Stev. 55. V Trstu, v torek, dne 30. marca 1915. Letnik II. Izhaja vTnk dan, izvzemsi nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredniftvo: Llica Sv. FrančiSka Asiškegi St. 20. L nadstr. — Vsi dcpisi naj s€ pc? Ijajo uredništvi lista. Nefrankirana pisma se ne spicjeir.ajo in rokopisi se ne vračajo, zdaiatefj ir. odgovorni urednik Štefan Godina. Lastni* konsordj lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t cTej-mirn pcroftvrtn v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSksga SL 20. Telefon urednižtva It: uprave itev. 11-57. Na rel tt i ca zraia: Za celo leto . ......K 21-— za rci leta.................12- — za tri mesece....................... 6—- Za redeljsko izdajo za celo leta........ 5*20 12 pel leta.............. * • • 2*60 VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglarl se računajo na mili met rs v širokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vlit Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2 — Mali cglasi po 4 vinarje beseda, najmanj na 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. ~ Plača in toži sc v Trstu. L prava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Položaj na karpatskih bojiščih. - Boji za Dardanele in Carigrad. BoH o Karpatih. GRADEC. 29. (Cenz.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V veliki karpatski bitki v ozemlju med Konieczno in Lžoškim prelazom je od včeraj (27. t. m.) rastopila nova faza, dasiravno še nikakor odločitev. Na onem delu fronte med dolinama Ondawe in Laborcze se zaustavljajo dosedaj izredno liuti ruski napadi. Te dolini omejujete ozemlje, v katerem leži Duklanski prelaz. Z grebenskih višin vodijo odtam štiri ceste na jug. Najzapad-nejša prihaja od Gorlic v Galiciji, preko-rača mejo pri Konieczni ter gre preko Zbora na eno stran v Bartfeld, na drugi strani pa v Ogrski Alsopagony, kjer se združuje s cesto, ki vodi iz Žmigroda v Galiciji in vodi dalje po Ondawski dolini proti jugovzhodu. Pri Ogrskem Felsoviz-kozu prihaja v Ondawsko dolino nadalje cesta, ki vodi preko Duklanskega prelaza proti jugu, in končno prekorača še cesta iz Rvmanovega-Jasliske mejni greben pri Czeremchi ter vodi ob rečici La-borezi v Mezolaborcz in Laborczkrev. Oba ta kraja ležita ob važni dvotirni železnici Homonna-Lupkowsko sedlo — Zagorz. Ob teh cestah so Rusi z močnimi silami in v divjih naskokih prodrli v Ondaw-sko in Laborško dolino. Vnela se je težka borba v teh dolinah in po višinah, ki leže med dolinama ter so porastle z gostim gozdom. Dolgo se je boj nagibal semter-tja. dokler ni vztrajna hrabrost naših čet ubila naskočne sile Rusov in zadržala njihove ofenzive. V istem ozemlju se je tudi že meseca novembra in v začetku decembra vršila težka borba, v kateri so se naši domači polki nadčloveško borili proti veliki ruski premoči, dokler niso dogodki pri Limano-vi napravili duška in ni Boroevičeva armada prodria preko karpatskega grebena po imenovanih cestah v Galicijo. Ali hočejo Rusi sedaj po retabliranju svojih čet in pritegnitvi ojačenj zopet tamkaj pričeti ofenzivo, ali če nameravajo druge operacije, se danes še ne more reči. Vskakor se smemo veseliti, da so naše čete ponovno in ob najtežavnejših razmerah priborile uspeh. Ta uspeh, kar tudi poudarjamo še enkrat, ne pomenja odločitve, toda cela vrsta takih uspehov more pripraviti za nas zmagovito odločitev. Zasedaj se ne more predvidevati, kako dolgo bodo mogli Rusi zmagovati tako izgubonosne boje v Karpatih, kakor sedaj. Vzhodno od Lupkowskega sedla in ob Užoškem prelazu trajajo še dalje neizpre-menjeno težki boji. Zadnji izpad iz Przemvsla. GRADEC, 29. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča iz vojnega tiskovnega stana: S pristojne strani se mi javlja pravkar, da pri zadnjem izpadu iz Przemysla izgubljenih deset tisoč nikakor ni padlo v boju, temveč da so vsi, izvzemsi par sto mrtvih, vsi ostali ranjeni, posebno pa popolnoma izčrpani zašli v rusko ujetništvo. To izhaja tudi iz števiia ujetnikov, 117.000 mož. kakor ga navajajo Rusi, ki more biti pravo le tedaj, če se prišteje tudi moštvo, ki je bilo ujeto pri izpadu. Varnostne odredbe v Varšavi. VARŠAVA, 29. (Cenz.) Vse moško prebivalstvo mesta, ki je sposobno za orožje, je bilo pritegnjeno v vojaško službo. Vojaška uprava dela najobsežnejše priprave za obrambo mesta proti nemškemu napadu, ki ga dozdevno pričakuje v bližnjem času. hindenburg in Tirpitz o vojni. AMSTERDAM, 29. (Cnz.) Listi priob-čujejo pogovor bivšega senatorja Beve-rigea s Hindenburgom, ki je med drugim izjavil, da bi bila Angleška lahko preprečila vojno. Rusija ne bi bila pričela, ko bi bila Angleška rekla »ne«. Toda Angleška je hotela imeti vojno. Angleška je mislila, da more z rusko in francosko pomočjo uničiti Nemčijo. Hindenburg je rekel: Rusije nimamo neradi, francosko imamo radi. Angleško pa sovražimo. Beverige je menil, da se splošno govori, da ima Nemčija vojaško stranko, ki je povzročila vojno, hindenburg je odgovoril: To vse je neumnost, prav tako kakor je neumna trditev, da je cesar odgovoren za vojno. Hindenburg je zaključil: Vojno dobimo samoobsebi umevno mi, o tem ne dvomimo. Beverige se je nato tui dve uri pogovarjal s cesarjem in pred kratkim z baronom Tirpitzem. vrhovnim poveljnikom nemške mornarice, ki ie rekel med drugim. da rnora občudovati velikansko žilavost Angleške v izmišljevanju laži. Tir- pitz je obtoževal Amerikance zaradi dobave orožja zaveznikom in je rekel, da Nemčija ima, kar potrebuje, da bi pa bila vojna že končana, ko bi bila Amerika prepovedala izvoz orožja. Itooroka bivšega nemškega veleposlanika v Rimi. BEROLIN, (Cenz.) Petrograjski list „Večerno Vremja" poroča z velikim ponosom, da je kneginja Marija Aleksandrovna Šakov-skaja v Stockholmu, kjer se je nastanila v ta namen, dosegla ločitev od svojega drugega soproga, dosedanjega, po knezu Bii-lowu nadomeščenega veleposlanika nemške države v Rimu, pl. Fiotowa, in takoj uporabila vroče zaželjeni trenutek, da je zopet pridobila rusko državljanstvo. Prvi soprog te ruske patrijotinje je bil ruski general grof Keller, ki je padel v rusko-japonski vojni. Vojna z letali CARIGRAD, 26. (Kor.) „Temps« poroča: Včeraj je neki „golob" preletel nad Calais-om v višini 2000 metrov ter je vrgel na mesto osem bomb, ki so se razletele na ulicah. Ker vsled zjutranjih ur ni bilo ljudi na ulid, je bila povzročena samo stvarna škoda. Bol Nemčije proti trosponzuma na morju. LONDON, 29. (Reuterjevo poročilo.) Par-nik .Falaba" je bil na višini pri Miifordu torpediniran in potopljen. Na krovu ladje je bilo 260 oseb, od katerih se je rešilo 137. LONDON, 29. (Kor.) Kakor javljajo listi, je bil v soboto parnik „Aquila" iz Liverpoola na višni obrežja Tembrokshire torpediniran in potopljen po nekem nemškem podvodnem čolnu. Dvajset mož posadke so danes izkrcali v Fishguardu. Kovo vojno posojilo ni Angleškem. LONDON 29. (Kor.) V finančnih krogih pričakujejo izdaje novega vojnega posojila v znesku 400 milijonov funtov šterlinov za drugo polovico meseca maja. ifojna Turclls proti trosporazumu. Boj za DarSonele. CARIGRAD, 29. (Kor.) Glavni stan javlja: Včeraj ie neko naše vodno letalo napadlo z metanjem bomb neko angleško vojno ladjo, ki je križariia izven Darda-nel. CARIGRAD, 29. (Kor.) Kakor je izve-dela Agence Tel. Ottomane Mili i H avtentičnega vira, se je oklopnica »Gaulois«, ki je v boju dne 18. t m. zadobila težke poškodbe, slednjič potopila. CARIGRAD, 29. (Cenz.) Agencija »Mil-li« poroča: Snoči so skušale sovražne torpedovke prodreti v vhod v Dardanele a jih je odgnal ogenj naših baterij. Rusko brodovje pred Bosporom. CARIGRAD. 29. (Kor.) »Agence Tel. Ott. Milli« priobčuje sledeče poročilo: Nekai ruskih ladij je včeraj zjutraj priredilo demonstracijo pred Bosporom. Admiral Eberhard, poveljnik ruskega črno-morskega brodovja je poslal s krova ladje »Kagul« brzojavko, s katero je čestital brodovju na tem smešnem sijajnem činu, ki ga je označal za prvi uspeh ruskega brodovja, ki je vreden, da izpolni eno naj-sijajnejših strani zgodovine. Ta admiralova čestitka spada k onim lažem, ki tvore glavno vsebino ruskih sporočil. Izjavljamo kategorično, da ni niti ena sovražna kroglja zadela utrdeb ob Bosporu. Rusko brodovje se je nahajalo izven dosega naših trdnjavskih topov, je napadalo naše stražne ladje, ki so križarile v tem vodovju, in se je potem umeknilo z velikansko hitrico, katere vzrok je umljiv. Ruski admiral skuša s to neresnico dati svojemu begu značaj uspeha in hoče pokazati, da rusko brodovje razvija v Črnem morju veliko delavnost, da bi tako pripravil zaveznike tako daleč, da bi žrtvovali še nekoliko ladij, ter skuša obenem vplivati na balkanske države. Toda niti poveljnik zavezniškega brodovja niti balkanske države se ne dajo zavesti no tr.kin gorostasu ostih. ki morejo prevarati samo rusko javnost. Rusija proti nsvtralizcciji DardaneL KODANJ 29. (Cenz.) Petrograjska „Rječ" piše o bodočnosti Carigrada, da je nevtra-1 i zaci a Dardanel nespametna. Ko bi pa vendar piihajala v poštev, bi ne mog'a biti nikdar tako kakor Magelhaensov preliv po pogodbi iz leta 1881., temveč samo tako kakor Panamski prekop, kjer je suvereniteta Zedinjenih d'iav na'an.no določena in tudi njih pravica za zgradbe trdnjav. Ruska suvereniteta je za pomorsko plovbo mnogo ugodnejša nego turška. Neobhodno potrebno za Rusijo pa je, da vojaški obvla- duje morske ožine s pomočjo trdnjav in privilegijev za prevoz svojih vojnih ladij. Anglež! so obstreljevali mesto Medino v Arabiji. CARIGRAD, 28, (Kor.) Iz Medine javlja neka brzojavka od 21. t. m.: Neka pred Muzeldže na obrežju Medine zasidrana vojna ladja je izstrelila nekoliko granat proti mestu in je poizkušala izkrcati kakih 30 vojakov. Arabci so začeli živahno streljati iz zasede, vsled česar je bila večina Angležev ubitih ali ranjenh. K temu je pripomniti, da se ta dogodek slabo strinja s trditvami v spisu admirala Pearsa, kjer je izražal svoje prijateljstvo do muzelmanov. (Meina leži 400 km severno od Meke, na robu velike arabske puščave. Medina slovi kot drugo sveto mesto mohamedanov. Arabci je imenujejo > mesto odposlanca božjega«, »mesto proroka«. Prip. ured.) Goitz paia v nemikem glavnem stanu BEROLIN, 30. (Kor.) Maršal baron Goltz-paša je dospel semkaj snoči zvečer in odide danes v veliki glavni stan. Odlikovanje perzijskega vojskovodje. CARIGRAD 28. (Kor.) Poveljnik bahtvar-skih vojščakov v Perziji je bil odlikovan z velikim kordonom red medžidje. Stroga nevtralnost Grike. CARIGRAD, 29. (Cenz.) Del zavezniškega brodovja, ki je 18. t. m. težko poškodovano moralo zapustiti Dardanele, je, kakor pravkar javljajo brzojavke iz Soluna, odplulo v Solun, da bi tamkaj, kakor že več tednov, izkrcalo ranjence in nakrcalo živil. Sedaj je grška vlada, proti dosedanjemu naziranju, zahtevala odhod tekom 24 ur, da tako izrazi strogo pojmovanje nevtralnosti po padcu Veniselosove vlade. Ker tako odpadajo tudi najmanjša popravila, se morajo ladje zavleči v Malto. _ Državna banka v HemfljL BEROLIN, 29. (Kor.) Poročilo državne banke za leto 1914 obrazložuje podrobno, kako se je državni banki posrečilo, da je zadostila novim velikim nalogam, stavljenim jej po izbruhu vojne. Poročilo opozarja, da se Nemčija kaže brez primerja v denarni in bančni zgodovini vseh dežel in vseh narodov, ko prebivalstvo med vojno krizo tolike teže dobrovoljno nosi zlato, ki je ima v svoji posesti, k notni banki in zahteva zanje note. Skupni prometi državne banke so iznašali 521,775,470.200 mark proti 99,435,763.000 v prejšnjem letu. Skupni dobiček iznaša 133,208,813 mark. Cisti dobiček pa 67,010.893 mark. Lastniki deležev dobe dividendo 10.24% proti 8.43 v minolem letu. Država dobi vštevši notni davek v znesku 1.040,935 mark skupno 43,538.421 mark proti 34,694.873 mark v prejšnjem letu. Rezervni fond se poviša za 6,071.069 mark na 80,550.325 mark. V verstvo stalne vrednosti zlatega denarja. DUNAJ. 30. (Kor.) »VViener Zeitung« objavlja naredbo finančnega ministra v sporazumljenju z ministrstvom za notranje stvari od 27. marca 1915, tičočo se prepovedi ažijske kupčije z državnim kovanim zlatim denarjem kronske veljave. DUNAJ, 30. (»\Viener Zeitung«). Na podlagi cesarske naredbe od 10. oktobra 1914. 1., drž. zak. št. 274, se odreja: § 1. Kdor brez dovoljenja finančnega ministra pridobiva ali prodaja državni zlati denar kronske veljave po ceni, ki prekorača njegovo nominalno vrednost, dalje kdor sodeluje pri takih kupčijah ali nagovarja nanje ali se ponuja zanje, bo kaznovan z denarno globo do* 5000 kron ali pa zaporom do šestih mesecev. § 2. Kazensko postopanje pripada političnim oblastim. § 3. Ta naredba stopa v veljavo z dnevom razglasitve. Heinold L r. Engel 1. r. Dardanele. V »Journal de Geneve« piše George \Vagniere o zgodovini Dardanel: Na svetu so mesta in pokrajine, ki so v svetovni zgodovini posebno znamenita. Bogatini padajo, svet spreminja svoje lice, toda ti kraji vzbujajo še vedno pozornost človeštva in tvorijo središče velikih akcij. 1 ako zgodovino in tak pomen imate obe glavni mesti nekdanjega starega rimskega cesarstva: Rim in Carigrad. Enakega pomena je tudi krasna cssta, ki vodi iz Črnega morja skozi Bospor, Marmarsko morje in Dardanele v Egejsko morje. Oba kontinenta, Evropa in Azija, se tu skoraj dotikata in sta ločena na vzhodu in za nadu Marmarskeea moria ie do dveh ožinah, ki se imenujete Bospor in Darda-' neli. Dalje proti severu je pot prosta: v pustah Rusije se združujeta in mešata Azija in Evropa. Tu bi zadostovala dva prekopa, da bi za vedno ločila dva kulturna sveta. Imenovani morski ožini ste istočasno edino možni odtok Črnega morja v Sredozemsko morje in ju križa najkrajša pot iz Evrope v Malo Azijo, preko Bagdada v Indijsko morje. Obe ožini ste tudi nekaka vrata, ki vodijo v Carigrad in ki tvorite nekak nasip mesta. Radi tega Carigrad, ki je preživel celih trideset znamenitih obleganj, ni bil nikdar vzet z morske strani. Celo Turki so ga zavzeli s suhega, na povratku iz Evrope. In razven vojaške hrabrosti Turkov je še položaj tega glavnega mesta, ki daje turški državi zato velik pomen v zgodovini Evrope, da je sklepala en^ država za drugo zvezo s Turki. Mladi oficir Napoleon Banaparte je sestavil sto let pred nemškim generalom Limanom pl. Sandersom noto, da pripravi vlado francoske republike do tega, da bi v očigled »častilakomnim ciljem evropskih monarhij« pomnožila obrambna sredstva Turčije. Predlagal je vladi, naj gre v Turčijo. On hoče, je rekel, mnogo koristiti domovini v tem oziru. Če se poveča moč Turčije in spopolni obramba trdnjav, bi imela Francija od tega velike koristi. Na evropskem bregu je videti ob Dar-danelah golo hribovje, na katerem se nahajajo stari stolpi in bivše poljske utrdb-be. Azijsko obrežje je živahnejše in bolj pisano. Povsod se menjajo razvaline z modernimi utrdbami. Mnogo krajev ima vzvišena imena: poleg Kum Kala, ob izlivu, spominja neki griček, grobišče Ahila, na pohod 1.200 grških ladij s 100.000 možmi proti Troji. Mesto ni daleč odtam. Treba je iti do Čanaka, kraja, ki ga sedaj bombardirajo Angleži in Francozi. Za časa trojanske vojne so se imenovale Dardanele Helespont. Grško ime je to, ki izhaja iz imena Helle, hčerke teb-skega kralja. Radi sovraštva svoje mačehe je princezinja pobegnila in utekla iz domače hiše na nekem ovnu z zlatim runom. Ko je šla čez morsko ožino, je padla v valovje in utonila, nakar so imenovali ožino po njenem imenu. Od izbruha vojne z Italijo so se tu vedno ustavljali iz Carigrada prihajajoči par-niki. Malo višje, vedno na azijski strani, leži Nagara poleg nekdanjega Abida. Tu je Leander običajno ponoči plavajoč meril ožino in sicer vsakikrat, kadar je lepa Hera, ki je stanovala nasproti na evropski strani, prižgala luč. Neko noč je luč ugasnila in Leander, ki ni videl več smeri, je utonil. Ko je Hero zvedela o nesreči, je skočila v morje. Na mestu, kjer ie stanovala Hero, se nahaja sedaj turška utrdba. Forti na obeh bregovih si gledajo nasproti in je videti tudi topove. Na tem mestu je lord Byron v preteklem stoletju obnavljal Leandrovo delo, seveda, ne da bi imel za to enake vzroke. Manj poetični spomini so zvezani z onimi kraji, kjer je struga pomorske ožine najožja. Ko je hotel perzijski kralj Kserkes zavzeti Grško z milijon vojaki, ie zgradil na tem mestu most na ladjah, ki ga je pa potem uničil vihar. Kralj je dal potem, kakor znano, za kazen bičati morje z verigami, čisto enako, kakor je delal običajno z upornimi sužnji. Vendar pa se mu je posrečilo spraviti svojo armado zopet v Azijo. Njegova armada je bila premagana in tudi kralj sam je moral pobegniti v Azijo na majhnem ribiškem čolnu. Vedno po poti v Marmarsko morje se pride do izliva neke reke: nekdanjega Aigos Potamos, kjer so Špartanci uničili atensko brodovje. Od daleč se zapazi mesto Galipoli, na nekem griču. Mesto je bila prva osvojitev Turkov na evropski strani in sicer I. 1357, sto let pred zavzetjem Carigrada. Tu se nenadoma razširja dardanelska struga in postane morska kotlina. Tu je Marmarsko morje, posejano z ljubkimi otoki. Spičasti minareti, turške lesene hiše dajejo tem bregovom Dardanel nekako eksotično sliko, toda v teh stolpih, zidovjih in razvalinah je skrita neprimerna veličina grške in rimske preteklosti. Tako je spojena cela zgodovina naše civilizacije in najlepše legende starega veka s to pokrajino, kjer grome sedaj ogromni in najstrahotnejši topovi. __ Amerika In sedanjo volna. Amerikansko ministrstvo za trgovino v Washingtonu je izdalo statistiko, iz katere izhaja, da se je iz Amerike v prvih sedmih mesecih vojne izvozilo za trospo-razum vojnega materijala in provijanta v vrednosti 296,631.000 dolarjev. Izvoz žita je iznašal 301,315.000 dolarjev nasproti 111,583.000 dolarjev v prejšnjem letu. Iz- voz eksplozivnih stvari je iznašal 9 milijonov 258 tisoč dolarjev, izvoz orožja (pušk in topov) 5,863.000, sedel in konjske opreme 6,126.000, mesa 11,100.000, sladkorja 18,333.000, volnenih produktov 13,000.000, bombaža 6,997.000, avtomobilov in motorjev 11,000.000 dolarjev. »Ruskoje Slovo« pa je doznalo iz Muk-dena, da so — po računu nekega japonskega oficijoza — evropske države od početka vojne naročile v Japonski za 460 milijonov jenov (1167.2 milijonov kron) vojnega materijala. To so gotovo ogromne številke. Amerika in Japonska sta tekom te vojne prodali Rusiji, Franciji in Angliji dosedaj vojnega materijala in drugega blaga, ki je bilo tudi v zvezi z vojno in vojevanjem, za skoro 4 miljarde kron. Japonska je vojna zaveznica trospora-zuma in zato se nikdo ne čudi, da mu prodaja vojni materijal. Ali Amerika je proglasila svojo nevtralnost, vendar podpira z vsemi sredstvi države trosporazuma. Sicer res sestavlja in pošilja razne diplo-matične note in proteste, ali pri vsem tem ostaja vse pri starem in Amerika dela dobre kupčije z vojskujočimi se državami, in to izključno z onimi trosporazuma. Pri vsem tem pa trdi, da ne krši svoje nevtralnosti. Državni tajnik ameriški, Bryan, je izrazil mnenje, ki mu teoretično ne more nikdo oporekati. Trdi, da prodajanje vojnega materijala ni kršenje nevtralnosti in da je po mednarodnem pravu dopuščeno. Bryan meni, da ni dolžnost nevtralcev, da bi preprečali kontra-bando, ampak da morajo vojskujoče se države skrbeti za sredstva, s katerimi naj bi se preprečal ta uvoz v sovražne dežele. Dalje naglaša Bryan, da Zedinje-ne države niso poklicane, da spreminjajo situacijo, ki radi angleške premoči na morju odjemlje Nemčiji možnost, da bi s svojo lastno močjo preprečala kontreban-do vojnega materijala. Kakor je Amerika posebnost v vsem, tako je tudi v uinevanju in tolmačenju nevtralnosti. To posebno umevanie se daja tolmačiti s tem, da 1. so ameriške simpatije na strani trosporazuma; 2. da tako umevana nevtralnost donaša Ze-dinjenim državam ogromnih materijelnih koristi in slednjič 3. noče Amerika ustvariti neugodnega preccndensa, ki bi nastal, ko bi pritrdila nemškemu stališču v vprašanju izvoza kontrebande. Kajti, ako bi storila to, ne bi mogla v slučaju lastne vojne nakupovati orožja iz drugih dežel. Te možnosti pa Amerika sedaj noče izgubiti. Iz vseh teh razlogov se dozdeva, da Amerika ne nameruje izpremeniti politike tako umevane nevtralnosti in so torej nje prigovori in protesti, ki jih pripravlja Franciji in Angliji, samo formelne naravi, vsled česar se nemško in avstrijsko Časopisje ne nadeja nikake izpremembe. Čigav bo Carigrad? Dunajska »Zeit« piše 26. t. m.: Po državah trojnega sporazuma so trdno prepričani, da je glede zavzetja Dardanel s silo le še vprašanje, in da bo potem odločena tudi usoda Turčije in Carigrada. Dosedaj so ruske želje, dobiti to mesto v last in posest, v Parizu in Londonu še na-letavale na odpor; sedaj pa se zdi, da se je v tem oziru izvršil preokret. Tako priobčuje »Temps« po švicarskih listih izvajanja, ki so očividno posledica dejstva, da je vsaj Francija opravičenost ruskih želja priznala. Navedeni francoski list piše med drugim: »Na mesto angle-ško-ruskega tekmovanja za premočjo je stopila nerazumljiva vzajemnost koristi. Niti Francija, ne Anglija, niti Rusija nima nobenega povoda več, da bi se druga z drugo preprirale za ključe k »Pontu Evk-sinu«, kakor v prejšnjih dobah. Francija more Ie z veseljem pozdraviti, da vstopi njena zaveznica v kolo sredozemskih sil, Anglijo pa je minil strah, da bi se rusko črnomorsko brodovje podalo zavzemat Indijo. Velika Britanija je svoje gospodstvo v Egiptu okrepila, zadnji čas je zavzela Mezopotamijo ter drži že ključ do železnice v Bagdad v svojih rokah in če bi jo res skrbeli ruski načrti proti cesarstvu v Indiji, bi se ji bilo mnogo več bati ruskega železniškega omrežja v Aziji, nego svobodnega prevoza po Bosporu in po Dardanelah. Velepomembne so izjave voditeljev ruskih strank z ozirom na vprašanje Dardanel. Dunajska »Zeit« piše: Korespondenca »Rundschau« poroča: Značilne so izjave raznih merodajnih ruskih politikov in dostojanstvenikov o vprašanju Dardanel.Vodja kadetov Miljukovodločno zahteva, da se Rusiji posest Carigrada in Dardanel pravočasno vojaško in diploinatično zagotovi. Oktobrist zid-lovski izjavlja, da toliko časa ni misliti na Stran |L T > »VEiERNA EDINOST" št. 55._____V Trstu, dne 30. marca 1915 mir, dokler ne bo vprašanje o Dardanelah rešeno v ruskem smislu. Oktobrist Kova-levski pravi, da so Dardanele ključavnica in ključ ruskega doma. Treba jih je čim prej dobiti s primernim obmejnim ozem-[jem vred. Z vsakim poizkusom, ki bi ho-tel to zabraniti, bi trebalo ravnati kot z napadom na narodno čast in življenjske koristi Rusije. Poslanec središča Lvov pravi, da bo vojna trajala dotlej, dokler Rusija ne bo izpolnila svoje zgodovinske naloge v Črnem morju. Nacionalist Sa-venko je izjavil, da morajo Carigrad in Dardanele postati in ostati ruske. Član državne dume Gurko izraža nado, da se j Rusija za stalno nastani v Carigradu.; Ravnatelj podružnice državne banke v j Kijevu, Afanazjev, je naglašal. da je Crno, morje rusko morje: ako Rusija ne bi dosegla proste vožnje skozi Dardanele, bi se moralo priznati, da ni dosegla ničesar. Sezname* lz§ub 143. Izdan 17. marca 1915. Pespc-k št. 97. Iinena mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami. Kjer ni druge pripombe, je dotič- nik ranjen. Moštvo: Ščurek Fran. pešec 5. stot.. Medana; Skrlj hran. peš. b. stot., Zgonik; Spacapan i Anton, peš. 8. stot.. Ozeljan ;Štibclj Alojz, poddesetnik 5. stot., Šmarje v goriškem okr., padel 18. do 31. ok. 1914.; btokelj Leopold, reš. 2. stot., Rihemberk; $tor Fran. desetnik 3. stot.. Sv. Križ pri Ajdovščini; Šturm Peter, pešec 7. stot., Kojsko:; Suc Fran. pešec 11. stot.; Šuligoj Ivan, pešec 2. stot.. Lokavec; Suln Fran, pešec 8. stot., Blanca na Staj. Tanco\ich Fran. peš. 8. stoc., /minj. pa-tfe! 18. do 31. okt. 1914.: Tavčer Aleksander. pešec 6. stot.: Tedesco Ivan, pcšec 7. stot.. Koper, padel 18. do 31. okt 1914.; Tentsch Dominik, pešec 12. stot., Cres; Tehten Alojz, pešec 2. stot., Banjščice; Toffani Akvilij, peš. 10. stot., Trst; To-masich Mihael, peš. 1. stot., Podgrad; Tomasin Fran, pešec 7. stot.. Perteole v Furlaniii. ujet: Tomasin Izidor, pešec 7. stot.. Campologno; Tominc Andrej, desetnik 7. stot.. Britof; Tomšič Ivan, pešec 10. stot., Trnovo na Notr.. padel 18. do 31. okt. 1914.; TonČelj Matija, pešec 2. stot.: Trabec Fran. poddesetnik 2. stot.. Gor. V reme, ujet: Trenta \ iktor. peš. 1. stot.. Smihel v postoj, okr., padel 8. do 31. dec. 1914.: Tripar Anton, peš. 11. stot., Višnjan: Tripper Anton, peš. 6. stot.. Portole: Trlikar Anton, čeovodja 3. sot.. Breginj: Trost Jakob, pešec 6. stot.. padel 8. do 31. dec. 1914.; Turčinovič' Fran, pešec 4. stot., Tinjan; Turk Ignac, pešec 2. stot., Avber, ujet; Turle Dante, pešec 5. stot.. Hrenovice v postoj, okr.; Turri Emil, štabni narednik 8. stot., Standrež. Udovičić Srečko, pešec 10. stot., Tinjan; Udovičič Josip, desetnik 5. stot., padel 8. do 31. dec. 1914.; Udovič Peter, pešec 1. stot., Dekani; Ujčič (?), pešec 7. stot.; Ujčjć Josip, pešec 2. stot., Pazin; Uljan Celestin. peš. 1. stot.. Ajello; trnek Josip, pešec 1. stot., Komen, padel 18. do 31. okt. 1914.; Urbančič Fran, pešec 9. stot.. Knežak; Urlih Josip, pešec 6. stot.. padel 18. do 31. okt. 1914.; Ursič Al'iz, četovodja 1. stot.. Brje; Ursič Anton, nad. rez. 1. stot., Skopo; Urti Jakob, peš. 2. stot., Pula. Vale Anton, pešec 2. stot., Barbana; Valenta Peter, peš. 2. stot., Motovun, ujet; \alentic Ivan. peš. 1. stot., Vižinada; Valentinčič Ivan, poddeset. 7. stot., Cerkno; Valkovič Andrej, pešec 3. stot.. Pazin; Vascota Peter, pešec 7. stot., Bitje; Vasiiič Peter, pešec 10. stot., Krk; Vato-vec Josip, peš. 12. stot.. Misliče; Vecchiet Dominik, peš. 2. stot., Moraro; Velušček Fran, pešec 5. stot., Kojsko; Vendermin (?), peš. 7. stot., ujet; Venčer Josip, peš. 12. stot.. Ajello; Verzegnassi Ivan, pešec 3. stot.; Vesel j Karel, pešec 12. stot., Trst. padel 18. do 31. okt. 1914; Vidic Fran, peš. 3. stot.. Dol. Otlica, padel 18. do 31. okt. 1914.; Vidmar Leopold, desetnik 7. stot., Rihemberk; Vidmar Štefan. peš. 12. stot.. Col: Vidulich Matija, peš. 6. stot.. Pazin: Vigini Anton. peš. 7. stot.. Buje: Visintini Otilij, peš. 8. stot.. Tržič; Vi voda Atnon, peš. 7. stot., Buzet; Vlakovič Josip, peš. 7. stot., Vrsar; Vodo-pivec Ignac, desetnik 8. stot., Dornberg; Vodopivec Josip, poddeset., polkovni štab; Vodopivec Urh, peš. 10. stot., Dornberg; Vogrič Martin, pešec 2. stot.: Vo-grič Rafael, poddeset. 1. stot.. Tolmin, padel 18. do 31. okt. 1914.; Vojska Alojz, pešec 6 stot., Šebrelje. padel 18. do 31. okt_19(4 . VolariČ Ludovik, četovodja 1. stot., *Mva; Vončina Ivan, četovodja 1. stot.. Ilirija; Vook (Vovk?) Rudolf, poddesetnik 5. stot.. padel 18. do 31. okt. 1914.; Vosčon Jurij, peš. 10. stot., Vrsar; Vouk Ivan, pešec 9. stot., Štorje; Vuga Josip, peš. 8. stot., Anhovo; Vuga Štefan, peš. 8. stot., Solkan. We!jl (?) Ivan, peš. 2. stot.. Trst. Xicovich (?) Matija, pešec 7. stot., Višnjan. Zadnik Fran. peš. 1. stot.. Senožeče; Zagorjan Jakob, peš. 2. stot., Trebnje na Dolenj.; Zakrajšek Anton, peš. 1. stot., Podgrad: Zanola Valentin, peš. 2. stot., St. Peter v Furlaniji; Zarzenon (Zorze-non?) Dominik, poddeset. 6. stot., Krmin; Zarli Ivan. poddeset. 3. stot.. Sv. Luciia: Zavadlav Angel. peš. 1. stot., Standrež; Zega Josip, peš. 12. stot.. Štanjel: Zežii-na Marko. peš. 7. stot.. Skopo; Zgonik Alfonz, četovodja 5. stot.. Sv. Križ pri Ajdovščini: Zidarič Anton. peš. 7. stot., Podgrad; Zidarič Ivan. desetnik 9. stot., Koper; Zlobec Evgen. peš. 2. stot., Skopo; Zorman Gašper, peš. 7. stot.. Slavina, IKiiief 18. do 31. okt. 1914.; Zorzin Marko, pešec 3. stot.; Zudek Josip, peš. 7. stot., Izola; Zumin Rihard, peš. 12. stot., Gradiška; Zwiefler Fran, četovodja 6. stot. 2agar Josip, peš. 1. stot., Stari trg; Žgavec Fran, pešec 6. stot„ Sentvidska gora, padel 18. do 31. okt. 1914.; 2ic Ivan, peš. 1. stot., Punat, Krk; 2ivec Anton, peš. 10. stot.. Skopo, padel 18. do 31. okt. 1914.; Žužek Štefan, desetnik 7. stot., Mavhinje; 2vab Fran, desetnik 11. stot. RfiziK politične vesti. Odstop češkega namestnika kneza Thuna. Uradni list je objr.vil jako laskavo cesarjevo ročno pismo knezu Tliunu. Cesar se vnovič s posebnim priznanjem spominja vs kdar odličnega službovanja kneževega na k<~rfct države, posebno v dobi 4 let, ko je bil Thun na čelu politične uprave v kraljestvu Češkem, njegovega neprestanega truda za blaginjo dežele. Zlasti naglasa ročno pismo Thumova prizadevanja v dosego sporazuma v narodnih vprašanjih in pa za ureditev financijelrrh razmer v deželnem gospodarstvu. „Arbeiter Zeitung" naglasa, da je jasno, da knez Thun ne od-fca a po lastni volji. Očividno da je, da so bile sMe, ki so zahtevale njegov odstop, močnej ?e nego pa njegova volja, da ostane. To mnenje socijalnodemckratičnega gasila je podkrepljeno tudi po pisavi drugih nemških listov, ki trdijo, da se je že dlje časa pričakovalo te^a dogodka. Kje in kake naravi so torej vzroki, ki so dovedli do izpremembe na vodstvu namestništva na deškem notri med takimi varnimi dogodki kakor so sedanji ? ..Arbeiter-Zeitung*4 pravi sicer, da so vzr ki, radi katerih je knez Thun padel v nemilost, z n a n i ter da jih ni treba šele podcrtavati; ali Široka javnost vprašuje vendar, kaj se je neki moglo dogoditi za kulisami in kakov pomen bi mogla imeti ta izpre-memba? Govori se to in ono, ali razmere so sedaj take, da ni smeti pisati takih ugibanj. Domuft vesti. Važna in interesantna odločba najvišjega sodišča. Trgovec Z. je bi! kupil nekaj pšenične moke po 65*2 v za kg in nekaj moke druge vrste po 71 v za kg. Prodajal pa je to moko januarja meseca po takrat splošno zahtevani ceni za 76 v, czir. 89 v in pozneje za 80 v, ozir. 84 v kilogram. Z. je bil radi draženja ovaden in okrajno sodišče ga je obsodilo radi prestopka po § 7. ces. nar. z dne 1. avgusta 1914. ki kaznuje onega, kateri zlorablja izredne, vsled vojne nastale razmere in zahteva za neobhodne potrebščine očividno pretirane cene. Okrajno sodišče se je postavilo na Stališče, da je trgovec Z. zahteval za svojo moko pretirane cene. Prva moka ga je stala 65 2 v prištevši stroške 67*7 v, upravičena cena te moke bi bila torej 72 v, ne pa 76 v ali celo 80 v. Podobno velja tudi za moko druge zgerej omenjene vrste. Prizivno sodišče je to soubo razveljavilo in obtoženega trgovca oprostilo, povdarjajoč, da kaznuje ces. naredba z dne 1. avgusta 1914. le pretirane cene, ne pa prekomerni dobitek. Trgovec Z. je prodajal svojo moko po ceni, ki je veljala takrat kot tržna cena in torej ni bila pretirana. Napravil je sicer preilran dobiček, toda to le vsled tega, ker je kupil moko v času, ko je bila še mnogo cenejša. Geneialna prokuratura je vložila proti tej sodbi prizivnega sodišča ničnostno pritožbo pri najvišjem sodišču. Najvišje sodišče je ničnosti pritožbi ugodilo in sodbo prizivnega sodišča razveljavilo. Najvišji sodni dvor se je postavil na stališče, da je v smislu § 7. ces. naredbe z dne 1. avgusta 1914. vsrka cena pretirana, ki presega običajni dobiček trgovca. Računiti je torej, koliko je plačal trgovec za blago in prišteti je normalni dobiček, ki je pri prodaji dotičnega blaga običajen in upravičen. Trzne cene v konkretnem slučaju ne morejo biti merodajne. V izrednih časih, v katerih živimo, so tržne cene prenehale biti izraz svobodnega ravnotežja med ponudbo in popra-ševanjem in se ne ravnajo več po principih proste konkurence. Bojazen pred pomanjkanjem živil in drugih neobhodnih potrebščin obvladuje trg in vzbuja pri onih, ki imajo zaloge teh potrebščin ter ž njimi kupčujejo, stremljenje zlorabljati prisilni položaj konzumenta. Normalna konkurenca je prenehala in čim zviša eden prodajalec ceno, se mu takoj pridružijo tudi ostali. Cene določa danes oni, ki največ zahteva. Pri presojevanju konkretnih slučajev se torej ni ozirati na takozv. tržne cene, temveč na faktični dobiček proda al ca, ker bi bila sicer ces. naredba, ki naj ščiti konzumenta, povsem iluzorična. Vesti iz Gorfihe. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici je bilo napovedalo svoj redni letni občni zbor na dan 28. t. m. Ker se pa ta dan občni zbor ni mogel vršiti, se bo vršil drugi.občni zbor dne 11. aprila t. I. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Sedaj prihajajo in odslej bodo prihajali v Gorico v glavnem samo taki ranjenci in bolniki, ki so že malo okrevali, ki so vsled ran in bolezni še slabi, pa potrebujejo v hitrejše okrevanje milejšega podnebja. V ta namen bo služila Gorica izborno. Veliko pošiljatev krompirja je dobil pred par dnevi neki goriški trgovec. Predno so odpravili krompir s kolodvora v mesto, so ga sortirali. Nekaj ljudi je zvedelo za to in šli so na kolodvor, da dobijo slabejše blago zastonj, kakor se je bil raznesel glas med občinstvom. Baje pa so kar pograbili po krompirju in napravili trgovcu občutno škodo. Patrijotičen nagovor na svoje sošolce, ki odhajajo k vojakom, je sestavil goriški dijak sedmega razreda na državni nemški gimnaziji v Gorici, Alfonz Pita-mic. Pozdravlja jih, ko odhajajo z entuzijazmom pod našo sveto zastavo zmagat ali umret. Najvišja ljubezen je ljubezen do domovine, borijo naj se kakor levi in vrnejo odlikovani s hrabrostnimi svetinjami. »V uri nevarnosti pa boste videli kot simbol svoje hrabrosti neizrekljivo podobo angelja, zavito v zlat oblak, podobo svoje matere, ki smehljaje vas polju-buje in blagoslavlja . . . Javna dražba na — »Montevecchio«. V nekem razglasu okrajne sodnije v Gorici čitamo, da bo v kratkem javna dražba nekega zemljišča na »Montevecchio«. Kje je ta »Montevecchio«? Nikjer ga ni, zato se tudi nobena dražba na Montevecchio ne more izvršiti. V onem razglasu pa je povedano v oklepaju, da Montevecchio je Staragora v Gorici. Ali Staregore ni treba nič staviti v oklepaj, marveč Staragora se uradno imenuje Staragora in nič drugače — z »Monte-vecchiom« pa proč! Ako laški odvetnik, ki zastopa dražitelja, sili Montevechio v uradne spise, naj ga sodnija pouči, da Montevecchio ne eksistira Staragora v Gorici pa je in ostane Staragora. Padel je na severnem bojišču Franc Cumin iz Romansa, vojak 27. pešpolka, šeste stotnije. Uprava bolnišnice v Tržiču je stala 14.977 kron 8 vinarjev. V prvem razredu v bolnišnici se plača dnevno 5 kron, v drugem 2 K 50 vin. V bolnišnici sta 2 postrežnika in 9 usmiljenk. Za preskrbo Dunaja z Goriškega. Na deželnem odboru v Gorici se je vršilo posvetovanje z odposlanci z Dunaja o potrebi, da bi se na Goriškem skrbelo za večji pridelek vsakdanjih živil ter bi se s temi pripomoglo k aprovizaciji Dunaja. Podrobneje o tem bomo poročali. Po tujih bolnišnicah so bili poleg zadnje dni došlih seznamov izgub: v Celovcu Anton Antonac iz Podgore, bolan, pešpolka štev. 97., V Kasi je bil Fran Benko iz Štanjela, rojen 1893., 97. pešpolka, ranjen, umrl tam 24. decembra 1914 in je pokopan na tamkajšnjem pokopališču, v Ljubljani je bil Andrej Goljevšček iz Gorice, rojen 1887., bolan, 97. pešpolka, Marij Kette iz Gorice, rojen 1893., bolan, Valentin Pelicon iz Sovodnjega. rojen 1881., bolan, v Kečkemetu je bil Štefan Perko iz Solkana, rojen 1885., 1 bataljona obmejne straže, ranjen na desni roki, v Ino-mostu je bil Josip Dimic iz Gorice, rezervni poročnik, bolan, rojen 1874. Cene mesa v Gorici. Od 27. t. m. dalje se prodaja v Gorici goveje meso: sprednji deli 2 K 80 vin. kilogram, zadnji deli 3 krone 20 vinarjev kilogram. V ujetništvu v Srbiji so dalje poleg seznama, došlega vojnoinformacijskemu u-radu v Gorici: Josip Simčič iz Gradišča, 27 let star, 27. domobranskega polka, Valentin Flap iz Krmina. 42 let star, po poklicu redar, narednik obmejnega bataljona. O. Bombic iz Fare, 37 let star, po poklicu godec, vojak obmejnega bataljona, Josip Jelen iz Doberdoba, rojen 1887-, kmet, vojak obmejnega bataljona, Anton Sfiligoj iz Biljane, rojen 1872., kmet, obmejnega bataljona. Dalje je navedenih v seznamu več vojakov-ujetnikov iz Furla-nije. — Med ujetniki v Rusiji se nahaja Josip Zamarja, 25 let star, vojak lovskega bataljona štev. 20, ki je bil ujet v Karpatih dne 21. novembra 1914. Književnost In umetnost. Dva velika dobrodelna simfonična koncerta združenih godb c. in kr. pešpolkov št. 17. In 97. pod osebnim vodstvom obeh kapelnikov v deželnem gledališču v Ljubljani. (Dopis iz Ljubljane.) Oba koncerta sta vspela nad vse pričakovanje — tako, da delata izredno čast nadarjenima in nad vse spretnima kapelnikoma : gg. Wolf in Zitta. Kar se tiče pozameznih točk razkošnih in klasično lepih programov, naj pred vsem omenimo večno krasno in močno Dvofa-kovo ouverturo „Husitska". Pred to skladbo seveda zatemneva vsaka druga in le izrednim zmožnostim orkestra je pripisovati, da so ostale nadaljne točke programa na tako visokih umetniških stopnjah. Beethovnova o u ver tura „Leonora", Smetane „Dalibor" in Wagnerjev .Parsifal" so skladbe izredne umetniške krasote, katerih proizvajanje zahteva odličnih godbenikov — in to nalogo sta oba orkestra, močna nad 70 mož, rešila nad vse častno, krasno in dopoljnjeno. Griegova skladba orkesterska suita k Peer Gyutu a.) Jutranje občutje, b.) Smrt Ase, c.) Ples Anitre in d.) V dvoranah gorskega kralja, je prav ljubka in fina nordijska umetnost, ob katere zvokih se tudi najrazkoš-nejše uho sladko zabava. Parmovo najnovejše delo: Predigra k Ernst pl. Wildenbruchovi baladi „Lepa Adet-heid" kaže zopet izredno lepe zmožnosti našega vrlega slovenskega skladatelja! Vedno lepša je postajala ona lepa — rahla in fino zveneča godba in srce je nam veselja utripalo ob idealnih zvokih večno lepe harfe — in smelo trdimo, da se je Parmovo delo lahno in častno kosalo ob prvakih klasične muzike, ki so bili na programu — kakor Dvorak, Smetana, Beethoven, Gounod in Weber. Z Bach-Gounodovo „Ave Marijo" je pa nas gosp. Zitta naravnost fascinirah Ves orkester je stal v polkrogu, loke držeč navzdol; sredi je stala mogočna harfa s čelom in ob strani oni violinski solist, katerega bi človek kar objel, tako lepo je prednašal to , Ave Marijo. Še nikdar nismo videli te skladbe igrati v tem srečnem žanru — res, bil je lep in bogat užitek! Saj je pa ta „Ave Marija" tudi skladba — da bi jo človek poslušal v enomer. Ves orkester je sviral na pamet, brez not in gospod kapelnik Zitta je dirigiral z veliko vnemo, preciznostjo in gorečnostjo - da, on zna držati orkester - da sploh nihče, tudi najbolj ne pazljivi, ne more niti splošnemu poteku, in videti je bilo, kako mu godbeniki slede z jasnimi in veselimi obrazi. Za ta dva lepa večera, ki sta imela tudi zelo lep financijelni uspeh v korist „vojne oskrbe", se še enkrat toplo zahvaljujemo vrlima kapelnikoma g. VVolfu od p. p. št. 17 in g. Zittl p. p. št. 97. Enaka zahvala gre si. kranjskemu deželnemu odboru za brezplačno prepustitev deželnega gledališča s kurjavo, in slavnemu občinstvu, ki je prvi koncert napolnilo do zadnjega kotička in tudi druzega prav pridno posetilo. = MULI OGLASB "ir"l se računajo po 4 stot. besedo, r—i ■JL-I Mastno tiskane besede se raču- i|SL| najo enkrat več. — Najmanjša »-2 JU : pristojbina znala 40 stotink. : LJ flusust Stutor, znanja, da je zopet lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po najzmernejših cenah Za naročilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci. 127 Aflfffl se so^e z eno dvema posteljama UuUU z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 9, pritličje. 300 ffrffiK filftft številko „Edinosti" od 11. lUiUI lllfU maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. DHBEHTU GGHICI zfilo$a stauHiiisKesa materijala. Tovarna cementnih plošč In ceul. TRST, Campo S. Giacomo 11 in V. Concordia 1 'Zadaj cerkva Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. TelEf. 11-57 TH?f M. 11-5? ul. sv. Frančiška As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali j večbarvnem tisku in po ; zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memoran- [ dum, zavitke, dopisnice j okrožnice, pismeni pa- j j plr, trgovske cenike itd. j P. n. naročnikom ugodi j z izvršenjem naročila i ::: v najkrajšem času ::: j Dr. P£€HSK Dr. PETSCHNIGG TRST, *! 01 , obresti se pripisujejo k jejo po "# (0 glavnici dvakrat na leto. IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 670 z amortizacijo po dogovoru. v OrG« u ul. Torre Blanca 41. - Uradne ure: 9-12 / TELEFON 21-01._ Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: ^^ ^^ ^^ ^^ ki priob&ajpjo vsak teden ffiHOfO zanimivih slik S bojiit in o drugih važnih aktualnih domačih in tnjih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep ll>ltllll»ll>l roman« poučne Članke in črtice iz gospodiojstTa, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. »TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica,"vsako družtvo itd. Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDNNSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2 50, pol leta K 5 — in celo leto K 10-—. Naročniki dobe kot nagrad« velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Afikerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj ! Novi naročniki dobe Se vse letošnje številke. Postite nam svoj naslov in poSljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista »TEDENSKE SLIKE14 Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. „Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma šiv. 2, I. nad. - TRST (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 V, % na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE NUKL HRANILNE VLOGE spngema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 *U \ Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Reatnl davek plačale zavod tam. - Vlara se lahko po eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUŠICE). _ Poštno-hranilaični račun lfi.004. TEGEFON št. 952 |HH varnostno celico (safe deposits) za shrambo vredno t-nih listin, dokumentov in raznih dkig.h vrednot, popolnoma varno proti ulomn in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KROM. Brate m: Bd 9 da 12 dopc'i ia od 3 da B popaliIzpialuji iz Tsai delavni ca uninib crzh