali »10 zapovedi za nemške kmete«, med katerimi je na prvem mestu zahteva po povečanju celotne poljedelske proizvodnje. Skrb fašizma za kmetstvo, precej razširjena pravljica, ki ji skušajo nekateri tudi pri nas priboriti poljudnost, se dejansko izkazuje kot novo zasužnjevanje širokih kmetskih množic, ki niti po demokratičnih državah niso mogle doseči takega pomena, kakršen jim dandanes v resnici gre. Ne le, da fašizem ni vladavina v interesu kmetstva, ampak je naravnost naperjeu proti kmetu! Pravice daje samo premožnejšim vrstam, v kmetijstvu krepi kapitalistični izsek, kmetske množice podrejuje veleposestnikom, za svoje na-mene skuša kmetijstvo preurediti v vojno industrijo, na delovne kmetske sloje pa vali nove davke in dajatve. Kolikor je tudi demokracija doslej bila kmetstvu mačeha, mu vendar ona edina nudi možnost, da s kmetskimi gibanji izvoli uje svoje temeljne pravice. Zato v današnji delitvi družbe, ko fašizem napadalno nastopa proti demokraciji in njenim tvorbam, postaja kmet kot določena socialna kategorija činitelj, ki v svojem lastnem interesu ne sme podleči socialni demagogiji fašizma. Kmetstvo mora imeti jasne pojme o svojem položaju v fašističnih vladavinah. V družbi z vsemi demokratskimi in naprednimi silami naj po svojih kmetskih gibanjih izr vojujejo odločilno borbo proti fašizmu! X Iz okolice Kragujevca je doma kmet Vojislav Pavlovič, ki je 5 let po nedolžnem sedel v ječi. Leta 1928. je namreč ponoči nekdo napadel, hudo poškodoval in izropal bogataša Sveto-zarja Gjorgjeviča. Ta je pozneje, ko je okreval, pred sodiščem prisegel, da ga je izropal Pavlovič. Kmet je bil na podlagi tega obsojen na 5 let robije, po prestani kazni pa je pri novi razpravi dokazal svojo nedolžnost. Na zatožno klop pride sedaj bogataš Gjorgijevič zaradi krive prisege. X Na Robu pri Velikih Laščah so psi na nekem gnojišču sredi vasi izgrebli še dobro ohranjeno trupelce moškega novorojenčka. Ker je trupelce še tako dobro ohranjeno, sodijo, da se je moral zločin zgoditi pred kratkim, orožniki pa skušajo ugotoviti brezvestno mater Prav bi bilo, da bi tudi oče, naj bo že kdor koli, dobil svoj primeren delež! X V Ljubljani je lani med nalezljivimi boleznimi zavzemala prvo mesto davica s 314 primeri, škrlatice je bilo 237, šena 75, influence pa 53 primerov. Smrtnih žrtev je bilo zaradi davice 4, zavoljo škrlatinke 2, a zaradi porodne vročice 2. Nasproti predlanskemu letu je sicer število obolenj za nalezljivimi boleznimi nekoliko padlo, vendar je za urejene zdravstvene razmere še vedno mnogo previsoko. X V Beogradu se vršijo pogajanja med predstavniki neke tuje finančne skupine in med skupino domačih finančnikov za gradnjo velike tovarne za emajlirano posodo. Tovarno bi zgradili nekje blizu proge med Brodom in Siskom. Proračun za gradnjo znaša okrog 20 milijonov din, z gradnjo pa nameravajo po dosedanjih poročilih pričeti že v letošnjem poletju. X V Framu je neka revna vini-čarka povila mrtvo dete ženskega spola. Ker ni imela denarja za pogreb, je sama svoj nebogljeni plod zavila v stare cunje, mu napravila sama malo krsto in pokopala tega bednega mrlička ponoči sama na framskem pokopališču. X V Cerovljauu v petricjskem okrožju sta se 601etni kmet Peter Mihaljevič in njegov sin že dolgo prepirala zavoljo razdelitve posestva. Te dni sta se spoprijela in oče je navalil na sina, ki se je branil z golimi rokami, z nožem ter ga dvanajstkrat zabodel. Nesrečni sin je izkrvavel, pobesnelega očeta pa so orožniki že oddali v zapore petrinjskega okrožnega sodišča. X V. Krauju se je v tovarni »Jugobruna« v nedeljo zgodila smrtna nesreča. Ključavničar strojnega oddelka je popravljal v višini 18 metrov železno spojko pri dvigalu. V trenutku, ko ijo je izbil in je železo odletelo v globino, je spodaj stopil v strojni oddelek kovač Anton Za-kelj in pogledal proti dvigalu. Prav ta mah mu je odbita železna spojka padla oa glavo in mu prebila lobanjo. Obležal je takoj mrtev. Za njim žaluje vdova s 4 nepreskrbljenimi otroeički. X V Gradiščaku pri Varaždinu je sedaj 281etni Jakob Fogec izgubil vid, ko je dobil legar in pljučnico. Zdravniki so menili, da mu je previsoka temperatura uničila živce. Pred kratkim pa se je Fogcu nenadoma spet vrnil vid, izgubil pa je dar govora. Tako stoji zdravniška veda zdaj pred novo uganko. X Y ptujskem okraju je bilo lani izredno Pleničke je preda - seveda - z Radionom ... §m toda kako sivkasta je blazina, ki ni bila oprana z Radionom! Zafo zdravo je sklenila: v bodočo bom prala vse svoje perilo z Radionom, ker ljubim blesteče belo, perilo I Pri kuhanju z Radionom se razvijajo milijoni kisikov'h mehurčkov, kateri skupno z milnico prodirajo skozi tkanino, ki jo temeljilo operejo. Tako postane perilo bleščeče belo in se mu že od daleč pozna, da je bilo oprano z Radionom. Schichtov varuje perilo mnogo primerov nasilne smrti, namreč 34 nesreč, 19 samomorov in 12 ubojev! Ta grozeča števila postanejo nekoliko bolj razumljiva, če vemo, da so lani v samem mestu Ptuju, oziroma na območju ptujske finančne kontrole iztočili nekaj nad 2590 hI vina, 597 lil piva in 57 lil žganja, likerja in konjaka. X V Suseku pri Iloku v Srcmu se je pripetila strašna družinska žaloigra. 381etni kmet Mladen Mičič je prišel domov z neke svatbe ter pričel očitati ženi, da se je preveč zabavala z drugimi moškimi. Pričel jo je pretepati. Zena i® poslala 71etnega sina po svojega očeta in brata, ki naj bi jo branila. Ko je Mičič opazil ta dva, je ugasnil luč, v temi pa je nastalo krvavo klanje. Ko so prihiteli sosedje ter prižgali luč, so zagledali strašen prizor: oče žene. Sveta Popadič, je ležal na tleh z razbito lobanjo, na njem pa je ležal mrtev tudi njegov sin, povzročitelj te žalo-igre Mičič in njegova žena pa sta ležala nezavestna in v strahotnem stanju, tako, da najbrž ne bosta okrevala. X Na zadnji svinjski sejem v Mariboru je bila pripeljana 101 svinja. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov 85—105, 7—9 tednov 110 do 120, 3—4 mesece 145—170, 5—7 mesecev 240 do 360, 8—10 mesecev 410—425, 1 leto 710-790 din komad; 1 kg žive teže 5"50—7'75, 1 kg mrtve teže 8'50—11 25 din. Prodanih je bilo 49 svinj. X V Novem Sadu živi 291etni kočijaž Josik" Bauer, ki trdi, da je nezakonski sin pokojnega madžarskega grofa in strica bodoče albanske kraljice grofa Apponyja. V Subotici ima Bauer sestro Lilo, ki je služkinja. Oba sta bila baje rojena v Budimpešti, kjer je imela njihova mati razmerje z grofom Apponyjem. X V Split se je vrnil te dni Stjepan Čurko-vič iz vasi Pasiča pri Tomislavgradu. Mož je bil 23 let v ruskem ujetništvu, skoraj ves čas v Ke-merovu v Sibiriji. Ko je prišel tja. je štelo mestece 3.000 prebivalcev, zdaj jih pa šteje nad 130.000. ker je dobilo mnogo industrijskih podjetij. Tam se je oženil, toda žena se ni hotela vrniti, ker ni hotela zapustiti Rusije. Imel je 20.000 rubljev prihranka, toda čez mejo je smel-vzeti samo 15 rubljev. V Moskvi je kupil pri Če-doku vozni listek in plačal zanj 113 rubljev X V hribih nad Trbovljami so ljudje pred kratkim opazili pobeglega kaznjenca Franca Rokavca, ki ga orožniki že skoraj dve leti zaman iščejo. Rokavec se je poprej navadno mudil na Dolenjskem, kjer je doma zdaj pa se je zatekel v okolico Trbovelj, kjer vi a ml j?, in krade po stari navadi. Nedavno je vlomil tudi v cerkev sv. Marka nad Trbovljami, kjer je odnesel več' cerkvene posode in drobiža in nabiralnikov. Trboveljski orožniki so ga jeli zasledovati nim bili opozorjeni, da se skriva v njihovem okolišu. Vse kaže, da se je tolovaj umaknil r*1' hribe- v Savinjsko dolino y V Bjelovaru so oblasti razkrinkale veliko tihotapsko družbo, ki je v velikem o sesu raz-pečavala po mestu in okolici saharin in druge nionopolske predmete. Doslej ie aretiranih 20 članov te nedovoljene bratovščine Najbolj zanimiva pri tej aferi je okolnost da je van'o ba'e zapletenih tudi nekaj visokih gospodov. No seveda. skušniave se ne obvaruje niti visoka glava. X V Jaroim pri Zagrebu je o« m obstre.ti! mižat "Franjo Kolarič svojo ljubico Štefanijo Perkovič, s katero je živel v skupnem fosnodinj-stvu že 12 let Ker jo ie s prvim samo ranil v glavo, je sprožil drugič to a orožje ni delovalo Nato je sam sebi pognal kroglo v glavo. Vzrok razdora in tragičnega dogodka pa ni hilo morda kako zapoznelo ljubosumje, ampak vedno lolj nevzdržne gospodarske razbere — ali kakor pravimo po domače — beračiia ki še ve-dno prevladuje šir-oin naše ožip in širSe domovine. X Zadnji Slovenec, ki je bil v naši diplomatski službi v Rvropi na vodilnem mestu, je bil dosedanji naš generalni konzul v Celovcu S. dr. Ljudevit Koser. Pred kratkim je bil odpoklican in premeščen kot svetnik v zunanje ministrstvo. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji svetnik zunanjega ministrstva g. Nikodije Jovanovič. X V Mariboru je šofer Jože Urankar v frančiškanski cerkvi molil pri velikem oltarju, medtem pa mu je nekdo iz klopi izmaknil usnjeno šofersko torbo s 400 din gotovine. X Za' novo gostil ničarsko pivovarno v Laškem je te dni dospelo nadaljnjih sedem vagonov. med njimi dva specialna vagona strojev. Kotlarna bo kmalu gotova. Sedaj pride na vrsto varilnica in ostalo. Tanki z ostalo kletno opremo ' orl.o prispeli kot zadnja pošiljatev v mesecu marcu. Montaža bo gotova najbrž meseca junija, »rvo pivo iz nove pivovarne pa bo prišlo v promet predvidoma šele za zimo. \ V Beogradu se že več dni pogajajo o graditvi t-ovarne tovornih avtomobilov. Ponudilo se je že osem inozemskih avtomobilskih industrij, med njimi Praga. Krupp in Fiat. Te prihajajo v prvi vrsti v poštev, da bi zgradile tovarno tovornih avtomobilov v Rakovici pri Beogradu. X Za naše civilno letalstvo so v zadnjem času nabavili iz Anglije in Nemčije nekaj novih letal Vi lahko med letom kolesje potegnejo v trup in tako zvišajo brzino Nedavno so na ze-mun^kefn aerodromu preizkusili, poljski bolni-aeroplan, ki ima poleg posadke in zdravnika prostor za dva bolnika ter dobro založeno Ift. irno. T0 zdravniški službi posvečeno letalo 1 n h k-o med letom spušča na zemljo zdravila in druge pre 'mete. Dobro uspeli poizkusi z modernim bol ni ■"artfki m letalom so zavzeli vodstvo naše avifltfke za nabavo takih letal. Za civilno zrako-pl/iv?fvo Vv> dr-Tavna podpora znašala letos 23 milijonov ^60 000 din. Za osebne izdatke odpade od tega okrog 730 000 din. Lanska državna šnb-venciift civilni aviaciji pa je znašala okrog 7 milijonov 3OO 0O0 din. X V Rakovcu, gozdu v vitanjskem lovskem reviriu grofa Thurna, so našli pred kratkim ubitega 4'?letnega lovskega čuvaja Franca Grabner-ja ki je. 11 let opravljal pri sedanjem gospodarju ve-»no in pošteno svojo težavno službo. Postal je sedaj žrtev divjih lovcev. Za pokojnim žaluje žena in 6 nepreskrbljenih otrok, brezvestne ubijalce pa skušajo orožniki izslediti in jih izročiti roki pravice. živinski sejmi Na zadnji živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih 57 volov, 24 juncev, 12 bikov, 203 kjave, 55 telet, 143 konj in 6 žrebet. Skupaj je bilo prignanih 503 glave, prodanih pa je bilo vsega le 147 glav. Cena volom je bila 4'50 do 5'30, juncem od 375 do 4'50, bikom 3'50 do 4'50, kravam 2'75 do 4-25 teletom po 4 do o din za kilogram žive teže. Konje so prodajali po 950 do 4800 in. žrebeta po 1000 do 2000 din za komad. Sejmi 28- februarja: v Št. Vidu pri Stični-Radohov i vasi, Sv. Lenartu pri Slov. Gradcu, Središču. 1. marca: v Metliki, Krki, Novi vasi, Ormožu, Ptuju, Marenbergu, Planini, Slov. Konjicah, Trbovljah, Dolnji Lendavi. 2. marca: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah. 3. marca: v Toplicah, Mokronogu, Velenju, Ko-privni-Velikem Dolu, Oplotnici, na Vranskem, v Zabukovju pri Sevnici, Turnišču. 4. marca: v Mariboru, Petrovčah. 5. marca: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Križev«-cih, Boštanju. ': Važnejša radio predavanja od 27. februarja (lo 5. marca 1938. Nedelja, 27. februarja. 17.00: Gospodarska navodila za marec. Ponedeljek, 28. februarja. 18.00: Opekline — Ozebline — 18.40; Slovenski kulturni program. Torek, 1. marca. 18.40: Narodnostna vzgoja. Sreda, 2. marca. 13.40: Zgodovina gorenjskih mest. Petek. 4. marca. 11 00: Morje v slovenski književnosti — 18.00: Kako, si ustvarim svoj dom. Sobota, 5. marca. 17.40: Obramba mest pred zračnimi napadi — 2000 : 0 zunanji politiki. ■ e«.