iKJERiSk/t Domovina Jito*A!CAN IN. SPtRfT &mmm in unouao« om.v e i» i e /»■ m— no National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 13, 1968 SLOVENIAN MOfiNlNO mmPAS*f» ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Ruska javno?] uradno ^ [•»"e5®5 N« k®»ček Padtikadja storila »e ve nit o nemirih časopisje in radio v Sovjet-zvezi molčita o demonstracijah v Varšavi in Pragi. MOSKVA, ZSSR. — Petnajst je minilo, odkar je Stalin po-aPan, toda njegove politične Metode so ostale žive do današ-^Gga dne. Kot v Stalinovih dne-v* ’ Mko tudi danes Kremlj no-Uradno ničesar vedeti, kar se i neprijetnega za železno za-^Gs°. Seveda ve, pa še kako do-°’ t°da o tem ne poročajo ne oskovsko časopisje ne radio ne ^ Gvizija. Ruski delovni človek Bpp1 Za^° Postušati angleško ^ . naš “Glas Amerike” in raz- 2^ 0vropske radio postaje, da . C’ ^a3 se godi po svetu in ob- enem ni prijetno za režim. J) V. ‘-im v Kremlju za vse to ve Piedobro. Komaj je na primer ° egnil češki general Sejna v ^rne.iko) že je Moskva poslala rago maršala Jakcbovskega, Pugleda stanje obrambe in rGdi spremembe. Jakobovski čet Varšav- gMvni poveljnik &ke2a Pakta. ' in 0 ^nfiodkih v Varšavi p() .rn,f^ P°roča “ustni časopis”. ^ 1 J Poti so o vsem zvedeli tu-gi rUski študentje in intelektu-2ad? Se n^so Pnnairih od nbsodb ruskih literatov ^^arskih procesih. Širijo se niih°riCe’ C*a m*s^j° študentje in v j.°v' prijatelji vprizoriti tudi cijo °Skv' Protestno demonstra-Prav Kremlju pod nosom. Wack* "Snington išče nov na-Cl^ za prodaje orožja Latinski Ameriki '*MkSGTON' D C' “ PrCd' Pop-, Jv0nnson je poslal pomož-V j. .Cl javnega tajnika Oliverja lnerjtVe^e države Latinske A-drj ° s Predlogom, naj se vse kojV<š sporazumejo, koli- ko ] ak^no nrožje bi rade vsa-Se ^>to kupovale od ZDA. Oliver S0dr^l s Potovanja v veri, da Pa t Zav,G v načelu pristale 10 idejo. i ’L, • taken e Povakil. naj se fer0^cSCStane-i° na posebni kon-nikQ Cl’ kjer bi obravnavale teh-Pja j^^kupa in načine plačevalo u!ZaVno tajništvo upa, da se ca kmalu mogla konferen vršiti. O v"" °----- r°Žje vedno dražje ski ji ^LLES, Belg. — Evrop- VzPemir' NAT0 80 vedno bolj cen ^ 'j''0’ zaradi naraščanja Vaja^Q 0<: ernega orožja. Tako u-ke, kat8^3'* V ^ATO nove tan-dva, ^ ar’k vsak stane več kot V §e ,‘iu izločajo iz vojaške ra-Pr^d ]0,aj Zastareli tanki so stali jo $24Q 'M tO,000, sedanji stane-Za Prib ^ tisti v načrtu Predvin 0<^nje desetletje, bodo p °ma stali že kar $650,000. 3e raste^a^° na^0 ali celo hitre-in m0"6110 za moderna letalce P 1()vo elektronsko opre- fajen iz rdečega tabora WASHINGTON, D.C. — Češki gen. Jan Sejna, glavni politkomisar oboroženih sil, je prinesel na svojem begu v svobodo preko Madžarske in Jugoslavije tudi poln kovček raznih tajnih dokumentov. Mož, ki je bil tudi o-sebni zaupnik predsednika republike A. Novotnyja, je vedel ne le za vse tajne češkoslovaških, oboroženih sil, ampak tudi za večino vojaških tajen celega sovjetskega obrambnega bloka in nemara tudi za dober del komunističnih načrtov v Vietnamu. Beg gen. maj. Jana Sejne je '-’rez dvoma hud udarec za voja-5ke vodnike CSR in Varšavske 'veze, ne smemo pozabiti, da je ooleg vsega Češka do neke me--e še vedno orožarna dobrega dela komunističnega sveta. V Pentagonu so seveda “velike ribe” z Vzhoda izredno veseli, lahko jim v tem težavnem trenutku nrav posebno dobro služi. Pomi-limo le na oba angleška vohu-ia, ki sta posredovala v času korejske vojne ameriške načrte Moskvi in pa na polk. Penkov-skega, ki je v času kubanske mize razkril Washingtonu, da Jusi nočejo nobene vojne z A-meriko in da na njo tudi niso nripravljeni! hraai krsti arabske gverilce s - pametjo TEL AVI V, Izrael. — Izraelska vlada je sicer pustila ti-Ve kraje, ki jih je v zadnji iz-faelsko-arabski vojni zasedla, pod vojaško upravo, toda vojaška uprava je pametnejša od marsikatere civilne v zadnji svetovni vojni. Izraelska uprava v okupiranih krajih se trudi na vse načine, da bi Arabcem, ki se niso odselili, olajšala življenje. Pusti ji, da živijo i o starih običajih, jim skuša olajšati gospodarsko udejstvovanje, jim dovoljuje trgovanje z arabskimi trgovci zunaj Izraela, ne dela nobenih težav ori prekoračenju meje. Večina Arabcev razume to politiko in se zato noče vključiti v razne arabske gverilske formacije. Izraelska uprava ne dovoljuje arabskim partizanom nobene vojaške akcije. Zato se je večina partizanov morala preseliti v sosedne a-abske dežele. Izraelska okupacijska uprava se naravno tudi ne meša v arabsko versko in kulturno življenje, zahteva pa, la Arabci vrnejo Judom vse, kar so jim odvzeli, ko je bila am še arabska uprava. To je v začetku pripeljalo lo trenj, ki pa sedaj stalno po-lehujejo. I z r a e Iška uprava iemlje tudi arabske domačine v upravne službe, če imajo primerno kvalifikacijo. Taka tak-dka je mnogo pripomogla, da so postali stiki med Izraelci in Arabci v okupiranih krajih znosni, seveda pa ne prijateljski, kajti Arabci še zmeraj u-pajo, da bodo njihovi rodni kraji zopet padli pod arabske države. dosti tehničnih napak Proučevalca izvajanja pacifi-kacije sta dognala, da so bili načrti površni in pripravljeni brez pravih stikov s prizadetimi. SAIGON, J. Viet. — Strokovnjaka Ferguson in Owens sta o-biskala 17 med 47 provincami z željo, da ugotovita, kako se je tam obnesla pacifikacija. Poroči-'o je bilo sestavljeno že lani, toda vmes je prišla rdeča februarska invazija in pokvarila vse račune. Zato je bilo poročilo objavljeno šele sedaj. Njegova značilnost obstoji v tem, da ne obravnava glavnega razloga za počasen napredek v oacifikaciji, to je pomanjkanje varnosti za pacifikacijska moštva, ampak celo vrsto drtigih. Dognala sta na primer, da cela vrsta načrtov ni bila pregledana. Zato so bili nekje postavljeni ore.šibki, nekje pa premočni mostovi. Nekje je bilo električno omrežje prešibko, drugje pregosto. Nekaj vasi je dobilo prašiče na rejo. na krmo zanje pa ni nihče mislil. Ponekod so skušah pridelovati sočivje, kjer zanj manjka primerno podnebje. Odkod vse te napake? O vseh načrtih ni pacifikacija predhodno poučila kmetov in jih vprašala za svet. Sploh so bili stiki med pacifikacijo in kmeti zelo o-hlapni, kar je največ pripomoglo k slabemu uspehu pacifikacij-skega programa. Ravno temu vprašanju bi bila morala pacifikacija posvetiti največ pozornosti. Kmetje zamerijo saigonski vladi v prvi vrsti pomanjkanje stikov med njimi in njo. Tudi pacifikacija dela to napako, zato pa kmetje mislijo, da je pacifikacija samo neka nova oblika “vlade” in gledajo radi tega nanjo že v začetku precej nezaupljivo. Oba strokovnjaka ne obupujeta, mislita, da se napake dajo popraviti, samo sistematično je treba delati. Poročilo je bilo se- V Predstavniškem domu čaka predlog o civilnih pravicah negotova usoda WASHINGTON, D.C. — Senat je pretekli ponedeljek, kot je bilo pričakovati, odobril z veliko večino dopolnjeni zakonski predlog o civilnih pravicah, s katerim se je ukvarjal vse od januarja skozi 7 tednov. Za predlog je glasovalo 71 senatorjev, med njimi oba iz Ohia, proti pa 20. Predlog obsega dopolnilo o nepristranski prodaji in najemanju hiš ter stanovanj. Določila prepovedujejo vsako pristranost in bodo tako omogočila črncem nakup in najem štirih petin vseh stanovanj in hiš v deželi. Le lastniku enodružinske hiše, ki to sam prodaja, ,je dovoljeno, da zavrne kupca, ki mu ne yga-ia, če da hišo v prodaj prekup-čevolcu, mu ne sme dati nobenega takega naročila ali obveznosti. Predstavniški dom je svoj zakonski predlog o civilnih pravicah obdelal in izglasoval lani. Sedaj mu je Senat poslal svoje besedilo. To besedilo lahko Dom vzame znova v pretres, ga lahko sprejme ali pa predloži novo kompromisno besedlio, ki ga naj izdela konferenca zastopnikov o-beh, Doma in Senata. Lahko pa seveda zakonski predlog tudi začasno ne vzame na dnevni red. Novotny se ncic udsii Dolgoletni vodnik komunistične diktature v Pragi, ki je v januarju moral vodstvo partije dati iz rok, je na tem, da bo moral zapustiti tudi mesto predsednika republike. PRAGA, ČSR. — Predsednik čehoslovaske republike Antonin Novotny je postal te čase svetovno znana osebnost. Vse gleda v Prago in čaka, kakšna usoda ga bo zadela, saj od tega zavisi, tako mislijo, tudi bodočnost če-veda napisano pred zadnjo rdečo hoslovaškega komunizma. No- ofenzivo. Vremenski prerok pravi: Mšia t ° °kMčno in hladno. Naj-teihperatura okoli 25. Rdeči zopet napadli v Laosu VIENTIANE, Laos. — Rdeče sile so napadle tri kraje v Laosu, med njimi Thakhek ob reki Mekong, od koder je 18 tujcev, mec njimi več Amerikancev, zbežalo preko Mekonga na Tajsko in iskalo pribežališče v Nakorn Naša javnost za splošne primarne volitve WASHINGTON, D.C. — Sedanji sistem državnih primarnih volitev za predsednika ni všeč ne našim politikom ne našim vo-hvcem. To je ponovno dognal Harrisov pozvedovalni urad vsaj glede volivcev. Številke so mu oovedale, da je bilo 51G vseh vprašanih za narodne primarne volitve, samo 28% pa proti. Zagovorniki narodnih primar-rih volitev trdijo, da sedanji si-item državnih primarnih volitev samo v nekaterih državah ne daje prave slike o razpoloženju dežele, da se lokalnih primarnih volitev udeležuje le malo volivcev, da postanejo lokalne primarne volitve lahko orodje v rokah prebrisanih politikov, da se jih veliko sposobnih kandidatov noče udeleževati. Kot se vidi, so razlogi proti lokalnim primarnim volitvam o-stali nespremenjeni, povečalo se je pa število njihovih zagovornikov. votny je zadnji veliki predstavi-telj češkega stalinizma in kot tak že dolgo glavna tarča komunističnih reformistov, revizijoni-stov ali kar hočete. Ti imajo javno mnenje v Pragi na svoji stra- Papež bo obiskal Rusijo? BELGRAD, SFRJ. — Tukajšnji dnevnik Politika je pretek lo nedeljo prinesel vest, da bo papež Pavel VI. v letošnjem po-Phanomu, kjer je veliko ameri-'letju obiskal ruskega pravoslav-ško letalsko oporišče. [nega patrijarha Alekseja v Mo- NEW HAMPSHIRE SVARILO PREDSEDNIKU lOHNSONU Pri včerajšnjih primarnih volitvah v New Hamp-shiru predsednik L. B. Johnson ni bil na voliv-nici, na tej je bil demokratski senator E. McCarthy, vendar je bila obsežna kampanja za vpis L. B. Johnsonovega imena. Za Johnsona se je izjavilo 49% demokratskih volivcev, za McCarthyja pa 42%, veliko več, kot si je on sam upal misliti. R. Nixon je dobil 79% republikanskih glasov, guv. N. Rockefeller pa 11%. CONCORD, N. H. — Prve primarne volitve so končane, izidi so nekaj različni od napovedanih in kažejo torej na nekaj drugačno razpoloženje volivcev, kot so ga ugotovili ugotavljači javnega razpoloženja. Pri demokratskih primarnih volitvah je 49 odstotkov volivcev, ki so se potrudili na volišča, vpisalo na volivnico ime predsednika L. B. Johnsona, 42 odstotkov pa jih je napravilo križ pred imenom sen. McCarthyja, ki je bil kot edini demokratski predsedniški kandidat vpisan na volivnici. Pri republikanskih primarnih volitvah je dobil R. M. Nixon 79 odstotkov oddanih glasov, N. Rockefeller pa 11 odstotkov. Nixon je bil na volivnici, ime Rockefellerja pa je bilo treba nanjo napisati. sila pa ibij če morete vsaj JZ Vl£fn2ma S8 Oglasi! J enkrat na mesec priobčiti kake _________________ dobre zdravniške nasvete. Veste, PATERSON, N.J. — Močno mene zelo muči arthritis, poseb-smo bili zaskrbljeni, kako je z n<> v rokah. Ali bi se dalo kaj po-misijonarjem Andrejem Majce-j ma§ad> olajšati? nom v Vietnamu zdaj ob tej ko- j Sprejmite prisrčne pozdrave munistični ofenzivi. Hvala Bogu, °d Vaše naročnice Mrs. Katarine Anžiček oglasil se je. Takole piše: “Vaše pismo, ki ste mi ga poslali 10. januarja, sem dobil da- Port Arthur, Ont. Spošto-nes, 18. februarja. Bilo je prvo vano uredništvo! Prav lepa hva-pismo, ki mi je prispelo po tej j^a za obvestilo, da mi bo naroč-komunistični blokadi. |nina P°tekla. Pošiljam Vam na- Jaz sem bil v Saigonu, kjer(^azdo za eno nadaljne leto. List smo slavili 15-letnico prihoda sa- dobivam redno, četudi včasih lezijancev v Vietnam. (In seve- bolj kasno. Imamo res počasno da tudi Majcenovega, saj je bil P°što. Želel bi, da bi malo več on prvi, ki je začel salezijanski Pisali o sedanjih svetovnih prob-misijon tam. Op. Bi.) Bilo je res lomih, ker me to zelo zanima, lepo, zbralo se je veliko naših' Najlepši pozdrav od Vašega nekdanjih gojencev. Od srca starega naročnika smo se Bogu zahvalili, da je na-' Ivana Meniča še 15-letno delo tako bogato bla- goslovil. faihče ni pričakoval, da Sudbury, Ont. Cenjeno u- bodo novoletni prazniki (30. ja- redništvo! Prav lepa hvala za ob-nuarja) tako krvavi. Domov sernjV6'3*-^0- Mislim, da je to zelo pase vrnil še pred novim letom in metno, da nas ob pravem času sicer 28 januarja. j obvestite za obnovo naročnine Naši mali semeniščniki so .bili ^eSa edinega našega katoliškega odšli na počitnice na svoje do- dnevnika na tem kontinentu. Velika škoda je, da imajo nekateri naši ljudje tako malo slo- prevoznimi sredstvi. Za alpska tekmovanja so bik i določeni izbrani tereni v letovi- j škem okraju Chamrouse v gr6" l nobelski okolici. Poleg hokeja h1 j skokov so vprav smuk, slalom h1 J veleslalom za športne množice | najbolj privlačni. Prvi po redu, je navadno, tako tudi letos. SMUK, kjer se bore tekmoval' ci na hudih, ja, kar divjih strmi' , nah, s časom in terenom za stotinke sekunde. Že itak navadno : hude strmine navadno organiza- ; tor ji zabelijo s kakimi tehnični- ! mi in terenskimi tež kočam* (vratca, umetni puklji itd. ..■)•! Letos je bila proga dolga 2890 m ; s 840 m višinske razlike. Strmine se na progi nekako prelivaj0- j 'lajvečji naklon je bil 65%, pov-orečna naklonina pa je bila 297'• j Preko takih strmin nikoli ne vidiš dna, na progi pa veliko ostrili ' zavojev in “krtin”, ki so zalite-1; /ali do 30-meterske terenske skoke in tudi več. Organizatorji so predvideli i’1 odpravili vse v njihovih močeh n računih, le muhasto vreme ni in ni hotelo sodelovati. Je pa° i/reme poglavje zase, celo zna-aost in vsa tehnika mu ne zmoreta zoperstavljanja in komand' : Vprašanje snega in vremena je : večalo težave tekem. Tako s° morali za dan odložiti tekmova- ■ ija v smuku, bobu in sankanjU' t oprva premalo snega, nato odju-1 *a, nov sneg, snežni vihar, ves | čas pa megla. Da to ni bilo v pd^ ] tekmam in ne v veselje priredi-1 tel jem in tekmovalcem, je jasn° n kot že vožnje pred tekmami-reningi, so tudi tekme same \ zahtevale precej žrtev. Proga sa- | na je bila precej divja in tehniki je morala marsikomu botrovati tudi sreča, da je oboje p0' nagalo do uspehov. Naj večja smola je gotovo ves čas teked n pred temi zasledovala vpi’3'' j imeriške tekmovalce in tekm0' ! /alke. Dva zloma, zvit gleženj- i ooškodovan ramenski zglob s° [ kili komaj začetek. Na tekmi, I ■muku je ameriškega smukaš31 Tamesa Barrovvsa v največj* ; brzini pognalo preko “krtin” i^ -lo dvakratnem saltu je prista1 v mehkem snegu ob progi. Izred' ; io hitro je priskočila v pomot reševalna služba, tik ob njem Je : oristal reševalni helikopter ga odpeljal v bolnico. Zlomlj6113 stegnenica in velik ameriški aP ie ugasnil. Divjino proge in žen j ste itak mogli epazova bi' na televiziji in ni čudo, če je lo v strminah veliko padcev mnogi so izstopili radi njih. Duševna napetost tekmoval je vedno prisotna pri ^ cev Zapet doma, ko se je zdravje obrnilo na boljše s EUCLID, O. — Te dni so me pripeljali iz bolnišnice, kjer so me zdravili dober mesec. Zdaj sem zopet doma, pri hčeri ali pri mojih Nashevih in se že -kar dobro počutim v primeri s tem, kot bi utegnilo biti, ko so mi povedali, da bo treba še kaj več kot Roetgen in kardiogram. Govorili so o možnosti brskanja in striženja v trebuhu, kar me ni prav nič veselilo. Tudi par litrov sveže krvi so mi dali, pa ne vem, če je bila kaj boljša ali slabša od moje, o kateri vem, da ni več kaj prida. Deležen sem bil tudi nekaj galon vode v žile, kar pa me ni posebno imelo. Dolge ure je bilo treba ležati mirno na hrbtu, ne da bi se mogel dosti ganiti. Ni mi bilo prijetno, ker nisem bil nikoli pri ta lesenih. No hvala Bogu, da sem se še tako zlizal, pa če sem tudi šel s težo dol. Ko pravijo nekateri, kako neznansko so trpeli, rečem, da sem vsaj en teden še največ trpel, dokler sem bil doma, oziroma predno sem odšel v bolniš- move že 24. januarja. Bog ve, kaj je z njimi, če so še živi in kje so. Jutri pošljem svojega na-j venske zavednosti in tako malo mestnika v Saigon in okolico, če smisla za našo skupno stvar, da jih kje najde, da jih pripelje na- niso naročeni na Ameriško Do-zaj. Oni iz Dalata so se že vrnili, jmovino, katera bi imela lahko še Imeli so srečo. Med komunistič- enkrat toliko naročnikov, kot jih nim napadom in okupacijo so se ima, in katera je res vsestransko zatekli v veliko semenišče k oo.[zanimiva in res na mestu! jezuitom, ki je še zdaj polno be-j Večkrat se pogovarjam z roja-guncev, predvsem katoličanov, ki in agitiram med njimi, da bi ker se bojijo novega napada od Se na naš list naročili. Mi Slo-strani komunistov. j venci moramo biti naročeni na Tudi naša dva zavoda v Saigo- Ameriško Domovino, ali bodo nu sta natrpana z begunci. V ^drugorodci, ko ne znajo sloven-Thu Duku jih je 10,000, v Gova- sko čitati? Mi moramo podpira-pu 12,000. Neverjetne številke,'ti in naročati naš časopis, da bo pa tudi, kar se je godilo, je sko- še dolgo živel med nami, da nas ro neverjetno. j bo obveščal o vsem, o splošnih Našo hišo tukaj in nas sobrate svetovnih in domačih novicah, z novinci, ki smo ostali v njej, je Mi ga moramo ohraniti našim Marija Pomočnica zares čudovi- potomcem, mi jim moramo zato varovala. Polno rdečkarjev se pustiti dediščino naše lepe tiskajo klatilo tod okrog, pa so nas ne slovenske besede, da bo ta tu- pustili na miru. Imeli so pač važ- di njim prinašala vsakdanje ve-’lindra, svjtrov srajc nejše cilje. Napadli so Cau-Dat, 'šele, pa tudi žalostne novice, kot in zg0’rnjih hlač pa kjer je naš poštni urad. Ameri- jih sedaj prinaša nam. kanci so komuniste bombardira- Prav lepa hvala vsem, ki sode-li, polno bomb je padlo tod o- lujete pri listu, pesebno gospe krog, pa nas so se ognile. 10 rde- Mary Debevec, čih je bilo mrtvih, en naš vojak I Iskren pozdrav vsem prijate-in ena stara ženica. Vse so po- ijem in rojakom, kjerkoli žive tem lepo spremili k pogrebu, tu- na tem božjem svetu. di na krste komunistom so dali cvetje in sveče. Lepo. Kaj nas še čaka, ne vemo. Vid Rovanšek Hibbing, Minn. — Draga Ame- Božji Previdnosti se priporoča- riška Domovina! Prilagam demo. Bili smo par dni brez elek- narno nakaznico za enoletno na-trike in brez kruha in iz hiše ročnino. Res ne bi bil rad brez nismo smeli. Hudo je bilo, pa Ameriške Domovine, s katero smo le prestali. Božjemu varstvu sem prav zadovoljen, saj tako se izročamo tudi za naprej. Še odkrito in pošteno poroča resni-vi tam molite za nas, prosim. co. Pozdrave Vam in vsem miši-, Drugačna pa je zadeva s pošt-jonskim prijateljem! Vdani F. A. no dostavo. Zgodi se namreč, da Majcen, SDB.” Rev. dr. Fr. Blatnik, -SDB. Prvi film NEWARK, N.J. — Prvi u-spešno posnet film kaže kihajočega moža iz leta 1889 v West Orange, N.J- lista po dva in tri dni ni, potem pa pride po več številk skupaj. Pa kakor sem opazil, se tudi drugi naročniki nad tem pritožujejo. Vsekakor Vam želim mnogo uspeha pri Vašem delu in Vas naj lepše pozdravljam! Frank Bucher mah, pri tako važnih celo. Pa J0 ie tiste dni povečal še predse nik Mednarodnega olimpijski3 odbora Avery Braundage, ki čas razvoja biča in celo da prehiteva. Prvič v 4 desetleW1 je pričel povdarjati čisti am3*^ rižem in to pot se je spravil tovarniške znamke smuči. sodobni tovarniški izdelek od c spodaj' torej tu smuči ima logično pečat, znan1 tovarne, ki ga je izdelala. je reš to tudi reklamni naP1' eri it- obenem pa ponos tovarne in laS, nika izdelka. Pa je mož vse^ v napetost z zahtevo, da in0l'aL tekmovalci žige s smuči zbrisa ali prebarvati. Seve je zagor^. med tekmovalci in vodstvi so bili proti in zagrozili z tiranjem olimpijskih tekmova nJ' et° pa so manj Prevladale buče in po dolgih prerekani ^ je prišlo do kompromisa: žig' ^ smučeh ostanejo, ne smejo Pa . tekmovalci fotografirati s stf113 mi, da ne bodo vidne tovarn značke. Gotovo je, da velik6 varne vseh mogočih športnih tri delkov podpirajo posameznik6 mednarodn reprezentance na-tekmovanjih, kar pa dejal0 ^ hrbtom z morebitnimi in got° irl mi nagradami zmagovalcem najboljšim tekmovalcem, Pa bo nikoli odkrito do dna. (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, ^r®nk Javh-Kern: SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO S Naučil sem se počasi staviti 11 ke sam, da sem popravljal Sv°jo kopijo, kadar sem se sprl ® stavkinjami. Ko nas je zapustil tiskar, sva morala z upravnikom ath F. Kobetom staviti celo °glase in tiskovine ter tiskati list r‘a starem tiskarskem stroju, ki Je poganjal gasolinski motor L enim cilindrom. Bil sem na f°tu poklica za stavca in tis-karja. Math F. Kobe, upravnik, ni bil t^en, šolan človek, a silno dela-Ven- Obral je vse gostilne in mi PNnesel vse manj ali bolj važne 1 °vice iz naselbine, kar jih ni-Sem Povzel iz angleških časopi-s°v ali jih sam nabral na fanto-v.anju- Poročal sem na dolgo in r°ko o nesrečah v jamah, o kr-m in porokah, a pogrebih, dru-® Venih sejah, zabavah in pikni-'h- Po minnesotskih naselbinah, 'železnem okrožju, je Kobe do-,! nad tisoč naročnikov, kar je * dokaz, da je bil list prilju-Jen. (Kadar srečam starejše s. lnnesotčane, si mislim, da smo P° mišljenju nekaj v sorodu; enda radi enoletnega dušev-eSa stika po “Glasniku”.) Na-°cnina je znašala $2 letno; tis-a i smo list na osmih straneh. ^ naročnikov je bilo okrog • 00. Ob koncu leta smo plačali lvidendo po $5, torej 50 odstot- na delnico, kar se ni zgodilo Poprej ne pozneje pri nobeni genski tiskovni družbi v Ame-riki. Not urednik sem skušal pos- niati v prvi vrsti ameriške li- • Pisal sem kot poročevalec ^kavnih dnevnih novic; polagal etn posebno važnost na lokalne \ Gsti 1 Po raznih naselbinah. Pov-mal Sem novice iz drugih slo-nskih listov ter skušal sezna-\ Calumetčane z dogodki v evjih krajih, kot so bili Cleve-,atld, Joliet, New York, Pitts-ob'^’ Nlilwaukee, Chicago. Pri-s sem daljšo vrsto člankov o ^ lalizmu, o katerem se je pri-Voliko govoriti tiste čase na y nmetu, vendar sem še zago-krščanski socializem proti ^‘arksistični teoriji. Učil sem r„ra,VCe sl°venski jezik in jim p , Sal slonico prav po šolsko. ^ri°bčeval sem Prešernove, f tejeve in Gregorčičeve pes-Nač ne more biti letnik 1906 07 “Glasnika” vzor dobrega jj. Venskega časopisa, ker je bil bm-183 v od 20 let-nega mladeniča rn/2 . Mvljcnjghih izkušenj; v rsN'em pa bi bil vendar lahko r; Zdai v zgled našim časnika-’ Vsaj v toleranci, v priza- naš potnik z zlatnino in naš arhivar ter najvernejši ameriški slovenski korespondent, mi je poslal veliko novic s svojega potovanja, prav tako John J. Peshel iz Minnesote. Iz Duluth Heralda sem povzel vse novice iz severne Minnesote, če so le količkaj dišale po Slovanih. Godilo se mi je prav dobro. S $60 plače na mesec sem živel kot mlad gospod. Ni čuda, da me ni veselilo vrniti se v semenišče v St. Paul, kjer sem si izgovoril eno leto dopusta. Zašel sem med fante in dekleta in sem imel prvo priliko— zaljubiti se. Calu-metske zime so mrzle in dolge, a poletja so krasna, ne prevroča. Spominjam se prijetnih izletov Keewenaw ter proti Dollar Bay in k Superior jezeru. Proti jeseni leta 1907. sem pričel navzlic prijaznim ljudem in vsem ugodnostim pri listu čutiti, da zame ni bodočnosti na Calu-metu. Želel sem si nazaj proti toplejšim krajem. Dobil sem v enem tednu dve ponudbi: dr. J. M. Seliškar mi je ponudil službo poslovodje pri “Novi Domovini” Clevelandu, Anton Nemanich pa pri “Amerikanskem Slovencu” v Jolietu. Sprejel sem službo pri “Novi Domovini”. Dne 27. novembra 1907 sem se po enoletni odsotnosti zopet znašel v metropoli ob jezeru Erie. Chicago, Joliet, Lorain in Cleveland Na potu iz Calumeta sem se ustavil v Chicagu (25. novembra 1907). Zglasil sem se pri uredništvu “Proletarca” nad jneko gostilno na “Centri” (Center Street). Tam sem se seznanil nekaterimi vodji socialističnega gibanja v Ameriki. Poleg Mol-Ka sem se sešel z Johnom Petri- k0t^nju nepoučenim nasprotni-hošte 11:1 in v priznanju, da ima vsak do -tl° misleč Slovenec pravico skod he ^v°jega prepričanja, dokler Pač luJe skupnosti. ko . SVa imela kratko polemi-h, , Ur°dnikom hrvatskega ca-k0v.L*'s^ega lista Maksom Ive-konCet»- ^del sem se mu Pre" 2b ,ervativen. Dlje časa me je tero ^ v svojih člankih, na ka-ho 11111 n^sem odgovarjal. Konč-Djj ^rri v enem odstavku ome-ker U n°bem z njim debatirati, % slo ^ .§a itak včasih “luna trka”. Zraz sem imel za nedolžno č v°nsko zbadljivko, a jo je vzel 3no i a in me tožil za razžaljen)e ^rič ^Cldrn*nai libel). Ko mi je špe Prinesel pozivnico na sodi JOrri ves iz sebe. Sodnije X. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE (Nadaljevanje s 2. strani) ni se ni zdelo na mestu sitnarjenje radi povdarjanje amaterizma, vsa reč gre malo predaleč, dandanes so vse športne amaterske prireditve in tudi olimpijske igre od amaterskih idealov, šilom prilik in civiliziranega razvoja hudo oddaljene in dvomim, če bo‘ možno vso iztirjenost u-ravnati v ojnice in začetne tirnice. Tekme v alpskih disciplinah so vsa zadnja desetletja predvsem dvoboj avstrijskih in francoskih smukašev in slalomistov. Poslednja leta so Francozi nekako nadvladali Avstrijce in tudi to pot so bili pri fantih Avstrijci ob medalje. SMUK: Izmed 89 tekmovalcev je žg nekajletni svetovni smuški prvak Jean C. Killy vozil najbolj divje in tudi najhitrejše in zlata medalja je ostala v Franciji. Rezultat, ki ga je dosegel pa je bil samo nekaj stotink sekunde boljši od sorojakovega. 1. Killy — Francija 1:59.85 2. Perillat — Francija 1:59:93 3. Daetwyler — Švica Samo osem stotink sekunde je odločalo med zlato in srebrno medaljo in Killy jeva divja korajža je prevladala nad tehnično lepšo vožnjo drugega. Poraz Avstrijcev pri moških je bil na dlani. Tudi Amerikanci, ki so po temeljitem tekmovalnem programu in treningu nekaj let o-betali presenečenja, niso uspeli. 18. Kidd — U.S.A. 21. McCoy — U.S.A. 27. Henderson — Kanada 46. Klinar — Jugoslavija * Kar ni uspelo avstrijskim fantom, so popravila avstrijska dekleta. V ženskem smuku, ki so ga dame vozile na 2160 m dolgi progi s 602 m višinske razlike, je bil največji naklon 57%, povprečna strmina pa 27%. — je po krasni vožnji zmagala Avstrijka Olga Pali. 2. Isabelle Mir — Francija 3. Christl Haas — Avstrija Lanska svetovna prvakinja, (Dalje prihodnjič) čem, poznejšim večletnim tajni-,brhko kanadsko dekle in velik kom Jugoslovanske socialistične kanadski up Nancy Greene tudi zveze. Martina Kondo sem našel |--------------------------- v tiskarni “Glasa Svobode”. Po-'stari znanec iz St. Paula, Rev. ieg radovednosti, spoznati oseb-1 j ernej Ponikvar, o katerem sem no naše časnikarje, sem poizve-'se bil v dveh lctjh poznanstva doval o cenah tiskovin in drugih prepričal, da je dober'človek in trgovskih vprašanjih, ki so v zve- ci0ber Slovenec, zi s tiskarnami. Vsi listi so obču- j tili krizo, ki se je ravnokar pri-' čela in se vlekla vse leto 1908. j V Jolietu sem si ogledal tiskarno “Amerikanskega Sloven-' ca”. Upravnik je bil Jožef Kle- ' pec, urednik pa Filip Gorjup. O 1 zadnjem govori dnevnik; Lipe je ! pravi tip umetnika, zakopan med j knjigami in časopisi. Ustavil sem se pri gostilničarju, vodju joliet-skih Slovencev Antonu Nemaniču, ki mi je nekaj tednov poprej ponudil službo pri AS. Kakšna bi bila moja življenska pot, če bi si izbral Joliet za svoj bodoči dom namesto Clevelanda? Po naročilu predsednika družbe sem izstopil iz vlaka v Lo-rainu, Ohio, da bi dobil potrebna navodila od patra Kazimirja Zakrajška. Ta je še vedno imel vodilno besedo pri “Novi Domovini. Malo poprej je bil prestavljen v Lorain. Sešla sva se na domu njegove sestre, matere Rev. A. J. Bombacha, sedanjega župnika v Euclidu, Ohio. Izginil mi je iz spomina takratni pogovor glede poslovanja in urejevanja “Nove Domovine”, vem le, da je Zakrajškova lepa postava in osebnost napravila name ugoden vtis. Nisem se več ni utegnila zasesti boljšega mesta, kot šele 10. V tekmovanjih Evropi pred olimpijskimi igrami si je poškodoala gleženj in dvomili so, če bo sploh sposobna startati v Grenoblu. 17. Cutter — U.S.A. 36. Majda Ankele — Jugoslav. Spet ameriška smola, in to dan pred samimi tekmami. Ameriški up v smuku je bila mlada, mnogo obetajoča Karen. Ko je dan preje poskušala mažo z vožnjo ob progi, je zavozil pred njo na progo neki gledalec, trčila sta tako resno, da sta končala v bolnici, Karen, na žalost z zlomljeno nogo. Vsa tekmovanja v alpskih disciplinah so stopnjevala napetost. Veleslalom moških je obetal presenečenja, ker Killiju v predolimpijskih tekmovanjih po Evropi ni šlo po želji. Tekmo za tekmo so zmagovali drugi. Pa je K illy ju uspelo iprav pred igrami doseči vrhunsko formo v duševni pripravljenosti kot tudi v gladkoti tehnike. Tako je tudi v veleslalomu pri moških po dveh tekih skozi 57 vratič dosegel skupni najboljši čas in drugo zlato medaljo. 2. Favre — Švica 3. Messner — Avstrija Proga je potekala po južnem snegu in megla ni dopuščala večje preglednosti proge. Amerika-nec Kidd je bil po času prvega teka 8. V drugem teku je vozil z zagrizenostjo in vso spretnostjo in dosegel najboljši čas dneva, s čimer mu je uspelo uvrstiti se po obeh tekih na 5. mesto. 10. Heuga — U.S.A. 18. Duncan — Kanada Blaž Jakopič je bil najboljši Jugoslovan. ŽENSKI SLALOM so morale voziti dekleta dvakrat na dveh različno postavljenih progah. Bilo je 49 tekmovalk in morale so zvijugati 57 vratič. Že nekaj let si menjujeta zmage Francozinja Goitshel in Kanadčanka Greene. Tudi to pot sta zasedli zmagovalni mesti. 1. Goitshel — Francija 2. Nancy Greene — Kanada 2. Famose — Francija Slalom je prinesel velika presenečenja. Po 1. teku so ure pokazale, da so zasedle L, 2., 4. in 6. mesto mlade ameriške tekmovalke. Kdor je gledal tehnično dovršeno vožnjo teh izredno mladih tekmovalk, ni mogel brez navdušenja in občudovanja svetovno prvenstvo v smučanju, dati priznanje tekmovalkam in kjer so padale naslovi tudi za trenerjem. Vse so vozile dovrše-1 aipSk0 kombinacijo. Torej je tuno, gotovo najbolje pa najmlajša ^ di svetovno smuško prvenstvo med njimi 16-letna Judy Nagel, i pripadlo njej. Po uvrstitvi so v Po najboljšem času prvega teka alpski kombinaciji za svetovno pa mlada Judy ni mogla obvladati živcev in ne smuči, že med drugimi in tretjimi vratci v drugem teku je padla .. . splahneli so upi... spet smola za U.S.A. Kar so pokazale prej ure, so sodniki morali prečrtati, kajti vse ostale ameriške tekmovalke so izpustile vratca že v prvem teku in bile diskvalificirane. Smola in še smola za mlado, premalo izkušeno ameriško ekipo, ki pa o-beta v bodočih nastopih velika presenečenja. Tehnično jim ne manjka skoro ničesar razen tekmovalne zbranosti in umirjenosti, to pa si bodo ob bodočih številnih nastopih nabirale od tekme do tekme in uverjen sem, da bomo v prihodnje čuli še veliko o uspehih teh mladih, res nadebudnih tekmovalk. Prijetno in gotovo največje presenečenje za nas in vse v domovini pa je priredila Majda Ankele, ki se je plasirala na 12. mesto med vso svetovno elito, kar je gotovo doslej največji smuški uspeh jugoslovanskega smučarstva. Iz dneva v dan se je stopnjevala napetost iger. Veleslalom dam je bil postavljen v dveh tekih in zbral 47 tekmovalk. Tri so bile diskvalificirane, 2 sta odstopili, ostale so bolj in manj srečno zmogle skozi hosto vratič. Spet so bile Avstrijke potisnjene ob stran. Vsa upanja je izpolnila s krasno in precizno, četudi divjo vožnjo tekmovalno zagrizena Nancy Greene. Čudovito lepo in uspešno je smučala in zmagala s skoro nerazumljivo prednostjo, saj je bil njen čas celi 2 in pol sekundi boljši od ostalih. Ni čudno, če ji pravijo “snežni tiger”. Njena najhujša konkurentinja Goitschel je bila sedma. 1. Nancy Greene — Kanada 2. Famose — Francija 3. Bochatay — Švica 9. Gabi — Avstrija 12. Nagel — U.S.A. 27. Majda Ankele — Jugoslav. S to zmago je Nancy dokazala, da ni bila lani zastonj svetovna smuška prvakinja, saj je dosegla na letošnjih olimpijskih igrah zlato in srebrno medaljo. Olimpijske tekme pa so obenem tudi 's*'raano bM ter sem se že čudil, da je z nekako magnetično kratkem času pridobil na svojo stran toliko število faranov pri sv. Vidu v času znanega far- 0^sojenega. Šel sem k Ive- silo v jms!(;u mu razložil, da nisem tak° hudo, kot si je on cliu3^- PM odvetniku sva ure- 1Vo2adeV°' StaI° me je $12-50- bra, svVa šla v gostilno ter pila saj je bii ivekovic dober in miren človek, Pregloboko pogledal v Iskal nega razkola leta 1907. Osebno sem skušal ohraniti neodvisno mnenje o clevelandskih farnih razmerah, razen v kolikor sem bil prisiljen biti za-krajškovec, kot zastopnik lista, ki jev prvi vrsti stal na Zakraj- to 1% Sem Poročevalcev, zlasti škovi strani. Za župnika pri sv. lnnesoti. Matija Pogorelc, |Vidu je bil že nastavljen moj TOPLA OAZA — Ko tuli zunaj mrzli veter in nosi sneg, je v poslopju Fordove ustanove v Manhattanu v New Yorku prijetno toplo med vrsto cvetočih dreves in grmov. prvenstvo zasedle tekmovalke mesta takole: 1. Greene — Kanada 2. Goitshel — Francija 3. Famose — Francija 5. Pali — Avstrija 15. Majda Ankele — Jugoslav. * Vsak nov dan na olimpijskih igrah prinese nove zmage, nove upe, žal pa tudi nova razočaranja. Olimpijska zmaga je možna samo na vsaka štiri leta in večini možnost dana samo enkrat. Poslednja tekma v alpskih disciplinah med moškimi je bila v slalomu. Šlo je za vprašanje, če bo Kellyju uspelo pobrati vse tri možne olimpijske zmage. Mnenja so si nasprotovala, samo tekme lahko pokažejo, če je še kdo poleg zmagovalca treh tekem in treh zlatih medalj na olimpijskih igrah 1956 v Gortini (Italija) Tonija Sailorja iz Avstrije zmožen takega podviga. Na startu vrh hriba, ki ga je objemala gosta megla, se je nad skrbno pripravljeno progo zbralo rekordno število tekmovalcev — 102. Šlo je za veliko zmago in po času sta po urah dosegla najboljša časa Norvežan Haakon Mjeon in avstrijski smuški as Karl Schranz. Pa so spet poročila nadzornikov prinesla odločitev in poročilo, da sta vprav ta dva izpustila vratca in bila s tem diskvalificirana, tako je postal trikratni olimpijski zmagovalec res nepremagljivi Francoz Jean C. Killy, ki mu je kot drugemu v zgodovini olimpijskih iger pripadel trikratni naslov najboljšega med najboljšimi. Že itak ljubljenec Francije in smuških strmin celega sveta je ponovno dvignil na noge celo Francijo, športno seve. PAK Rusi še ne znajo organizirati petdnevnega delovnega tedna MOSKVA, ZSSR. — V Rusiji so šele lani vpeljali 41-umi delovni teden, ki naj obsega 5 delovnih dni. Prosta sobota je pa tudi tam pokazala tako privlačnost, da je bil prehod prezgoden. Režim ni namreč poskrbel za primerno reorganizacijo transportnega prometa, dalje reorganizacijo trgovine, prosvete in u-služnostnih obrti. Zato so z novim delovnim tednom najmanj zadovoljne hišne gospodinje in matere. Ravno iz njihovih vrst prihaja zmeraj odločnejša zahteva, da naj se na novo uredi promet, čas v prodajalnah in v šolah. Pritožbe pa prihajajo tudi iz bolnic in zdravniških krogov. Ladjo s 380,000 tonami bodo gradili TOKIO, Jap. — Tokyo Tanker Company se je odločila naročiti gradnjo petrolejske ladje, ki bo dolga 1,188 čevljev, 200 čevljev široka in ki bo segla 150 čevljev globoko v morje, ko bo polno naložena. Njena skupna teža v tem slučaju bo znašala 380,000 ton. Računajo, da bo ladja stala le 28 milijonov ton. Zgrajena bo do leta 1971 ter bo vozila olje iz Perzijskega zaliva na Japonsko. Predsednik Van Thieu odstavil 8 pokrajinskih načelnikov SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Van Thieu je odstavil načelnike v 8 pokrajinah Južnega Vietnama zaradi korupcije in nesposobnosti. Na njihova mesta je postavil nove, same višje častnike. Med odstavljenimi je župan mesta Hue in načelnik pokrajine Thua Thien polk. Van Khoa. Moški dobijo delo Rdeča artilerija cilja na naše zaloge orožja SAIGON, J. Viet. — Vse kaže, da je general Giap dal svoji artileriji ob demilitarizirani coni novo nalogo: uničiti čim več a-meriških skladišč orožja in go-[ riva. Zadnje dni so namreč rdeči | topovi vzeli na piko vse naše postojanke ob demilitarizirani coni od Khe Sanha do morja in usmerili svoje šrapnele in granate na naša skladišča. Pri tem so ciljali izredno natančno, kar je naše vojaške kroge nekoliko presenetilo. Sever-novietnamske čete so torej morale dobiti od Moskve dobro moderno artilerijo, drugače ne bi bilo toliko zadetkov na naša o-porišča južno od demilitarizirane cone. Delo dobe Stružniki ročnega orodja. Morajo imeti nekaj skušnje. Stalno delo, nadure, bolniško zavarovanje, plačane počitnice in prazniki CLEVELAND UNIVERSAL JIG CO. 13404 St. Clair Ave. «81-2600 (55) Ženske dobijo delo Ženske sestavljavke Sosedstvena tovarna išče delavke za lahko sestavljalno delo, za pakiranje in strojno obratovanje. Malo predhodne skušnje zahtevane. VALEN MFG. CO 361-6263 (54) Izgotavljavke ženskih oblek Določen zaslužek, plačana počitnice, stalno delo, pri 28 let stari firmi na vzhodni strani. Od 7:30 do 3:30 pop. Kličite 881-2966. (52) MALI OGLASI X najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, na E. 66 Place; prostor za zajtrk, kopalnica, furnez. Dvojica ima prednost. Kličite po 5:30 u r i 132-3193. (54) V fari sv. Križa Dobro zidana dvodružinska hiša, 8 let stara, v prvovrstnem stanju, garaža za 2 kare. Se lahko takoj vselite. Zidana ranch hiša Priključena garaža za 2 kare, 3 spalnice, IVz kopalnica, polna predeljena klet, v Euclidu blizu Chardon Rd. $31,500. UPSON REALTY CO. RE 1-1070 499 E. 260 St. (55) NOGAVICE OGLASA — Marcia White, 19 let staro dekle v Londonu, skuša pridobiti čim več kupcev za novo vrsto ženskih nogavic. Kaže jih na nogah in na rokah. Pozor! Kupim stare ure in oddam spalno sobo zaposlehemu moškemu. Kličite UT 1-3955. (53) V najem Oddamo 4 sobe na E. 73 cesti. Kličite 431-6798. (x) WjFBTSKA DOMOVINA, ********** Sir Arthur Conan DoyI«i ._____________________1 i IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) Predsednik: “Zalibog, se ne smem vmešavati v osebne zadeve. Gospod dr. Illingworth, vi imate besedo.” Radi neprestanega ogorčenja pristašev raziskovalcev so bile dr. Illingworthove opazke dokaj slabo slišne. Nasprotniki so ga celo ponovno poskušali potisniti, da bi sedel. A bil je jako močan človek in imel jako mogočen glas, tako da je prekričal razgrajale*' in srečno končal svoj govor. Jasno je bilo, čirn je vstal, da ima v dvorani dokaj pfija*-teljev in enakomislečih, čeprav so tvorili samo manjšino poslušalcev. Lahko se reče, da je varovala pretežna večina občinstva pozorno nepristranost. Dr. Illingworth je pričel svoje pripombe z izjavo, da visoko ceni znanstveno delovanje profesorja Challengerja in profesorja Summerleeja. Globoko je obžaloval, da se katerokoli osebno zgodbami vse tekmece in novinarji z veseljem vedno poročajo nenavadne stvari, četudi morajo včasih pobarvati dejstva z lastno domišljijo. Kratkomalo, vsak član tega odbora je imel lahko svoje posebne vzroke, irazpiho-vati dosežene uspehe. (“Sramota! sramota!”) Dr. Illingworth izjavlja, da nikogar ni hotel žalili. (“A vendar žalite!” — govornik je zopet' prekinjen.) V potrdilo teh čudežnih povesti predloženi dokazi so jako pičli. Kaj so nam pokazali? Nekoliko fotografij. Kako naj smatramo v dobi sedanjih spretnih tehniških pripomočkov te fotografije kot dokaz? Kaj pa še imamo? Zgodbo o begu in plezanju po konopcu, katero seveda ni dovolilo s seboj vzeti izdatnejših dokazov. Ta povest je iznajdljiva, a ni prepričevalna. Slišali smo, kako pravi lord John Roxton, da hoče videti i m a phororachusovo lobanjo, sovraštvo v Moram pač povedati, da bi rad pripombah, ki jih mu je narekovala edino želja, ugotoviti znanstveno resnico. Saj se dejanski nahaja on na istem stališču, ki ga je pri zadnjem zborovanju branil tudi profesor Summerlee. V oni zadnji seji je nastopil profesor Challenger z neko izjavo, ki se je njegovim tovarišem zdela dvomljiva. Zdaj pa nastopa ta tovariš z istimi izjavami pa pričakuje, da jih bodo smatrali za nedvomne. Ali je to razumno? (Klici “Je,” “Ni” prekinjajo govor za dalj časa. Od poročevalske mize se sliši, kako roti profesor Challenger predsednika, naj mu dovoli dr. Illingwortha vreči na ulico.) Leto dni poprej je trdil en sam mož neke stvari. Zdaj trdijo štirje iiiožje druge in še bolj čudne stvari. Kako naj bodo s tem nepobitno dokazane popolnoma neverjetne izjave, ki pomenijo naravnost revolucijo v znanosti? Tudi v zadnjem času niso redki slučaji, da se povrnejo potovalci iz nepoznanih dežel s poročili, ki so jih vse prenaglo smatrali za čisto resnico. Mar hoče tudi londonski Zoološki institut priti v slični položaj? Recimo, da so člani odbora, kateremu so naložili preiskavo, nedvomno značajni ljudje. A človeška narava je prav zamotana stvar. Tudi profesorji iz častihlepnosti lahko zajdejo na stranpota. Kakor vešče letamo vsi radi proti luči. Tudi lovci prav radi posekajo s svojimi videl to lobanjo.” Lord John Roxton: “Menda me nima ta-le možakar za laž-nika?” (Razgrajanje.) Predsednik: “Mir! Mir! Dr. Illingworth, naprositi vas moram, da zaključite svoje opazke ter predlagate popravek:” Dr. Illingworth: “Imel bi še veliko povedati, svetlost, a se pokorim vaši zahtevi. Predlagam torej dodatno, naj se profesorju Summerleeju izrazi zahvala za zanimivo poročilo, vsa zadeva pa se naj proglasi za nedokazano in se vnovič izroči širšemu ter kolikor mogoče zanesljivejšemu preiskovalnemu odboru.” Težko je popisati zmedo, katero je sprožil ta popravek, Vfe-lik del poslušalcev se ni strinjal s tako žalitvijo raziskovalcev in je dal duška svoji neVolji z glasnimi odklonilnimi medklici: “Za to ne bomo glasovali!” “Naj umakne popravek!”' “Ven t. njim!” Nasprotno so pozdravljali predlog drugi nezadovoljneži — in priznati je treba, da so bili. dokaj številni — s , kričanjem: “Mir!” “Predsednik, kje ste!” in “Proč s slepomišenjem!” V zadnjih klopeh je prišlo do pretepanja in dijaki-medičinci, ki so zasedli ta del dvorane, so pridno vihteli pesti. Samo ublaževalne-mu vplivu večjega števila navzočih dam se je posrečilo prepre- CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL HELP WANTED REGISTERED-LICENSED PRACTICAL NURSES, Orderlies, aides. Training prograrh. Modern nursing home. Good benefits. Must have transportation. VE 5-4201 r (34) BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP 3 chairs. Old established good business. North side, 3 room apartment. 281-0463 * (53) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE My home. Afternoons, evenings. $15 week. 678-5068 (53) HOUSEKEEPER—COMPANION For invalid. Mature woman. Live in. Hoffman Estates. 529-4086 (52) GENERAL HOUSEKEEPER AND COOK Congenial with children. Live-in. Nice home—must drive. Elgin area. Call Collect, D. James, Sr. 695-6975 or 741-1118 (55) FEMALE HELP > SECRETARIES and CLERK TYPISTS Rapidly expanding home office requires secretaries and clerk typists with arithmetical ability capable of proceeding to supervisory level within limited period of time. Starting salary in the $80 to $120 per week range. CALL PERSONNEL DIRECTOR ' ' 478.0608 \ PRESIDENTIAL LIFE INSURANCE CO. | OF AMERICA ..................- 4301 W. Touhy (52) čiti splošno razgrajanje. A ne- in veliko razgrajanje, ki se po- pterodaktilov. Iz svoje listnice nadno je vse nehalo, utihnilo in leže po tem, ko so vrgli več ljudi vam lahko dobim po naravi pos- zavladal je popoln molk. Na govorniški stolici se je prikazal profesor Challenger. Njegova osebnost in njegov nastop je vedno učinkoval posebno zapo-vedovalno: tudi zdaj, čim je dvignil roko, da vpostavi red, so se vsi. navzoči usedli in pričeli napeto poslušati. “Marrsiko izmed navzočih se bo spominjal,” je pričel profesor Challenger, “da so se odigrali slični bedasti in nedostojni prizori tudi pri zadnjem zborovanju, ko sem vam govoril. Takrat je bil glavni napadalec Summerlee in čeprav se je skesal ter ima zdaj boljše nazore, na to še nisem popolnoma pozabil. Nocoj pa sem slišal slične ali še bolj žaljive izjave od osebe, ki je baš nehala govoriti; moram se sicer nalašč dokaj ponižati, da se spustim do duševnosti te osebo, a to vendar poskušim storiti, da razpršim zadnje, uvaževanja vredne dvome, ki jih morebiti še imajo slušatelji z ozirom na moje trditve. (Smeh in preki-njenje.) Ni mi treba navzočim pripominjati, da so sicer poverili sinočno poročilo profesorju Summerleeju kot vodji Preiskovalnega odbora, a sem dal le jaz prvo pobudo za vse to početje in na moj rovaš gre pred vsem tudi ves doseženi uspeh. Res sem te tri gentlemene pripeljal na določen kraj in jih, kakor ste čuli, prepričal o resničnosti svojih prvotnih navedb. Upali smo, da ne najdemo po povratku nobenega toliko omejenega človeka, da bi lahko dvomil o naših skupnih izjavah. A mene osebno so tako izbistrile dosedanje izkušnje, da se vendar nisem povrnil brez dokazov, ki se morejo zdeti zadostni slehernemu pametnemu človeku. Kakor je že pravil profesor Summerlee, so pokvarili naše fotografske kamere pri ropanju našega taborišča človeške opice in so tudi uničile večino posnetkov. (Zabavljanje, smeh in zadaj kriki: “Še kaj povejte!”) Omenil sem opice in pristaviti moram, da me nekateri glasovi izmed onih, ki mi zdaj prihajajo do ušes, živo spominjajo na doživljaje pri teh imivih zverinah. (Smeh.) Kljub uničenju številnih dragocenih posnetkov, nam je ostala vendar zbirka fotografskih prepričevalnih slik, ki razločno kažejo življenje na planoti. Ali nam hočete očitati, da smo ponaredili te slike? (Neki glas: “Da,” iz dvorane.) Naši negativi so na neto sliko te živali, pa vas bo razpolago izvedencem za preis-1 prepričala ...” kavo. Katere dokaze še imamo? Okoliščine, pod katerimi sc je vršil naš beg, seveda nam niso dovolile, da bi s seboj vzeli večjo prtljago, a vendar smo rešili profesorja Summerleeja zbirke metuljev in hroščev, ki vsebujejo mnogo novih vrst. Mar ni to dokaz? (Več glasov: “Ne!”) Kdo je rekel ne?” Dr. Illingworth (vstane): “Po našem mnenju se bi lahko sestavila slična zbirka tudi kje dfu-‘ gje in ne samo na prazgodovinski planoti.” (Ploskanje.) Profesor Challenger: “Seveda se moramo, sir, pokoriti vaši znanstveni avtoriteti, čeprav moram pribiti, da je vaše ime na tem področju nepoznano. Pustimo torej fotografije in entomolo-ške zbirke, govoril bom o pridobljenih različnih točnih podatkih, ki osvetlijo do sedaj popolnoma nepojasnjena vprašanja. Tu imamo, na primer j vprašanje o navadah in življenju pterodaktilov... (Neki glas: “Oslarija,” rjovenje.) Trdim, da lahko vržemo morje luči na nepoznane navado in življenje Dr Illingworth: “Nobena slika nas o ničem ne more prepričati.” Profesor Challenger: “Vi bi torej hoteli videti predmet slike same?” Dr. Illingworth: “Nedvomno.” Profesor Challenger: “Pa bi potem verjeli?” Dr. Illingworth (se smeje): “Seveda.” V tem trenutku je dosegel večer višek napetosti, in sicer se je odigral tako presenetljiv dogodek, da mu ni enakega v zgodovini znanstvenih zborovanj. Profesor Challenger je dvignil roko v zrak in videli smo, da je takoj na ta znak vstal pa odkorakal v ozadje odra naš sotrud-nik Mr. E. D. Malone. Trenutek pozneje se je zopet povrnil v spremstvu orjaškega zamorca, in sta oba vlekla velik, štirioglat tovorni zaboj. Bil je očitno jako težak, ker sta ga le počasi privlekla in spustila pred govornikovo stolico. Mrtva tišina je zavladala med poslušalci in vse oči so napeto opazovale, kaj pride. (Dalje prihodnjič) SEETHIN8S IN A NEW LIGHT hear- Prof. Jose uh Pusateri Dr. Albert J. Hamilton Nicholas A. Bucur DICSUSS: Cultural Contribution of Ethnic and Nationality Groups on STUDI013 Thursdays 10 PM-Midnight WEREiB ' host: Pete Franklin .........? ■ — GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 02nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers rl''f'f'f—f 4^4 't't ■t”I—'ft''fl''t'!''t'rl''t'r*'t—f I -..................———............. IZ SLOVENSKIH GORA? — Slika hi bila prav lahko posneta kje na Gorenjskem, pa je bila dejansko le v Švici pri St. Moritzu. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 NOVICE- i viega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo RAKETNI MOTOR — Raketni motor peljejo na svoje '>ne' sto, kjer ga bodo pritrdili za preskušanje. Slika je bilo- P°' sneta v NASA središču za razvoj atomskega raketnega w0' torja v Jackass Flats, Nev. A