ISSN 0350-5561 » k#Mc t«dna Jutri pretežno oblačno i občasnimi padavimmi. v soboto izboljšanje 51 let Številka 25 četrtek, 24. iunija 2004 štedilniki naiboli prepoznaven izdelek V (;orenju so uddali dvajset milijon I i kuhalni «ipnrdt^ ki so podiiiili družini Urške Jelen in Jožetu Pinterja. ki stii zaposlenil v (korenju. Kuhalni aparati, kijih danes izdelujejo v Gortnju, so plod razvoja 7iidniih šeslili icî. Nova generacija vgradnih peCic jc bila ludl nagrajena fa^l imwacija. Jolinična res-ilcv DCS pa je zaSCilena kol <řv-n*pski patóni. Kulialne aparate odlikujejo irtfvativnc rešitve, ki omo-gi'xiajo nizko porabo elekiriCnc energije, ponujajo vrhunsko obi-ko z uporabo aluminija in inoxa. vanje so vgrajeni okolju prijazni materiali. (jorenjc je s proizv^xJnjo kuhal-nih aparatov icaielo lela 1958 vva-SI Gorenje. Po selilvi v Velenje je bila leta 1964 7gTajcna prva nova tovarna, kije omogt^CiLi sodobno industrijsko organizacijo tlela, iz-ptîpolnjtevlehnoloi;ije, izholjí^nje kakcAtwti in ptwa^anje števila prt>-izvodov, Prvi kuhalití aparati (îorenjast) bili kksiCni štedilniki na trda goriva- Sledili so elekiri6ii, plinski in kombinirani štedilniki. Z razvojem novih proizvodiw in izpopolnjevanjem ob.'^tiijeiih je pn''iw>dnja hitro rasla. V vseh letih se jc po dimenzijah In virih energije izdekv valo 25 različnih tipov štedilnikov. Dvajsetmilijonti aparat so predsednik uprave mag. Franjo Bobinac, čfan uprave za razvoj fn kakovost Franc Kosec in direktor programa Kuhatni aparati Boštjan Pečnik podariti družini Urške Jelen in Jožeta Pintarja. najveC pa je bilo prt>danih samtv siojnih Štedilnikov širine 50 cm. V zadnjih letih pa najhitreje raste prcxjaja vgradnih aparatiw • iak(> pečic kotvsadnih plo5C. Let<>sboCic>renje proizv<ídIí> preko W (X)() k'ubalnih aparatw. kar v prodaji pmdstavlja 32 % realizacije bele ithnikc (hladilno-zřimr-ztwalni aparati predstavljajo 41 pralno.su:>ilni pa 27 %). Vsem šolarjem želimo prijetne, vame in 2abavne počitnice. Nasvidenje na 15» Pikinem festivalu! (26.9. -2.10.2004). O poslovnih rezultatih v lorek jc l>iia S. redn» skup^Cina Premogovnika Velenje. Skup^ina seje sezjianil» 7. letnim In konsolidiranim poroCilom druAbe /i\ leto 2()<)3 z. mnenjem revi/orja in pisnim poročilom nad« /ornc^ sveta o preveritvi letm.'ga ponx^lla. Skupščina jc potrdila in odobrila delo direktorja in nadzornega sveta v poslovnem letu 2fH)3 ter direktorju družbe in članom nadzomc^a sveta dru/be podelila razresnko poslovna» leto 2WB. Vlciu2iX>3 je bil realiziran celotni prihotk;kdružlwvišim29J2K7 mii^ Sn*. kar je ftj tuJsiotka več kot v letu 2()(í2, ('elotni odhodki s^) znašali 29^07,2 mioSFKiili iKlMotka več kot leto prej. P{Ç.loVT\i ixid leta 2(H)3 je bila izguba v visini 280 mio SO', kije bila v celoti pokrita iz prcvrednoltwalncga popravka delnijlkcga kapitala v času izdelave letnega poročila. Za premog je Premc^ovnik v letu 2003 dosegel ceno 592.*^ Slť/CJJ. V letu 2UU3 so nakopali 4.221.727 ton pa'miîga.karje 4-"^ odstotka več kot v letu 2)02. Skupfičinaje razrvSila člana nada.>meg;i svela Djordjela Žebeljana in za novo članico do konca mandiita imenovala Ciabi Bore Smolič,predstavnici'> delničarjev. Skupščina je za pot^bla^čen<^ revizijsko za naslednja Iri leta imenovala družbo KPMG SUwenija. ■ Spoštovani! CNl V počastitev dneva državnosti Vas vabimo na promenadni koncert v četrtek, 24. junija 2004, ob í9. un pri Lipi samostojnostu Slavnostni govornik bo podžupan Mestne občine Velenje in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, gospod Bojan Kontic. Za kulturni program bosta poskrbela Mladinski pihalni orkester Premogovnika Velenje in vokalna skupina Bit. Prireditev bo povezoval BoUjan Dermol V primeru dežja bo koncert potekal v Domu kulture Velenje. Prijazno vabljeni! 300 SIT Dan državnosti hhiifajoč rz volje s/ifvensiccgii nurodu in prebivalcev liepiih/rkt Sl(A-enije. /avžene na plebiscim o samostojnosn m neotihlfke S/ovenîje àne 2.1 jiivene dokumente, s kiiíerími je Sloveniju ifoxiahi sa?nostojn(i in neodvisna država. Sknps^àna je^prejelti fkkiaradjo o neodvisnostih Usiiivno li slino o samostojnusii in neodvisnosti Hcpulj/ike Shvenijc in Usiavni zakon za njeno izvedbo. ÍJsiina je Slovenijo nizghi.tih za sliko haf i jo in Republiko Madzitrsko v dchi, r kateivm te dnave mejijo na RepuMiko Slove-nijo, ter mi^u med Republiko Slovenijo in Repidiliko /In aŠko r okvint dosedanje SFRJ. "26Junija je hila v Ljubljani svečana ruzf^lasitev slovenske neodvisnosti in mi jamboru pred slovenskim paríamentom je zaplapolala zastava samostojne države Slovenije. Že na slavnostni večer.to nad Ljubljana kroziht letalu Jti^tsh-vanske ljudske armade, ponoči pa so se i z vojašnic pričeli valiti tanki, kar je pomenilo začetek vojne za slovensko neodvisnost in samostojnost, kise je na .*!rečo kmalu končala s slovenskim zmagoslavjem. m DK Skrajšali smo vrsto v banki se trudimo, da so čakalne vrste čim krajše. Odzvali smo se tudi na akcijo "Skrajšajmo vrste", Zavoda za zdra\5tveno zavarovanje Slovenije. Veseli sn^, da s svojim prispevkom pomagamo skrajšati vrsto tiSoč posameznikom, ki čakajo na operacijo sive mrene. o ljubljanska banka Nûvè liubffênskê bûnka dd., Livbfiêna 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 24. junija 2004 lokalne novice Deset prazničnih dni (iurnji Grad - Obdna Gornji Grad sije za svoj praznik izbrala 28. junij, v spomin na la dan kla 1928, ko jc kraj dobil meslnc pravice. Lclos so se s prireditvami 5e posebej potrudili, saj bodo irajalc celih deset dni. Začeli jih bodo že danos. ko bodo ob 1^.00 začeli proslavo ob dnevu državnosti in občinskem prazniku. na kateri bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja. Vse do naslednje sc^biMe sc bodo zvrsllle številne kuUurne, Športne in gasilske prireditve, prav gasilci pa jih bodo sklenili s prevzemom In krstom novega orodnega vozila. Med njimi vsekakor kaže omeniti otvoritev novega mosla v naselju Kropa, ki bo končno razrešil velike prometne zagate v icm delu ZadreOke doline» otvoritveni trak pa bodo prerezali v ponedeljek ob 12.1)0. mJp Vozilo, prapor, jubilejno veselje Nazatti« - Nizu gasilskih praznovanj se bodo jutri in v soboto pridružili tudi čliinl nazarskega gasilskega društva, ki bodo z dvodnevnim slavjem obeležili svojo 80 - lelnico. Jutri bo v dvorani kulturnega doma ob 18.U0 najprej slavnostna seja druátva. na kateri bodo razvili n(w dru^tvcjii prapor, temu pa bo sledilo družabno sreCanje za člane in krajane na Športnem igrišču. V soboto, prav lako ob 18.(KJ, bodo slavje nadaljevali s krstom novega tehnično - reševalnega vozila in »Čukastim« gasilskim druženjem na prastem in pod velikim štorom. mJp Sanacija Klasja tudi z dezinvestiranjem Celje-Na nedavni seji skupščine so delničarji p^xijetja Klasje Celje med pi^gjcdom letnega porc^čila ugotovili, da so na negativno poskwanje v preteklem letu vplfvaii različni razlogi. Z nekaterimi sanacijskimi ukrepi so izgubo že začeli zmanjševati. Predsednica uprave Klasja mag. Dragica Murko, ki je vodenje družbe prevzela letos spomladi, je povedala, da bo dt> jeseni pripravila strateški razvojni načrt podjetja, v katerem bo tudi razvojna vizija za prihodnje. Sicer pa je Kla.sje Celje hmi speklo 50t)t) ion kruha in pekovskega peciva tervcčkot 53l)lon keksov in mehkega peciva. Izvajanje sa-nacijskili ukrepw v prihodnje bo vplivalo na le količine, vendar pa je osnovni cilj Klasja ohranili zadovoljstvo kupcev, hkrati pa dt*«gatl poslovne rezultate, ki btxlo zadovoljili tudi delničarje. ■ t p Iz občine Šmartno ob Paki v lorvk seja ol>ťinskť{>a svela Svelniki občine .^marino ob Paki se bodo v torek, 29. junija, sešli na drugo sejo v tem letu. Zanjo imajo predvidenih 11 točk dnevnega reda. Med drugim bodo osrednjo pozornost namenili obravnavi pros torsko-uredi Ive nih aklw, lokacijskemu načrtu za ureditev sre-disča občine ter asnutk"u predloga turistične zasncjve občine. Sejo b(»do v mah dvorani Šmarskega kulturnega tk^ma začeli ob 18. uri. Uspešen dan (idprlih vrat cisliliie naprave Občina in Komunalno podjetje Velenje sta minuli petek pripravila dan odprtih vrat čistilne naprave. Ob lej priložnt)sii so si lahko obiskovalci pod strokovnim vod« stvora ogledali napravo In pridobili tudi informacije o nadaljnji izgradnji kanalizacijskega omre^a v občini. Po za^>t(A'ilih imarške-ga župana Alojza Podgorška jc dan uspel, saj nasieli več kol 60 obiskovalcev. Med njimi je bilo kar precej krajamw iz sosednje KS Leta?, ki sodi pod občino Bras-kwčo. Njihovo zanimanje za čistilno napravo ne preseneča. Prav s predstavniki njihove občine so se vodilni Komunalnega pixJjelja Velenje in ImarSke občine namreč februarja letos pogovarjali o možjiosti prikJjučilve lega kraja na šmaráko Čistilno napravo. io/elov klubski vi'^er Danes (v četrtek) ob 19. uri bodo v galeriji javnega zavoda Mladinski center v Šmarlnem ob Paki odprli ra2.siavť> z naskivc^m Umoije-ni kol tald med NOV W1 -1945 na območju občine. Na razstavi bo med drugim mogoče videli tb-tografije ubitih in njihova poslovilna pisma. Gradivo sta zbrala domačin Janko Goričnik in Damjan KJajičsc pri živečih sorodnikih žrtev, nekaj pa sta ga našla Še v Muzeju NOV v Mariboru, v Muzeju Velenje tcrv Muzeju novejše zgodovine Celje. Ob lej priložnosti bo Jože Krajne v ok"viru svojih klubskih večerov v gtviie povabil generala íviina Do-Iničarja - Janošika. prof. dr. Milana Zevaria 1er Damjana Kija-jiča. 1'okral z vlakrim na slovensko ohalo člani tukajšnjega turističnega drašrva pripravijo vsako leto zanimiv izlet, na katerega poleg občanov lega okolja povabijo še druge. Leiv» bodo ta i?:kt pripravili v soboto, 26. junija, udeležence pa bodo z vlakom ICS Pendc^-lino pckpeljali na slovenski) obalo. Ob lej priložnosti si bodo ogledali Luko Ki>per ter znamenitosti Pi-rana. Pričakujejo več kol 100 izletnikov iz Šaleške in tudi Spodnje Savinjske doline. Vlak bo krenil na pol iz Velenja ob 5M). ■ tfi Neljubi ukrepi bodo potrebni V inlekai iii v Arji vasi poiidarjiijo, da proizvajalci iie rnorcjo brez mlekarn, mlekarne pa ne bi^ez pi^oízvajalíKív • Brez usirezne podpore in promocije želenega uspeha pri izvozu mleka iia zahod ne bo - (ie ne bo prišlo do (io^^ovor a o višini odkupne cene mleka, bodo izbirali med dvc^na mo/noslnui Tatjana Podgoršek Slaba dva mcscca po vstopu Slovenije v Evropsko unijo mlekarne in mlečni proizvajalci že čulijo posledice no\ah razmer. V zvezi s tem smo direktorju mlekarne Cclcia v Arji vasi Marjunu Jakobu zastavili nekaj vpraSanj. Takole jc odgovoril: napovedih pr/znavalctv naj bi hila nh vxíopu Shvetííje v fCU najbolj na udaru mlečna pro' izvodnja. »Njihove napovedi sc uresničujejo. vS preusmeril vijo i/voza na zahodni irg naj bi v precejšnji meri omilili težave, kar pa Še zdaleč ne bo lako lahko in hitro, kol so lo govorili nekateri pred 1. majem. Avslriji, ki je hila na tavslop pripravljena preccj bolje kot Slovenija, jcv petih letih uspelo preusmeriti izvoz na le Irgc 7i\ komaj U) odstotkov. Odkupna eena mleka je pri njih Čez noč padla skorajda za treljino. Kljub temu je v prehodnem obdobju lu zaprlo vrata precej mlečnih obratov. Tudi pri nas bodo potrebni nekateri boleči ukrepi vtem dolgotrajnem proce.su. Izvoz na zahodni trg razumemo, vendar brc/ us tre/ne podpore in promocije uspeha ne bo, V naši mlekarni smo že lani p<^kušali z izvozom v Italijo, kjer so naše izdelke dobro ocenili, a je posel padel v vodo tudi zaradi tega, ker kupec ni zmogel sledili konkurenci. Nič ne bo šlo čez noč, zalo v tem trenutku "jugo" trga ne moremo zanemarili, čeprav so se prodajni pogoji na njih obrnili za IBO stopinj v naSo škodo. Uvedli so namreč carino za naše izdelke, prclevmane, plačevali moramo kavcijo, 25 odstotkov od vrednosti izdelkov odvesti carini. Ta denar naj bi dobili Šele takrat, ko nam bo Bruselj namenil izvozne spodbude, za katere pa vemo, da v primerjavi z lanskimi spodbudami v Sloveniji dosegajo za nekatere izdelke komaj Iretji-no vrednosti, veliko pa je la- kih, ki spodbud nimajo več.« Najbolj vroča teina na tem pO' dročju so odkupne cene mleka. »Te so povsod padle in ludi v Sloveniji se temu ne ho dalo izogniti. Na to še dodatno vplivala padec cen v Evropi in cene mleka v vzhodnih državah, ki so ponekod kar polovico nižje od naŠe odkupne cene, Oh njih kakovost izdelka kar zbledi- S temi državami se srečujemo na tujih trgih. V na^i Marjan Jakob, direktor mlekarne v Arji vasi: »če mteka in mlečnih izdetkov ne bomo mogli prodatif najbrž tudi osnovne surovine ne bomo mogli odkupiti« mlekarni že dalj časa izvajamo racionalizacijo poslovanja, vendar nam li ukrepi ne pomagajo kaj dosti. Strošek osnovne surovine je previsok. Predstavlja kar 68 odslolkw. Ireha ga ho zmanjkati. Ob tem ne smemo prezreti, daje naša konkurenca tehnološko bolje opremljena. Pri nasjebilomlekov preteklih letih sœialna kategorija in mlekarne niso imele veliko možnasti za posodabljanje proizvodnje. S starimi stroji je težko biti konkurenčen. Nikakor ne morem pri.staii na trditev, da se nismo pniagajali. V okviru danili možnosti smo vseskozi posodabljali proizvodnjo, vendar nam je zmanjkalo časa in denarja.!^ Za koliko, po oceni mlekarn, so odkupne cene mleka previsoke'/ »Treba jc povedali, da v Evropi poznajo sezoaske cene. Spomladi padejo, dosežejo najnižjo raven, polem počasi rastejo. Če nam je vScC ali ne, bomo nekaj takega morali storili tudi v Sloveniji. Odkupna cona mleka je v nekalerih novih članicah OU precej ni5^a od na^e - od 14,7 do24cvr(5vna UK) kilogramov, Pri nasse giblje od 30,5 do 3i),9 evra glede na kvaliteto. Na sc-.stanku pri pristojnem ministru pred tednom dni smo predstavniki mlekarn pristali na predlog, da se odkupna cena mleka od 1. aprila letos nominalno zniža za 2,47 tolarja za kilogram, torej vviSini pričakovane premije za mleko in dodatnega kompenzacijskega plačila, ki ga bodo kmetje sicer dobili izplačanega marca prihodnje leto, S tem predlogom bi bil zagotovljen (^dkup, predlagana eena mleka pa hi pomenila stabilnost za proizvajalca. Nižje zmanjšanje odkupne cene od omenjene mlečne premije pa pomeni v bistvu zvišanje odkupne cene mleka. Že lako predlagano znižanje pomeni, da bodo mlekarne prevzela nase od 6,5 do 7 tolarjev na kilogram mleka, kar pomeni, da poslovnega leta ne bodo .sklenile pozilivno.« Mlekarne vztrajate pri svojem^ mlekarji na predlagano zniža-nje ne pri.stanejo. Kakšne so lahko posledice (rnujstega vzfra-janja? «Gotovo daljnosežne. Če bodo prešle mlekarne v tuje roke, potem mlečne proizvodnje v Sloveniji, menim, ne bo več. Proizvodni obrali bodo postali distribucijsko skladiščni centri za askrbo ju/Jiih trgov z mlekom in mlečnimi izdelki. Torej propad ne samo mlekarn, ampak tudi zadrug ter kmetij, ki se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo. Na.Ša mlekarna ima blizu 1480 dobaviteljev osnovne surovine, od lega iz Šaleške doline 140. Na isti ladji smo. Mlekarne ne moremo brez proizvajalcev mleka, li pa ne brez mlekarn in lega bi ,se morali zavedali bolj, kol se v danem trenutku zavedajo nekateri, (.'ena mora omogočili preživelje obeh. Mlekarne rešitev tega vprašanja ne bomo mogle dolgo odlašali. Novi lastniki mlekarn, sploh če bodo lo tujci, se s proizvajalci mleka ne bodo pogajali o odkupni ceni, ampak jo bodo določili sami. Zanesljivo bo precej nižja od današnje ne glede na proizvodne slroSke rejcev. O tem nazorno govorijo dogajanja na Madžarskem, kjer je s prehodom v tuje roke v Času tranzicijc mlečna proizvodnja padla s 4,2 milijarde na 1,8 milijarde lilrov.« Kaj hoste storili v mlekarni, če do sprejemljivega dogovora za ohe strani ne pride? »Danes naj bi se predstavniki mlekarn in mlečnih proizvajalcev znova dobili pri pristojnem minislru. Mislim, da od zadnje ponudile ne bomo odstopili. Ce bo lako, bomo proizvajalce bodisi obveslili, pod kakšnimi pogoji bomo še naprej pripravljeni odkupiti mleko, ali pa ga bomo odkupili samo toliko, kolikor ga bomo lahko po zahtevani ceni prodali. Proizvajalci se bodo morali odločili, katera od ponujenih možnosti bo zanje sprejemljivejša. V Sloveniji je dobrih 30 odstotkov mleka preveč glede na to, koliko ga porabimo. Pritisk iz lujine dosega od 5 do 10 odstotkov. V Sloveniji je v tem irenulku torej preveč 40 odstotkov mleka. » Je možen bojkot oddaje mleka ? »Seveda se lahko proizvajalci odločijo, da mleka ne bodo oddali. kar bo voda na mlin konkurenci, ki na to priložnost komaj čaka. Trgovci pač ne bodo čakali, ali jih bomo založili z izdelki ali ne. Meje so odprle. Vrnitev na police pa bo stala veliko časa in denarja ne samo mlekarne ampak lu d i proizvajalce. Upam, da bomo vpleteni ohranili trezne glave.« Razpis republiških in Zoisovih štipendij Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je objavil razpis štipendij za novo šolsko iii študijsko lelo Milena Krstič • Planine Pravico do republiške štipendije imajo vajenci, dijaki in .študentje, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2003 ne presega celoleinega zneska 130 odstotkov bruto zajamčene plače, ki znaša 799.916 tolarjev. Zadnji rok za oddajo vlog za vajence in dija- ke je S. september, za študente pa 5. oktober. /a Zoisovo štipendijo predlagajo kandidate izobraževalni zavodi, zanjo ne morejo zaprosili sami. Kandidati za te štipendije morajo izkazovali izrazilo intelektualno ali umel-niivko nadarjenost ob zelo dobrem uspehu. Če so dosegli javno priznan aspch oziroma izje- men dosežek v zadnjih dveh izolskih ali študijskih letih. Višina republiške Štipendije je odvisna od dohodka družine, dodatka za prevoz oziroma bivanje izven kraja stalnega bivališča v Času šolanja, letnik in dosežen uspeh. Podobno je z Zoisovi štipendijami, le da ti prejemajo nekoliko višjo osnovno štipendijo. Razpis za republiške in Zoisove .štipendije je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani zavoda za zaposli WÍ1 nje. V logo za štipendijo z dokazili je treba oddali na uradu za delo zavoda za zaposlovanje, kjer imajo kandidati stalno bivali,Šče. SAŠ CAS Bdaia: Usopi&nâ-zafo&)ilkaln RTV družba, 0.o.Q.Velenie Izhala ob četrikih. Cene posameznega izvcKla Ja 300 StT. mesečna rtaročnins 1.200 SIT. tnmes«£na narc^nlra 3.450 STT, poletna raroCninae.SSO SíT. letna raroCnina 12.600 SIT Uredništvo: Sons Zákonek (direktor). Stane Vovk (odgovorni u^dnik). Milena KrsfiC*Pbninc (Dorr^oinlca uredrtlica), Janez Resnih. Tabana Podç)orâ«k, S^ans Špegel (novinarji), Mira Zakoéek (urednica radija). Jania KoSiJta-^pegel (tehnična urednlcd).Tom32Ger$ak (oC^lIkovaiec). Propaganda: N(na Jug (vodja propagancfe), Sašo Konečník. Jure Senčnik (propagandista^ Sedet urednUtva in uprave: 3320 Velenje, KkIrICeva Za, p, p. ZtíZ. lofel«) (03) 89817 50. telefax (03) 897 46 43. TRR • Nova L6. Velenje: 02426-0020133854 Email: pr&5$@nasca&^l Oblikovanje in graf. priprava: čas d.o.o. Tisk: Tisl^ma SFT d.d.. Kaliada: 5.400 izvodov Kenaročenih folografij In rokoplwv ne vračamo! Po zaKonu o ODV ječas' i;vr$čer; med proizvode Inîormativnega značaja za ksiere se plačuje davek po 6,S% znižani sto^p. 24. junija 2004 Z državnim denarjem do postelj za starejše /crdiiu lioliiišiiida T()p()Iši<^a. Skok in (Jradisiiik lelosiiji obrinski nai^rajonci - V pritiodnjiMii srodiijt^rorneni ()IkI()1)Íu naj hi s poinorjo sr(Mlslev rniiiistrslva za úoU). družino in s()( ialiie zadevo povcrali in posodol)!!! zniogljivosli domskega vaislva- l^lka Nogav irka avloi sko zaščitena Mirs Zdkošek Velenje. 22.jimya - Popoldne lega dne sa ja 5a /iidnja pa'ddo-pasiniSka seja sveta Mcsloe otóinc Vclcnjov lcu»šnjcm Ictii.Nahilro so jo sklkalj zalo. da so »ujeli zadnje n^kc« /z tiddajo programov, ki naj bi jjh vobdi^bju od lola 20{ííí do 2010 î>ofi nan drala država, na-hrak) pa Ne jc prccej drugih zadev, kar 18 lock so imeli na dnevnem redu- Pa .se je popoldansko delo pravzaprav zelo »obneslo«. Seja je bila konstruktivna, sklenili pa so jo v dobrih dveh urah. /liani lolosn|i ctohilni-ki |>r i/iuini Na preJk>g komisije za priznanja s^^bvcinikino torkovi Rcjj »gUšuIi. da leUK ob občinskem praznik'u podelijo Iri grbe in tri plakele meslne obCine Velenje. Cirbe bodo prejeli dr. Franc Zerdin. Jo?eť PovSe - Cngelberi In Bolnišnica lôptîlsica, f^akelc pa Alojz Fldej, Anion Skok in Olo GraJiSnik. Dainjiin Kl|aiir diick-Kir l\lM/.c]ii Za peilctnomandalno obdobje so za direktorja Muzeja Velenje imenovali Damijana KljajiCa, kije bil že doslej vodja le enoie dt^nedav-na skupnega kuhumega cenira. / njegovim imenovanjem je pred lem .sogla.i;lihosll »i slairlsť ohranc Vtctn iasu pripravlja minislrstvo za dek), druî^lno In «Klalne zadeve plane za prihodnje srednjeročno ("»bdobje. Če torej v «"»bč-Inah na^riujcjo nalo^.be, ki naj bi jih sofinancirala država je tc po-irvbnopravočasno prijavili. Mestna občina Velenje se je «odzvala, tako so sklenili .svetniki, z dvema nařrUwanima nak'iŽbama In sicer nadzidavo Zdravstvenega duma Velenje, kjer naj bi pridobili zmogljivosti za domsko oskrbo starejših občanov, ki potrebujejo ludi zdravniško oskrbo ter novo naložbo, dislocirano enoto doma za siarejSe v kateri naj bi pridobi)! 50 mesu V sedanjem domu za varstvo odraslih pa bi zmoglji- vosti zmanjkali za 14pof\telj.s tem. da bi s preureditvijo dvignili standard in povećali število enoposteljnih sob. Ihe območji ckolosiio pomembni Na osnovi zakona o ohranjanju narave In drugih uredbah o do-loCiivi varstvenih obmoiij so na p^xiixTČju Mestne obCine Velenje v tako imenovana evropska območja Natura 200(5 raATŠceni kol ekološko p(imembni območji V^:-lenjsko-Kzjak) in rudniške ugre^nine v Skalah. Svetniki na ta [^redl^ga niso imeh pripi^mb, bili pa sov.si po vrsti začudeni nad Imenom »Velenjsko - Konjiško hribovje<», večiria je zanj prvič slišala. A to naj bi bilo po besedah Branke Gradišnik uradno ime. Vsi svetniki komaj čakajo l^ilui l\o^virko Očitno je Pika Nogavička tako ali drugače očarala tudi velenjske svetnike. Vsi po vrsti sov razpravi o poročilu o izvedbi Piki nega festivala česthali organizatorjem In zagotavljali, da komaj čakajo to prireditev, ki je osvojila otroška srca širnim po Sloveniji, vse bolj pa OlHani ne bodo osiah brez zdravnika 'liiko na prejšnji kot tuJi na tokratni seji st> svetniki znova pt^tav1l(šlevilnavpra.šanja (o njih več prihodnji teden;. Na pcksebno željo pa objavljamo ot^ovor na vprašanje 1 lerma-na Arliča o tem, kako bo velenjski zdravstveni dom razrešil problem nadomestnega Zdravnika na medicini d<.Ia In kaj bo s pacient i pokojnega Jožeta Rehemlka dr. med. V Zdravstvenem dora u Velenje 5e iščejo kadrovskť> reSiiev v medicini dela. p>kojnikovi pacienti pa se lahko vpišejo pri naslednjih zdravnikih: Tomaž .Slavicu. mHg. [líjnní Markos Krstul(»vič, Luc^i Stckovič in Simoni pt">staja PIkin festival tudi mednarodni. Direktor festivala Matjaž C*ernovšek je pcwe^lal. da bo letošnji jubilejni Še boljši, pripravili pa ga Ix^do na pi^dročju Rekreacijskega centra jezero, kjer so zaradi adaptacije Rdeče ^M>rane gostovali že lani in ugotovih. da je ta prcislt>r pravTaprav za taksno prireditev enkraten. Glede na to. da postaja Pikav Velenju karblago-vna znamka, jo bodo avtorsko zaščitili in naredili ševeč, da dobi Še K>lj nacionalni in mednarodni značaj. Nikakor sc namreč ne morejo strinjali zopredelilvijti Ministrstva za kulturo, ki je lansko leio na njiJiov(^ vlogo o sofinanciranju oc^(Worlk),da lokalnih prireditev ne sofinancirajo. Nadzorniki so bili mi lerenu flani nadzornega odhi>ra sveta Mestne občine Velenje so temeljito pregledali ptviicwanje krajevnih .skupniwti Koňovo in Šentilj, javnega zavc^da Lekarna in izvajanje adaptacije Rdeče dvorane. Pri pregledu poskwanja v krajevnih skupmxsilhst^opozorilina kar nekaj pomanjkljivosti, še posebej v Šentilju. Zalo so predlagali, da pripravijc^.sti-okiwne službe občine posvet na to temo. Na piislovanje Lekarne Velenje in izplačilo plač niso imeli pripomb, so pa izrazili presenečenje, da svetniki niso upoštevali njiiiovcga priporočila, da temu kolektivu dovolijo izplačilo povečane u.spešnosti, po opravljenem finančnem pregledu. liidi na vodenje inve.sticije v Rdeči dvorani so imeli nekaj manjših pripomb, vseeno pa ocenili. da je bila ta dobrem vodena in nadzorovana. Zaradi lega je bila uveljavljena tudi 6odstotna »ka- 7cn« Vrijr^dki. InM'novali svela za\<>-dov Interese »občine« bovsvetu (îlas-bene Šole Prana Koruna Ko/^elj-skegn Velenje, ziástopal Dejaji Ra-kuŠa, v svetu zavoda OŠ Ciorica pa Dimilrij Amon. Viljemina Dremal in Dušan Zri niše k. Gudron razvnel svetnike Šošianjski sveniiki so dali zeleno Inč Terinoeiektrarni Šošlanj, da v peiein biokn opra\i poskusni soseži« gudron solidllikaia Milena Hrstič • Planine Šoštanj. 21. junija-Namesto prvotno predvidenih enajstih točk dnevnega reda so se ŠoŠtanjski svetniki na pi>nedeljk(wi .seji six^Čili s šiirinajstimi. Župan Milan Ko-ptjšiir je namreč na dnevni red dodatno uvrstil tri točke, med njimi sklepanje o pctsku.snem sosežigu gudron solidifikata na bloku 5 soštanjske terníoelektrame. Marca lei(*^sla mlnlstrstvt>za okolje. proslnr In energijo ter družba Petrol podpisala spi>ra/um o saniranju odlagališča gudrona v Pesniškem Dvoru pri Mariboru. Gre za iidpatlek, ki nasUija pri predelavi rabljenih motornih ter industrijskih in vsebuje žveplovo kísll-rK). Vičrmoekklrami Šdvtajíj, kjer že nekaj let sežigajo ktwtno moko. nameravajo zdaj v petem bloku opraviti še preizkus sosežiga gudron solid illkaia. Prvi delptxsîop-ka bodo opravili v CJorenju, kar s svojim nemškim partnerjem pc>Čn<'> že zdaj. Predpo.stavljajo, da tak sežig ne bi smel imeti nobenih škodljivih vplívtw na okolje, z nn-tančnlmi meritvami pa se ichp v to prepričati, za kar pa bi radi soglasje lokalne skupmwti. Na osnovi tako znanega bi se-ali pa ne -pripravlU na razpis minis- irscva.lb naj bi ga objavilo konec tega leta. Razprave v Š<»Šianjskem svetu o lem. ali sose^ig »dovolili« ali ne,sti bile i^vahnc. Najbolj odločno je proti poskusnemu sosežigu nastopil svetnik VijjkoKr-ncž» (SDS). '»Zgodovina se p^ma-vlja. Fako kol zgudrononi zdaj. se je začelo s kostno rm>k^ï. Sem odločno proti temu. da se na živili ljudeh delajo pittkusi, pa čeprav trajajo le Štiri dni»« je rekel 1er predlagal, da lemt»elektrama napravi pt> svoje in za listo, kar počne, potem prevzame tudi odgovornost. Podobno - da ne ve, zakaj TEŠ prenaša <^dgovornc^l na občinski svet-je diskutiral tudi Drago Koren (NSi). M«rjiin Vrlačnik (Lista razvoj mesta in vasi) ne bi imel nič proti poskusnemu sosežigu. Vilma rece(LDS)pa je zadevo pt>jasnjevala zvidika stroke. Kot kemik že dve desetletji dela na področju varstva okolja v Cio-renju. ki na tem pixlročju k^^l z^ed dobiva prizTinnja. tudi evropska. >»()(irenje se bo na razpis ministrstva za ta po^ci prijavilo. S 'IHS-em alibrez.«jebiLu'tdkična insvet-niki^m predlagala, da p^ekusni&>-sežig dovi^lijo- Saj. kot je rekla, vsaka lokalna skupno&l, ki Želi biti poštena do svojih prebivalcev, te o vsem, kar počne, ludi seznanja. Maji. Vladimir Mulcnkovk: (LDS) jo razpravíí začel llioziiisko: »Strah pred neznanim je ena najbi»lj elementarnih zadev pri ljudeh. Razlag za strah pa je neznanje.« Sam podpira pi^skus pt^d najstriîzjlmi kriteriji, tako kol ga podpira ludi neodvisni ssvinik Dr^uo Kotnik. Ritzplet? Odločitev? Pričakovana. Najprej veliko dolgih razprav. pdpadkov februarja letos, drugič marca, potem pa sc zaradi številnih pritožb, izvajanje odloka ziidržali. V oljčini Šoštanj namreč glavnina prebivalstva živi na podeželju. Pasamezna go-spi^djnjslvast> tam ludi številčnejša kol v mestu. Tarifni pravilnik o ravnanja in odlaganju ^xJpadkov. ki je uvedelobračunpiínormativu 3i)li-trw na osebo na leden -je v teh gospodinjstvih stn>Ške ptwečal tudi do petkral. medlem ko se mestnim nispremeniloskorajnič.Pred sprejetjem odloka In tarifnega pravilnika so imela v večini primerov gospcxlinjstvn vnase.jih. kol so Bele V(xle, Zavodnje. Ski^mo, b>m vTbpolšici, urejen odvoz tomunal-nih odpadkov mi Štirinajst dni aJi enkrat mesečno, kar je pri obračunu pomenili'^ za poJovleo,v nekaterih primerihpa tudi za tri četrtine ni^l strciekkot pri g^«p(xllnj-stvih s tedenskim odww^m. V Šoštanju so zdaj odlok in tarifni ^ieI spremenili tako, da bo obračun storitev v vcC'stanovanjskih objektih Še vedno vezan navi^lumen.kot sla to ckih>Čala pravilnik in tarifni tiel. v individualnih objektih pa bo obračun vez^n na volumen dejansko prev7ctlh odpadkcw. pri čemer scbodo individualna gaspodinjstva samaixJjočalaovtilumnu kotošte-vllu *x!vzemov. Zato lx> pa oz^ blizu 6? tolarjev na mcsec. ■ G^R/INr GARANT d.d. Polzela Industrijska proda]alna Polzela tel.: 03/ 703 71 30. 703 71 31 Delovni iSas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob o(J 6. -12. ure Informacija na telefon: 03/70 37130,03/ 70 37131 E-mall: lnfo@garant.si, spletna stran: www.garantsi A Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB OlJjKA taSiiGffi » sestavljiv program o izvedba bukev in češnja e moderne linije • takojšnja dobava o v delno prenovljenem salonu na ogled 12 sestavov iz programa OUKA UTRIP OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA m Sreda, 10. junija Predvolilno solirQnje ministra Rupici (LDS) se nadaljuje, 'kv krni je skupaj s 25 pobudniki (med njimi sla ludi prvak SDS Janez Jaa^a in predsednik NSi Andrej Bajuk) podpisal pod vabilo na javno Iribuno Zbora za republiko, na katerem mij bi govorili o nacionalnem inieresu po vsiopu v EU. T i. Zbor za republiko naj ne bi bil forum posameznikov, kj bj želeli ohranjati pridobitve iz preteklosti ali pripravljati prednosti /a posamezno politično opcijo, ampak odprta politična struktura odprlo družbo. Ker pa so podpisniki predvsem tisti, ki podpirajo desno opcijo, st> se že pojavila prva ugibanja, ali gre morda za konkurenco Kučanovemu Forumu 2J in aii bo Rupel morda prestopil k opoziciji, l/vrivilni odbi^r Li-l^ralne demokracije je sicer izrekel nesirinjanje s takšno njegovo odločitvijo, za kakšno drugačno potezo pa ni zmogel ko- Državni 7bor je spremenil ustavo in kol ustavne pravice opredelil spodbujanje enakih možnosti za mo^ke in ženske v politiki, enakopravnost invalidov in pravico do pokojnine. AL Jy.MU? Predstavniki mlekarn in kmetov nikakor ne morejo uskiaditi odkupne cene mleka. Razhajanja so še vedno prevelika. Na kme-lijskem minislrsivu so se dogcA'o-rili le, da bodo problematiko v prihodnje usklajevali v okviru pogajalske skupine, sestavljene iz predsiavnikov mlekarn, zadružne zveze in kmetijsko «gozdarske zbornice, Skupina se bo sestala le dni in bo končni od-gt)vor na predlog ministrstva pripravila do I. julija. Bolj razveseljivo pa je, da je javni dolg Slovenije v letu 2003 znaSal le 1584 milijard tolarjev. Zadolženost se je tako s 27,9 odstotka v lelu 2002 lani znižala na 27.7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar Slovenijo uwTŠčú med najmanj zadolžene drŽave v Evropski uniji. Znižal se je ludi delež obresti dolga, in sicer z 2,1 odstotka v lelu 2001 na lanskih I.« odsiotka BDP. Dt>lg drŽave na prcbivalca pa po izračunih Hnaučnega ministrstva znaSa približno 823.(K)0 tolarjev, medtem ko obresti na prel^ival-ca znašajo približno 50.800 to-Uujev. Fclek, 18, junija Dolga usklajevanja so vendar prinesla dogovor. Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Anton Rop, so v petek pozno zvečer na vrhu v Brav Iju po nekajmesečnih lobira nji h in dveh dneh intenzivnih pogajanj in usklajevanj dt^segli soglasje o ustavni pogodbi, ki naj bi povezavo modernizirala in ji omogočila učinkovito delovanje v močno razširjeni sestavi, Ustavna pt)godba bo tudi poenostavila način sprejemanja odločitev v EU, saj kol temelj uveljavlja vcčin.sko odločanje. sprejem odločitve bo potrebna t. i. dvojna večina, ki bo zakoličena pri najmanj 55 odstotkih držav, kar pa ne sme biti manj kot 15 članic, ki hkrati predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije. Sprejem posamezjie odločitve bi lahko preprečile najmanj štiri drl^ave. Voditelji članic Evropske unije so poleg tega razveselili naše južne sosede. I In'aSki so namreč podelili status kandidatke za članstvo v uniji in prižgali zeleno luč za začetek pogajanj v začetku leta 2005. In kdaj naj bi I Irvaška vstopiJa v EU? Uradni Zagreb samozavestno napoveduje, da bi lahko država v unijo vstopila že leta 2007 skupaj z "za-mudnicama" zadnjega širitvene-ga vala, Bolgarijo in Romunijo. Evropa zaenkrat o datumu Se molči. Sobota. 19. junija Odmevi na sprejem Evropske ustave so različni. večin<íma pa vseeno pozitivni, saj se komentatorji zavedajo, da jc pač kompromis. ki je moral zadovoljili nove in stare članice 1er velike in majhne narode. Je pa papež Janez Pavel II. izrazil nezadovoljstvo, ker v njej niso omenjene krščanske korenine. Za omembo krščanskih korenin v evropski ustavi si je do zadnjega trenutka prizadevala Poljska pa tu- di Italija, številne dr/ave pa temu odločno nasprolovalc. Tudi naša policija se inlerneino vse bolj modernizira. Po novem lahko državljani policistom prijavijo kaznivo dejanje tudi preko Interneta s tako imenovanim E-naznanilom kaznivega dejanja. Naznanilo policiji lahko zainieresirani predajo na spletni strani sloven.ske policije ali e-uprave. Policija bo naznanila seveda preverijala. Ob prijavi bo najprej ocenila, ali gre za kaznivo dejanje, in če se bo izkazalo, da je lako, bodo prijavo posredovali pristojni območni policijski postaji ali kriminalistični službi, ki bo poskrbela, da bo policija stopila v stik s prijaviteljem. Psti. Tako so namreč razmišljali akteiji novega vesoljskega plovila, kije u.spešno poletelo na prvi, sicer kratek polet v vesolje, in se uspešno vrnilo na Zemljo. Gre za prvo zasebno ve-siîljsko plovilo, ki so ga poimenovali Space Ship O ne. Komer- cialni poleti v vesolje očitno ne bodo več domena znan.stvenih ustanov. Sicer pa je večini ljudi to zaenkrat vseeno, Trudijo se predvsem kar najbolj dostojno preživeti svoje življenje, saj jih pestijo prcdv.sem različne tuze-meljske legol>e. Že te so pogosto prekrute. Nemirna Rusija je spel terjala davek nedolžnih ljudi. V hudih spopadih med uporniki in vojsko v ruski republiki Ingušiji v bližini nemirne Oečenijeje bilo ubilih 48 ljudi, med njimi 28 civilistov. Za napadom naj bi bil vodja čečen.skih upornikov Ša-mil Ba.sajev. V sciscdnji Ćečeni-ji namreč še vedno potekajo desetletje trajajoči spopadi med uporniki in ruskimi silami, ki so popolnoma uničili infrastrukturo republike in v/eli več deset tisoč življenj. Torek, 22. junija Na knjižne police v ZDA je prišla težko pričakovana avio-biograťija nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. Knjiga z naslovom "Moje življenje" obsega nekaj več kot 900 strani, večina Američanov pa b<í najverjetneje prebrala le vrstice, ki zadevajo afero s pripravnico v Beli hij^i Monico Lewinsky. Oprav sojo literarni kritiki ocenili za dolgočasno, je prva naklada milijona izvodov že razprodana. V Iraku je še vedno nemirno in mnogi že pričakujejo, da bo z umikom koalicijskih sil priSk^ do popolnega konflikla različnih interesov in zloma nove oblasti. Ker v delovanje sistema ne zaupajo niti člani koalicije, so se odločili, da Sadama I tuseina in druge iraške ujetnike 30. junija sicer predajo ira.škim oblasiem, vendar zgolj pravno in ne fizično. In še eden malce bolj poleten preblisk. Nekateri ekonomski analitiki napovedujejo, da bo vrednost kune še rasla, zalo jo, če se odpravljate na dopust na I IrvaSko, kupite zdaj. in to v Sloveniji. žabjo perspektiva Res je pomembno: naučimo se plavati! Vseslovenska akcijo, ki jo na pohndo Sokolske zt'eze m Zavoda za šport že nekaj let pripn/vljojo po raznih shvenskiii krajih - iudi na našem območju - nančirtw se plavati, je gol ovo vredna jkjzor-nosi/. Pa jo jem/jemo dobesedno afi v prenesenem pomenu. Da res lahko plavamo po rekah, jezerih in morjih ali da lahko plavajo v naših razmerah, ki ljudem niso najbolj naklonjene in zaradi katerih mno^m pogasio teče voda v gr/o. Pri slednjem tudi usklajeni gibi rok in nog včasih ne pomagajo kaj dœii, treha je dmgačen trening, pa Še so mno^ pogosto potrebni tuje pomoči. Še posdy-no, če se potapljajo, ker tonejo ittdi njiJiova podjetja. Taki potopi nikakor nočejo pojenjati. Ko se konča zgodba s kakšno Namo, so tli zapleti z M c/nbom, laško Izbiro in še h/k^no dnigo družbo. Do nekaterih pač níw prizan('slji\'i niii gospodarski valovij še posebno, če nimajo pravegp krmarja. Ali če začne pihali kakšen neprijeten veiers kakšne nepredvidene strani. Slovenci tudi moramo znatiphjvati, saj se mapljamo i* velikem državnem dolgu, ko na vsakega Slovenčka pade ^430 (i\'rov dolga. Ih smo za to krivi ali ne! V zadnjih dneh je pozornost veljala tudi jezerom. VVelenju je to ^'malo morje" v sretliščn pozornosti že dalj časa; lako zaradi raznih prireditev kot t uili velikih načrto\', ki so še pred jezerskim konzorcijem. Pozornost je te dni veljala tudi Slň'ni.\kemu jezem ali *'Kí}zjan.^kemu morju", kot ga mnogi imerutj^a Tu je bilo namreč letos srečanje ohjezerskUi krajev, prireditev, kiseseUizkmja v kraj. Z jezer/J rui jezero. Ponovno je bilo tudi več .^I'tSaii o Vonarskcm oziroma Sotelskem jezen t med Slovenijo in Ifnvško. Stem nmeí- nim jezertmy so imeli ob zajezitvi So tle velike načrte, pa ga zdaj že dve desetletni dejansko ni več, kerSotla ni več zajezena. Prcdv.sern v občinah Hogašhi Slatina, Rogatecin Podčetrtek tervzdra\'ilisČih na tem območja si prizadeva jo, da bi jezero znova napolnili, saj bi z njim lahko zelo obogatili ponudbo. Zanimanje za to pa kažejo tudivobčinrjli na hn-aški strani. Zdaj se je več .slovenskih partner-je\' odločilo iwskusili srečo rui razpisu za sojinandranje tovrstnih projektov iz e\ropskih virov, da hi dobili denarvsaj za tdelavo več prt)jektov, ki so potrebni pred samim začetkom pravega oživljanja jezera. Upajo s(^>eda, da bodo uspeli, topa bijyomenilopomemben korak k urejanju jezera. Očimnogdi Slovencei so te dnise\'eda tismerjene r večje "jezero^' - morje. Zaradi znanih razmer predvsem na hnaško morje, /n Slovenci bomo letos na Hn aškem vendarle Mj vami. Pa ne mislim s tem, da ne bomo kot vozniki tako na udam hn^aških pro-meíniii policistov, da nam ne bodo t\epridipnivi tako pogosto "risali" po karoserijah, ali razbijali šipe, deležni bomo več in boljše zdmvsnvnezaŠČáe. Tudipriiejjužnisasedi.kijojeo'ropska dmžina Šele povabila k skfipni miziy bo namreč že letos veljala e\ropska zdnjvst\'ena kartica. Praksa lx) sicer Šele pokazala, kaj konkretno bo to na finmkem pomenilo, a verjamemo, da bo le liolje kol do^kj. Bolje pa naj bi bilo tuđina naših cestah. Pri tem so tisti, ki o tem odločajo. ril)rali uveljavljeno /xjt: do večje varnosti z močnejšim udarcem po žepu. Če Ijo lo res pomagalo, bomo pa videli. m k Politična abstinenca ilire TrampuŠ Največje presenečenje ravno minulih volitev naj ne bi bil poraz vladajočih, pač pa nizka volilna udeležba, kije prese-netila ceh previdne pesimiste. Volila je manj kot tretjina volilnih upravičencev, volilne lističe je obkrožilo le slabega pol milijona ljudiy kar je za dogodek, kakršno naj bi bilo prvo slovensko iskanje demokratično izvoljenih predstavnikov V' demokmtičrn Evropi, šohmtno. Samo za vključitev v Evropsko unijo je lani recimo glasovalo skoraj enkrat veČ posameznikov. Mii o Evropi demokracij, o skupnosti enakih narodov, kipa vzoru mvno tako mitoloških {torej nujno prei>blikovanih, dodelanih, spremenjenih in obrnjenih) debat v antičnih senatih ljudi očitno ni prepričal. In to ne .wmo Slovencev, ix)dobno se je pruviloma zgodilo kar v vsefi sveži/i ex'rvpskih državalu pa tudi drugje. Iger volilna udeležba ni mvno zaktmsko zapovedana. Če se lahko tukaj na Kmnjskem Še iz^varjamo na majhno sedmerico ve-ličasinih. ki naj bi v evropskem patůimeniu le dvigovala roke - pa čeprav jilmska zgodovina pozna drugačne zgodbe -pa je več kot 50 e\'r()pskih po.slancev iz Polj.ske, kijih je procentualno izx'olilo Se manj Poljakov kot Slovencev, v.seeno dovolj velika množica. Rekordno nizka udeležba je celo zaskrbela bruseljsko ex'rokracijo in korni.sija je v anemične države po.slala za.fkrbljene glasove. A vrnimo se k Sloveniji, tej zgodbi o uspehtf na mejah balkanske žalosti. Dejstva, da so ljudje namesto volitev odšli v prosto nedeljo, ni težko razložiti. Tudi merd, političnemu news dan kiju, ki nenazadnje tekmuje s tempom hitro mine-vajočih zgodb, se ni dalo zapeljali v rodno mesto. Nedelja se je zaradi sobote začela prepozno, pa (udi na Portugalskem so bile na vrsti tekme, navidez bistveno fyomembnejŠc od življenja samega. Posebni reminiscenci se dobro sfxm-nim, da to ni bila prva volilna nedelja, ki .^em jo izpustil. Podobno je bih z odhčanjem o železnicah pa še o čem. Štetje glasov se je zdelo le iluzija demokracije, evropske volitve pa obremenjujoča pravica, kije raje nisem izkoristil. Le zakaj pa bi, tudi volilna ab.'^tinenca je izmžanje politične volje, pa četudi je naiven glas za tiste, ki naj jih ne bi podpiral. Zdi se, da je evropski parlament s sedmimi Kekci izpod Triglava lefamla odločanja političnih centrov moči. Kljub velikim besedam imajo veČ vpliva evropske institucije, ki nastanejo na drugačen način. Odgovor na vprašanje slo-venske volilne abstinence je torej enostaven. Evropski parlament je predaleč, da bi bd blizu. Predaleč, da hi imeli volivci občutek, da imajo na njegovo delo sploh kakšen vpliv. In da njegove odločitve re.snično odločajo o usodni na.ših življenj. A e\'ropskiparlament ni edini. V Sloveniji so ljudje preobje-deni s .strankarsko politiko, s prozornimi državotvornimi odločitvami, ki jim prikazana na manipulativen način. Z ene ali z dnige strani. Deficit političnega odločanja ima svoje iz\f)re v demokratični abstinenci, i'pomanjkanju občutka aktivne udeležbe slehernika, stntnkovladju, se\'e' da ne possebno dnigačnem od mnogih zahodnih držav. Od okolja^ kjer so politiki in njihovi svetovalci že zdavnaj izgubili slik z volilno bazo, z množico partihdamih proletarian tov. Preprosteje, ljudi /x)lilika ne zadeva in jih ne zanima. Ne zanima jih inflacija referendumskih pobu ti. ustavnih presoj, izrednih sej, površno napisanih ovadb in nerrjdnih zanikanj. Večine ne zanimajo nočna televizijska prerekanja, politično kadrovanje, pogovori o prihodno.sti, preteklosti. ssedanjosli, o stvareh, ki zxtnijo pomembne le v knjigith, v vsakodnevni rutini pa ne. V Sloveniji so poslanci nedavno uzakonili nov sistem univerzitetnega študija, sistem, ki ho imel velike posledice. Debate o ISolonjski refomii v Sloveniji skorajda ni bilo, pa čeprav loo zelo vplivala na prihajajočo študentsko fxjpulacijo. Skoraj identično je bilo recimo sprejemanje evropske ustave, temeljnega pravnega akta, ki naj bi združil nezdndljivo. Kakšna ježe evropska ustava, koliko ima členov in kateri izmed njih recimo govorijo o suverenosti? V Sloveniji je bila razprava omejena le na tako banalno stvar, kot je omemba krščanskih hirenin, zelo površru) tudi na način odločanja, kakšnih drugih, poglobljenih, argumendranih, premišljenih debat pa ni bilo. Polili-ka je poslala odtujena javnosti, posameznikoni, tistim, katerim je pravzaprav namenjena. Kar pa je seveda čisto običajno, v relativno stabilnih družbenih razmerah je politično odl(?čanje bistveno manj zanimivo, kot je zanimiv kakšen gladiatorski četrtjmale. Pa Čeprav se moč in vpliv ne skrivala na športnih stadionih. 24. junija 2004 »Zaprtje je narekovalo še kaj drugega kot le plazenje!« Prostor južno do Šaleško cesto v Velenju, kjer bil letni t)azon, je še vedno predvi(ien za športno-iekieallvno dejavnosti - Začetek ()l)ii()ve in razširitve pokrilega t)az(^na pr edstavljen na /arelek sepleinl)ra Tatjana Podgoršek S prihajajočimi poletnimi dnevi se razpravo a lelnecn bazenu znova aktualne. Nekaieri ugoinvlja-jo, ći\ leini bazen po toliko lellh kljub plazenju terena Se vedno stoji. Na («novi icga sklepajo, da tičijo razlogi za prizadevanja /a njegovo presiaviiev na drugo lo-kaeijo drugje. Predvsem v tem. da naj bi občina ta proslor namenila za pareele za stanovanjsko gradnjo, za izgradnjo nakupovalnega cen Ira... «Slišal sem le govorice, a drugih razlogov za prestavitev letnega bazena kot to. da bi ga bilo potrebno v celoti obnovili, ne vem, Odločiiev o zaprlju letnega bazena v Velenju je bila sprejela pred razpravami o možnosti ureditve na obmoCju TRC Jezero.« se je odzval na namige direktor Spor I no-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Marjan KUpcc in nadaljeval: »Letni ba-zsn res-še sloji, a je žal, v zelo slabem stanju. Plazenje hriba na južnem delu bazena je bil eden, Se zdaleč pa ne edini razlog za njegova zaprtje. Seznam je kar obsežen: zasula kineta na južnem delu. v kateri so instalacije za vzdrževanje kakovosti vode, do-I raja nosi strojnico za kemično in bakteriola^ko obdelavo kopalne vode, ki bi jo morali za pridi>bilev soglasja za obratovanje v celoti zamenjati. Problematična je bila nenazadnje tudi sama gradnja. Vemo, da so bazen zgradili relativno na hitro pred več kot 20 leti in pri tem uporabili nekoliko vprašljive materiale za gradnjo lakih objektov. Dno bazena ni zgrajeno zvodotesnim iKitonom. Poroznost lal je povzročala velikanske izgube vode. Podatki za zadnjo sezono so pokazali, da smo v dveh, treh poletnih mese- cih izgubili več kot 2() tisoč kubičnih metrov vode. Že obratovanje bazena je predstavljalo velike stroške, izguba omenjenih količin pa je te še pwočala. Novo vodo, ki je pritekla vbazen. je bilo potrebno ogreti, jo kemično obdelali. Glede na takratni finančni položaj je bila odločitev o zaprtju letnega bazena edina smiselna.« Prostor ol) všaleski sc vodno %a proslocasiic (tcjaviiOKli Kot je povedal Klepec, je pros-\i)T ob Šale.^ki cesti, kjorstoji letni bazen, v ureditvenih načrtih še vedno predviden za Spon no-rekreativne oziroma pro.stočasne dejavnosti. Nenazadnje imajo za ureditev večnamenskega Športnega parka izdelane idejne projekte. Po slednjih naj bi tu uredili več í^tM, a^oletno gledališče za kakšne druge prireditve. Čez zimo pa bi z nekaterimi dodatnimi obdelavami uredili tu odprto drsališče. Za zdaj ta projekt še čaka na svoj (renulek. '»Lani smo temeljilo prenovili RdcČo dvorano in zanjo porabili kar lepe de-narce. Letos čakamo na začetek naložbe v pokriti bazen. V Mestni občini Velenje se na področju vlaganj kar precej dogaja, zato bomo morali s lom projektom nekaj časa Še počakati.« Je res »v napoto« ludi pokriti ba-zxni? Klepcc v zvozi s tem ne ve za nobene spremembe. Sploh pa bi bilo nesmiselno, pravi, da bi v njegovo prenovo in razširitev namenili več kot i(X) milijonov t<'jlarjev zato. da bi ga čez nekaj časa selili drugam. »Rilaiii bazen kot komunalni infraslmkiumi objekt niosia Velenje osiaja na lej lokaciji!« Začetek del na pokritem bazenu premaknjen na Marjan Klepec, direktor Športno-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Veienje: »Namesto junija naj bi začeti obnovo poi trgovsko-poslovne centre ali morda celo povedali, da jih ne potrebujemo. Tega bi bil še bolj vesel. Pri- liski občanov in posameznih svetnikov na sejah sveta Mestne občine Velenje so veliki in kar nekajkrat sem že slišal, da nimamo nobenega nakupovalnega centra, daje potrebno po večjih nakupih v druga mesta. Ko bodo načrti, projekti tako daleč, da bomo lahko povedali posamezne rešit\'e, jih bomo ludi javno predstavili.« Kreativne delavnice Slikanje na svilo Slikanje na svilo se je razvilo na Kitajskem. Svila je izredno cenjena, kajti svileno oblačilo daje vt is elegance in kakovosti. Včasih sc> imeli pravico do neženja svilenih oblačil samo priviligirani sloji. k>prejke prehranjujejo. Slikanje na svilo je v preteklih letih pridobib veliko privržencev in oboževalce\'. Ročno slikanje na svilo je zelo priljubljen lwbi,pri kiilercm pa ni nujno, da ste kaL^n umetnik Svila se pridobiva s pomočjo žuželke svikprejke, ki med pre-obrazíx) prede svileno nit. Od načina tkanja niti pa je odvisno, kakšna vntia tkanine hc: nastala. Barva surove svile je txlvisna ud barve listw murve,s kalen.) se svi- ali slikar. Za začetno slik okvir, barve, konture, bucike in sol za posebne efekte, ter seveda svilen izdelek, ki ga žilitc poslikati Pa naj bo to danes rutica 5.Sx 55 cm. Rutiu) napnemo na okvir z bucikami. Svila mora bili zelo do-brtï napeta, ker nam bo tako risanje s kontUR) veliko lažje. S po-sebnim flomaslrom narišemo ŽeljenIv7x)rec,vslikuzbarvo flomaster izgine. Po slecfeh lloraa-stra ptnegnemo konturo ali po slovensko obrobno paslo, ki je na voljo v različnih barvah: črna, zlata, srebrna... Preden začneme^ barvati, se mora pasta posušiti, pc^membno pa je tudi, da jo obroba potegnjena naiančno in daje povstid sklenjena- Nato se biimo barvanja, vsakega kvadratka posebej. Barva se svili krpo preliva, zato ni potrebno, da bi s čopičem barvali tik do obrobe. Barve se lahko mešajo med salx\ da dobimo nove odtenke. Će želimo pastelno barvo, dodamo Liliko ludi vodo. Po končanem barvanju iztlelek prelikamo po za-dnjistrani. .S tem utrdimo barrt) in paslo. Izdelek nato cvremo in i5e lažnega pc»rawno prelikamo. Ves našteli material laliko kupite v FOT( )ARr-u na Prešernovi 7v Velenju. ■ Jadranka Mrak Velenje «»^ČilS 24. junija 2004 V zadnfi pritogi e-mestc sem govoril o tem, kaj mi je v Veienju všeč. Danes bi ze/e/ napisati nekaj besed o tem, kaj mi ni všeč. Začnimo: • Nisem vesef, ko vidim Viio Bianko, ki razpada. Enako vefja za Beti dvor ' Moti me, ko vidim, koliko dijakov kadi okoii srednješolskega centra, mi pa nič ne naredimo. ' Še bolj je žalostno, ko zvečer, posebej ob koncu tedna, vidim sku» pine mladoletnikov, ki se opijajo s cenenimi vini. mi pa ne reagi-ramo. • Moti me, ko vidim učence osnovnih Šol, da fizično napadajo svoje sošolce. Ne vem, kaj naj rečem, ko stišim. da je veliko nasilja na šolah, ampak o tem ne žeiimo javno govoriti. - Nisem vesel, ko vidim tepe zmogljivosti za šport in rekreacijo, ki niso stoodstotno zasedene. • Jezi me, ko me neljubeznivo usta» vi portir na občini, ker sem prišel na dan, ko ni uradnih ur (čeprav sem se dogovoril z uradno ose» bo, da pridem). Sploh ne razu^ mem, zakaj Občina. Upravna enota, Zavod za pokojninsko deiajo samo določene ure In določene dneve. Ne vem, ali uradniki ob» stajajo, da bi nudili storitve davkoplačevalcem, ali pa morajo biti davkoplačevalci srečni, ker so uradniki odiočili, da jih lahko obiščemo trikrat na teden. • Presenečen sem, ko v Silicijevi dolini fahko do vsakogar pridem v enem tednu, v Velenju pa potre' bujem mesece, da pridem do ljudi. ki jih osebno poznam. Ne vem, ali je to problem kulture ali slabe organiziranosti dela. Ne verjamem, da me župan noče sprejeti. • Želim si več dogodkov v mestu (kulturnih, zabavnih, športnih). - Pogrešam živahno dejavnost v kra-jtívnih ikupnostiit. • Ni širokega 5ođe/ovanya med starši in šolo. - Mnogi mi pravijo, da ni nočnega ijV//en/d v Velenju (osebno ga ne pogrešam). - Želim si močnejšo In aktivno civil' no družbo. - Moti me. ker na angleških stra-neh portala www.veienje.si ni skoraj nobenih Informacij v an-gleščiw. In to v času. ko smo postati čianica EO. Verjetno bi še lahko našteval, vendar želim pisati pozitivno in zato nekaj predlogov za izboljšanje: Uredimo Vilo BianKo In v njej postavimo prvi Inštitut za socialne ino' vacije v Sloveniji. Po mnenju mnogih so nam ostale samo Še socialne inovacije, kaj velikega na po-dročju tehnologije ne moremo pričakovati. V dokumentu Naslednja Silicijeva dolina je eden idjučnih elemerrtov uspešnega razvoja tega najmočnejšega teftno/os^ega cen* tra sveta razvoj socialnih inovacij in družbenega zaupan/a. Da bi razvijan to področje, moramo imeti center, ki bo raz/skoval kaj se v naši družbi dogaja, pripravljal ana-ilze in predloge za izboljšave. V Istih prostorft? naredimo Inštitut za globalizacijo in spremijanje trendov. Razčistimo, kaj je globaiizaci' ja, Kaj so trendi, t(ako laiiko služimo na trendih, kje so r}evamosti in pri' težnosti. V isti zgradbi bi lahko bil inštitut za nanotehno/ogi/o. Pravijo, da bo trg za nanotehnoiogijo vreden triiijone dolarjev. Ustanovimo Inštitut za zdravo življenje. Zagotovo bo kmalu povrni/ Investicije. Posiatšajmo v Topolšici iz bolnice narediti center za biotehnologijo, bio/n/onnatiko in liře Science (znanost o življenju}. Bodoči inštitut za biotehnologijo in bioinformatiko??? Bodoči inštitut za socialne fno-vacije, globallzacijo in spremlja-nje trendov??? Vem, da bo večina bratcev rekla, da je to nemogoče, da ni denarja in da ni ljudi. Veridar je Inštitut za sim-boino analizo In razvoj informacijskih tehnologij (že dve leti brezplačno urejamo to prilogo), usta» nov/jen leta 1999, preživel do danes. Od Mestne občirje ni dobil niti tolarja, zelo malo od velenjske» ga gospodarstva. Večino sredstev je pridobil iz evropskih programov in na razpisih naših ministrstev. Ce« ta Savinjska statistična regija pridobiva 0,2 7 odstotkov od sredstev. M gredo za znanost v Sloveniji. Med drugim tudi zato, ker ni ustanov, ki bi lahko iskale denar na razpisih. O ljudeh po jo potrebno samo, da se odpremo, kot se je Slovenija od-pria v nogometu, rokometu, hokeju, atletiki. Pri evropskih rokometnih pn/akih ne igrajo samo Celjani. Prepričan sem, da bi veliko mladih ta* lentiranih znanstvenikov iz Ruske f^eracO'e, Poljske. UkraJIrte (ne samo dekleta) z veseljem prišlo v Slovenijo. In ne samo iz teh držav. Če bi zagotovili dobre raziskovalr}e pogoje in jih objavili na najboljših ameriških univerzah, kot so Berkeley in San Diego, bi dobili kandidate. Ne zavedanio se, kako dober poiožaj ima Slovenija. Na področju dogodkov imamo iZ' lújšnje. Naj navedem samo Pikin festival. Vendar bi lahko ponudi// veliko več: festival elektonske glasbe, festival znanstvenega filma, festival digitalnih medijev, sejem proizvodov za e^učenje ... Prostore /mamo. Potrebno je še samo malo dobre volje in sredstev. Velenje potrebuje resno revijo in založniško hišo, ki bo izdajala tudi v angleščini. Izkoristimo bote/ in njegove zmog-Ijivostí. Naredimo čim več raznih se* minarjev, delavnic, okroglih miz in korrferenc. Vse te dejavrKfsti niso samo pora» ba, lahko prinesejo dobiček v dobesednem smisiu besede, kar pa se razvoja mesta tiče, nI treba iZ' gubljati besed. To je samo nekaj idej za danes. O lokalni skupnosti in civilni družbi nekaj več naslednjič. Mogoče pa bomo poročali tudi o novih dogod-klh. m Stanko Biatnik Velenje e-mesto www.velenje.sl Misli o Velenju Him1c- Firtfi Jc usUiiurviiclj nnjholj /nflncgn fest i v<) la /ji a* noslliiHsvvtu v ICdmburgu n» Škotskem. Trenutno jc dírek* lor FcstKala /n2mešnopromo>ir>i Slovenijo in nn festivalih, ki Jih on oi^anizira. vedno sodelujejo pritlstjivniki Slovcn(jc. "M^jlm, Ja je Velenje ljubko mcslo. VSc^i mi jc. kako jc /jajčno nov(^ mcslo s svoiIi>-bo, zrakom in prasiorom in Se vedno Mi ostala drevesa, parki in sprehajališča. V Veliki Britaniji so sc poskusi izgradnje novih mest koncalc z belonsko krajino, v kaicri previadujejc^ ec:>ie. kjer se ljudje počutijo majhni in izolirani. V rcsnici so la mesta icko odtujena in neprijazna, da je nastal velik odpor prcMi takšni gradnji.'il>da v Velenju je mesto načrtovano in zgrajenopo íkweákih merilihin jasno je videli. da Si) naCrtttvalei in gr;id-hcniki rcsniCno po.skrheliza ijudi. ki bodo v njem živeli. VSeC mi je naCin, kako so t>hranjene zelene površine in drevesa, kaki^ so V"^gç>jcni parki in kako so speljane slez« za pe^ec. lak^i da lahki> ^reii i/ enega dela mestavdrugi in se pri lem izí^gneá promelu. Obisk v Velenju ponuja veliko ulitkov. Rad se sprehajam ob Paki in sedim na .v)n-eu na Titovem trgu. Tilw spomenik jc dobrod^"^'! spomin na vizijo, ki je bila po vxijni v celi Evropi, obćutek. da fic morajo sprejeli velike odločitve, da se pt'incïvnt^ zgradi drsava in povc/cjo ljudje - vizija, ki jasno sledi iz naCina. kako se je razvijalo Velenje. Velenje, ki ima močne temelje v nedavni preteklcKti, ima tudi veliko premoženja, ki ga označuje kot mesto s prihod-nastjo -\4djučm) sSoLskim cvn-ir<''m. glasbeno i5ok\ gradt>m in scvedaz ljudmi- Pcvnam nekatere podjetne in inovativne gospodarske druřbe in ixsebe v Velenju, katerih st^debvanje lahko razvije inovativni grozd, ki bo pritegnil totale, da se mu priključijo. liiduMiije. na katerih sc jc razvilo Velenje, so Icmeljilc na naravnih resursih, koj je premog, in to Se danes vcljb. vendar sc danat^nje in-dusirije razvijajo ^^ko[i astvar-jalnih ljudi. Velenje ima nekaj izrazila ustvarjalnih ljudi, ki rcijevajo zamisli in u.stvarjajo jiiikc na evropski ravni. Velenje ima tako vse. kar je potrebno, da postane mesto prihodmv>ii,vkjjučnos prijetnimi mesii. kamt^r lahko greS je.st - zeli^ kpe restavracije s kvalitetno storitvijo - nadarjene umetnike in glasbenike v mestu in okolici. Poraja sc vprašanje, kaj bo prihodnost Velenja .vedaj. ko je Slovenija članica EU. Verjcmamjm. da bo b<,^dt>č-ncvst svetili. Knrebno je narediti samo k* eno stvar - reklama. V tem trenutku zelř^ malo ljudi izvei Slovenije ve za mesto, njegwe dejavnosti in sptxsobnosii, Na primer, vsian-dardnih vodičih, kol jc Lonely Planet, se Velenje ne omenja, kljub svoji velikosti in veliko atrakcijam. In če pogledate na svetovni splet. bi>sles icžavo na.^ii kakr.sno koli informacijo v anglc.ičini. Ne vem, zakaj v vodičih ni Velenja - mogt>če so pisatelji videli toliko novih mest v Veliki Britaniji, da mislijo, da ga drugje nilKc ni uspel uspešno razviti. Zalo mora Velenje najti način, da seznani ustanek Evrop s svojimi kvalitetami. P^v irebno je sptidbudiij mwinar-je in pisatelje knjig o potovanjih, da ga obc^čcjo. To pomeni. lia jc pčnikih, Edinburgh vas spominja na grad in lelni festival umetnt*»li. Danes mesla in velemesta po celi Evrjopo-dobc\ s ciljem najti s svc^jo sli-ko prcwtior naevnipskem trgu. Tako je na Škotskem (îlas-gt)w sprcmcjiil svojo sliko industrijskega dinia s kampani-jo, ki je imela geslo "Glasgow mnogo lažje". Edinburgh jc delal na podobi, ki je pomešala preteklost in prihodnost kot "mesto znantwil". Za Velenje je izziv, da izdela podobte, ki bo vsebovala vse njegove prednosti in razŽirila to sliko po Evropi. Velenje ima toliko vsega, da bi lahko poslalo eno izmed najbolj privlačnih me.^i Evrof*« za delo in življenje. Ima ludi ljudi, ki lahko to uslvarij<^" ■ Dr. Vladimir r vse Slovenije. prebivalci- Njihwa odprtost k sodelovanju, visoka kvalifikacija, pripravljenimi pomagati pri kaierikoli te^iivi, jc naredilo deželo in Velenje kol m > H I del ic dežele prekrasno mesto za delo. tesliianja ntwih zamisli, oblikovanja lakličnih in strateških usmeri tevv svoj i dejavnosti. Več kol dvajset let že naša organizacija Centralni znanstveni in^tiiul kompleksne avtomatizacije tCenlral Research institute of Complex Au-lomation) s^ideluje z različnimi organizacijami v Sloveniji, kot so Inililul .Íožeřa Stefana iz. Ljubljane, Inova, d. o. o.. la^iitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih ichni^hv gij, .fan & Florjan iz Velenja in z drugi. V icm obdobju smo realiTiraii nekaj pn">jeklovvok-viru znastveno-tchnicnega prcv grama El) REKA. kakor tudi kcîmereialnih pmjeklov. Pri realizaciji nekaterih projektov so sodelovala p(idjclja iz Ircljih držav. Rezultati skupnega dela so bili uporabljeni v industrijskih in komunalnih pod-jetjilîvRusiji in Sloveniji. Tudi danes se nai^e sodelovanje nadaljuje - pripravljen jc skupni projekt Uporaba mehke logike pri vodenju proce«w desiilacije iz pr<>gra-ma Eureka, v katerem sodelujejo še partnerji iz Velike Britanije.« ■ Ali v Velenju potrebujemo tujce? Rtnt}!enohft si/iitid ptideniov rcni^'nski posneiek in pnnu: "Zhrnljenit kljirčniat, zfomljcn/ii pel reluT. fcvu roko in desnu no^^ei. " Padcni mu od^yvori: "Ni proi)/erna, v.re homo popravili i' Flioioshopu." Vstopilismo v EU. Odprla so se nam vrata v svet. Večkrat jc na§e lokalne politike slikali, da je Velenje mesto priložnosti. (lovori se, da bo Velenje poslalo najbolj priljut>ljena mrlstlčna točka, saj ima jezero, skakalnico, konje, dobila naj bi še golf. Velenje naj bi postalo tudi sicdLščc visokih tehnologij. Ampak, kako vendar? Težko verjamem, da znajo gospe in gospodje, ki naj bi pj išli v to na.^ mesto po kiuh in zabavo, vsi slovensko, Ali pač? Ali pa smo še vedno v fazi strateškega čakanja, da bodo nto-rebili le prišli sami od sebe. 7.al je čas pogovora z mahanjem in kriljenjem minil. Če lahko ljudje hitro zvedo zate, le bodo morda želeli .spoznati. če o tebi nc vedo nič. za njih ne obstajaš. In Velenje na glol>alncm zemljevidu ne obstaja. Ali pa se morda dcv volj sklilo brani pred pasimi globaliza-cijeV ležko si razlagam mrk. ki že vse preveč dolgo visi nad tem našim měsíční in ga zakriva svetovnim očem. Se težje zadevo razložim tujcu, ki ga na vse kripljc vabim in mu ponujam čare mesta priložnosti. Sprašujem sc, ali so tudi iz Velenja vsi anglisti od^li v Bruselj? Vsi očitno ne, saj je hotelu Paka uspelo listo, kar je bilo Se pivd nekaj meseci videti nemogoče - predstavil se nam je ludi v dveh tujih jezikih in ne bomo več v zadregi, ko bomo tujim partnerjem želeli pokazati, kje bodo spali. Nadvse smo veseli nove spletne strani Vile Herl>crstein. na ka-leii so odgijvorni Že napovedali "dodatek za lujce". Ampak, dragi moji, nam je lahko dovolj, da ljudje v Velenju le prespijo? Jc 10 vse, kar od njih pričakujemo in kar jim želimo ponuditi? In morebiti - če jih ne muči bolezx»n zaprtih prostorov, obiščejo šc Mu/cj piemogov-nišva. saj jc edina velenjska turistična ločka, o kaicri lahko tujec nekaj izve, še preden se odpravi k nain. O tem. da je vse troje zelo težko, oz. skoraj nemogoče najti, če ne veš točno, kaj iščeš. Ixv nio povedali kaj prihodnjič. Kot oiršljeS, do pro.'^ekiiw, kl jih lahko naročiš po redni pašii. pa bencina nam na poti ne bo zmanjkalo, ker dobimo o bencinskih servisih vse podatke. Vmes sc pokaže Še nekaj tehničnih navodil v angleščini (no, saj nemško govoreči uporabniki zagotovo znajo vsaj angleško, če že ne slovensko), pa veliko praznega piosiora. Ali res znamo osebi ptïvedaii samo to? Ali res ne najdemo v tem mesiu ljudi, ki bi bili za denar davkoplačevalcev pripravljeni in sposobni naredili kaj več? Vlak s turisti in sl!okovnjaki bo i^dpeljal. mi pa bomo Šc naprej nemočno .stali na velenjski postaji. Sami. ■ Jana Pahovnik Priprava priloge: IPAK Velenje: Uredniški of)bor: Jana Pahovnik Mihda Hladin, Alojz Hudarin 24. junija 2004 Era na Hrvaškem zelo uspešna Vu(lstvi) Ir^ov.ske družbe Era il Velenja je zelu zadovoljno s poslovnimi povezavami in lanskimi r«;zultati poslovanja na HrvaŠkem. Po podpisu slra-teškcga parlncrslva s Iirvasko družbo 'Ibrnado Dakin marca lani jc mi icm irgu začela širili verige marketov in supermar-keiov- V začetku lela se jc družba Tornado Bakin iz Samobora preimenovala v Ura Tornado. V primerjavi s predh(xinim letom je družba povečala promel za 30 <.xJslolkov,število zaposlenih pa za četrtino. V začetku lega leta je Era Torna- do zaposkTvala že 4(11) ljudi. V obnovo in gradnjo noviii prodajnih mest (ichjezazdaj 14), skladišča v Karlovcu 1er za izboljšanje logistike so lani namenili 4 milijone evrov. Med pomembnejše objekte sodijo preurejen in raz.^irjen hiper-market v Kariovcu, katerem jc Era odprla svojo prvo prodajalno Adut - vse za dom in gospodinjstvo na Hrvaškem. tersupermarkeiavSenju in Ja-strebarskem (za oba letos načrtujejo več kol dvakratno povečanje površin). Med največje letošnje projekte Ere na HrvaŠkem sodi iz- gradnja trgovskega centra v Sa-motioru, ki se bo razprostiral na 14 tisoč kvadratnihmelrih. Eralx>v novem ligovskcm centru iracla hipcrmarket, restavracijo in specializirano prodajalno Adut. Slednja bo s 38(K) kvadratnimi metri največje Eri-na specializirana prodajalna sploh. Poleg omenjenega pa bo v centru Še 30 lokalov, v njem pa bo našlo delo 200 ljudi. Center naj bi odprli konec IcKišnje-ga avgusta. Prihodnje leto namerava Era Tornado zgraditi prvi veliki trgovski center v središču Novigrada v Istri. ■ tp Poslej Deželna banka Slovenije 0(1 1. julija dalje bosta Slovenska zadružna kniclijska l)anka in Zveza l lranilîK) krodilnili služb Slovenijo združeni v Deželni banki Slovenije Tatjana Podgoršek Po mnenju nekaterih je bilo samo vprašanje časa. kdaj se lx>-sta združili Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza IIKS. Ib se bo zgodilo I. julija, nova finančna ustanova pa se bo imenovala Deželna banka Slovenije. Banka bo od zveze IIKS prevzela sred.«;tva 1er obveznost i, komitentom 1IKS-o pa omogočila opravljanje vseh bančnih ter drugih finančnih poslov po Sloveniji, č-esar ti doslej niso mogli. Kot so zapisali v sporočilu za javnosl, bo nova banka delovala kot univerzalna, posebno poz(.)rnost pa bo še najprej namenjala vpettKliv lokalno oko- lje in poslovanju s podroqa zadružništva, agroživilsiva, goz-dar.stva, lurizma, malega go-spcxiarslva in pt^dcželja. Kme-lijskemu sektorju naj bi zagotavljala celovit bančni servis, saj bo za zadruge ter kmclc ob-likovala posebne ponudbe, hkrati pa Sirila poslovanje tudi med ostalo stmkturo prebivalstva in gaspodarsfvo. Komitenti banke bodo laliko opravljali sloriivev 19 poslovnih enotah In navečkot 70blagajniških mesti!» po Sloveniji. Cilj deželne banke je v naslednjih letih povečati tržni delež in se utrditi v skupini 10 največjih bank v Sloveniji. Ne glede na vse izvedene postopke integracije poslovanja predvidevajo. da bodo premxsvseh zaČTtanih dejavnosti po posameznih področjih opravili na jkasneje do konca prihodnjega leta. Na območju šaleške doline bo imela Deželna banka Slovenije poslovno enoto v i^oštanju in dve blagajniški mesti (Šmartno ob Paki ter Velenje),v Zgornji Savinjski dolini bodo pod poslovno enoto Mozirje sodila blagajniška mesta na Ljubnem, v Lučah in v Gornjem Crradu, v Spodnji Savinjski dolini pa bo imela poslovno enoto v Žalcu ter blagajniška mesta v Šempetru, na Polzeli, v Braslovčah ter na Vranskem. Habit naproti novim izzivom V lern rasii se v Mabilu veliko ukvarjajo z novim slanovanjskiin zakonom, ki je upravnikom naložil vec pi islojnostl in več dela Milena Krstić • Pfaninc V prvih dneh aprila je mcsîo dircktoricc Habita, d. o. o., hčerinskega podjetja Premogovnika Velenje» prevzela diplomirana ekonomistka Zdenk» Berlot. Delo je takoj zastavila odločno. Najbolje to odločnost ponazarja z besedo hočemo. »Hočemo poslati največji in najboljši ...«, rada rcče. Tako, da ji verjameš. PrenuffnfViiiku ste zv^v/Z zc vrsio iei. PrťVT^m vodenja Ilahita najbrtni hUo nekaj povseni no-vaga. »V premogovniku sem res že dolgo. Delala sem na področju financ, računovodenja in nazadnje tudi na več projektih lastninjenja indo-kapitalizacij. Ravnanje s prostorom in premoženjem mi ni neznano.« iivitv v VaUnju? »Na Konovem, Na robu mesta. V lepem okolju, bliřu gozda, kar zelo cenim, ob veliko cvetja.« Su pa v tem času dobro spovtoli llabii. Kako posluje? »Habit sem poznala že od prej. Posluje dobro. Ibdi v pogojih novega stanovanjskega zakona. ki je upravnikom naložil več pristojnosti in tudi več dela. Kot upravniki moramo bili do naših stanovalcev in kupcev prijazni, jim nudili karse da največ in se truditi, da skupaj z njimi naredimo najboljše za vse. Seveda pa je pri tem treba spoštovati zakon, pravila igre. Zdenka Berlot »Na daljši rok se v Habitu spogledujemo tudi z gradnjo.» dobre poslovne običaje in odnasc.« Se obeta kaj iiovos/i? P^ačrii'/ »Habili se ima namen razvijali in rasti. Prehajamo na področje poslovanja upravljanja s poslovnimi objekti. Za začetek prevzemamo v upravljanje Rudarsko 6 v Velenju, s Čimer pa na-^ih načrtov na tem področju šc ni konec. Povezujemo se z nepremičninskimi družbami v Ljubljani. Želimo pa razvijali tudi gradnjo, a to so že načrti na daljši rok.« ■ Nova zimska sezona bo na Golteh še bogatejša Delnirarji so prejšnji teden na skupščini ugotavljali, da (îolte izpolnjujejo piieakovunja - Zimska sezona je dobio uspela, zdaj pa so stekle priprave na novo - Ta l)o bogatejša za dvosedežnico Ročka in vleenieo Morava Mira Zakoiek Zadnja zimuje bila radodarna s snegom, kar s« znali smučarski delavci na Gidteh tudi dobro izkorlslitl, tako da je sezona mllično usptia. In kar je Ae poselwj pi^memlino. ta po* novno odprti smučarski center seje mnogim usedel v srce, zato so bili gostje pripravljeni zamizuti in Jim odpustiti rili Še marsikaj. V načrtu imajo za kar 1^0 lisoč evrov v/drževalnih del. Med drugim bodo uredûi stopnice na spodnji postaji žičnice, pokrili siop-niSče na zgornji postaji, uredili hotelske sobe in skladišče smučarske opreme ... Seveda bodo opravili vsa potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela na vseh napravah. Očistili bodo traso nihalne kabinske de, poslovna srečanja, seminarje in zabave. UrcdUi pa nameravajo tudi downhill kolesarsko progo. Z Golimi upravlja konzorcij italijanskih in domačih lastnikov (vse občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter nekateri podjetniki-vse skupaj koordinira Premogovnik Vele- Sloveaski lastniki imajo polovt- tudi kakšno pomanjkljivost. » lega se dobro uivedamo, »Je dejal predsednik skup««cine dr. tvgen Dervarič. »Pripombam prisluhnemo in Jih bomo tudi odpravljali.« Na tokratni skup.ščini so namenili pozorno.st predvsem pri-pravara na uresničevanje že začrtanih investicijskih nalog. Žal vsega, kar bi želeli, ne bo mogoče lakoj udejanjiti. Zalo pa je vsekakor razveseljivo, da je občinti Ljubno uspela na natečaju za pridobitev nepovratnih sredstev za izdelavo pol reb-nih projektov tega rekreacijskega centra. Z njimi bodo lahko nareddi projekte za vse naložbe, načrtovane do leta 2007, vključno z že dolga leta želeno dva kilometra dolgo, štirise-dežnico iz smeri Ljubnega. In kaj lahko pričakujejo na Golteh smučarji prihodnjo sezono? Velika prireditev bo mwa dvo-sedežnica Ročka. Postavili jo bodo na mestu, kjer je zdaj vlečnica. To bodo prestavili na pobočje Morave in s tem pridobili smučišče za »mnj zahtevne smučarje. Pri .spodnji jmst a-ji gondolske žičnice, na Zekov-cu, IkkIo uredili novo parkirišče za 200 avtomobilov. Na vrhu Medvedjaka (pri Treh ploJih) in na Starih slanih bodo postavili novi brunarici in tako iz-bolj.dinjsiev. Vsi ie nisti podpisali. Ko smo se začeli prigovarjali,.smo govorili o pristopu k izgradnji vo-dtivoda, kar je drugače, kol pa priključili se na že zgrajenem vodovodno omrežje. Tisli. ki ne izpolnjtije-jo pogojev, ki so po pravilniku jasni. ne morejo prisiopiiL Kljub lemu sem prepričan, da se §ievilo uporabniki jv ne bo zmanjšalo, prej povečalo. Sprejemamo namreč spremembo pr^islorskih aklov, ki bodo v Vinski Gori "odprli" kar nekaj novih gradbenih parcel, 'lo pa pomeni ludi. da bo poireha po pilni vodi še povečana." KiJiko naj hi xwlovod .s/al lako KP kot krajane? "Vrednasl vodwoda je ocenjena na milijardo tolarjev, po mojcmbo končna vrednost veliko višja 'zaradi samega poieka investicije. Recimo, projektantka. kije izvajala projekt, je i^e pred časom dobila plačana dela, ki sc i/vajajt> isele da- Franc Sever; "Letošnje /eto je za Vinsko Goro sfabo. Novih pridobitev očitno ne bo, " nes. 'lb Ixido tudi revizorji ležko ugotovili, saj bi morali investicijo pregledati ne le po knjigodovskili knjigah, ampak ludi sirokovnjaki gradile ne stroke. Za krîijane se cena ne spreminja. Zna.ša 1750 EU R, če ne bo prišlo do dogovora med MO, komunalnim podjetjem in KS. pa se /na zgoditi, da cena vodíwda ne bo taktU KP Velenje bi moralo v letu 3Í H) I, ko je bil sprej^jt odlesk o oskrbi s pitnem vodo, v roku žeslih mesecev oblikovali pravilnik, ki ga mora potrdili Se mestni svet. .Sedaj smo Icla 20f)4, pravilnika pa še ni. V njem bi morali hiti tudi določeni pogoji, kaj moni kdo plačali in koliko. Na nobenem uradnem organu ni bil sprejet sklep, koliko bodo plačali krajani. Mi smo se to dogovorili. Ker pa se stvari ne odvijajo v skladu z dogovorom, resno razmišljamo, da bi zbrana sredstva krajanom vrnili." Kdo je zbirai .sr&tsfva? •'Na cxsnovi dogovora in krajanov smo jih zbirali v Krajevni skupnosti. kar je edina sreča. Će hi jih Komunalno podjetje, vode .k'ved-no ne hi bilo, denarja pa tudi ne. V .skladu 7 dogovorom z MO in španom smo pridobili le eno zelo pomembni^ stvar-sredstva smo namenili za nakup novega gasilskega avtomobila, ki je lani pripeljal našim krajanom več kot 4()n cistern vode, preko 2 ihoi kubikiw. S starim vozilom bi bili krajani lansko poletje žejni ali pa bi morali najeli vo/ilo kje drugje. Sredstva Zii nakup avta bo občina zagotovo vrnila, saj so zajeta v proračun. Lahko povem, da so se sredstva krajanov zbirala na žiro računu KS Vinska Gora in da so §e vedno lam. Računa od KP Velenje.^ niv mo prejeli. Ce hi ga poslali, pa hi lahko mi izpodbijali višino, ker je po mi^'mmnenju neziikonita. Zaradi vodtwí^da se je a'daj ustavil celoten razvoj kraja. Ceste so potrebne obnove, da jih ne bi dv'a-krat prekopavali, čakamo na vodovod. Za javno razsvetljavo nam na občini potrebne dokumente urejajo ze dve ieli. Letos za nove pridobitve v kraju res ni dohrt^ leto." Oh koncu pojdimo k lokalni .sartu)» upravi in .vetov/ kraja iz Žalca v Ve» lenje. Kako dakCje? "Se vedno imamo krajani dve relacije za urejanje uradnih zadev. Vozimo se lak<^ v Žej zaskrbljujoče. /upan Občine Mozirje Ivo Su-hoveršnik je o tem precej razočaran povedal: »Krajani so se pač odločili, da ne želijo sodelovati pri oheh velikih in nujno potrebnih naložbah. Poeni strani jih razumem, saj to na nek način vendarle kaže na njihovo socialno s-lisko. čeprav menim, da lo ni bil glavni razlog za odklonilno stališče. Na drugi strani namreč to lahko pomeni, da se za razvoj kraja in krajevne skupnosti ne zanimajo dovolj. Kako torej naprej? Dejstvo je. da bo v naslednjih letih denarja močnoprimanjkovaUi.Načrtovanih naložb in predvidenega ra/voja ne bo, oziroma se bo vse skupaj precej upočasnilo. Prisi- tvo Suhoverinik Ijeni bomo namreč Časovno odlagati želene in nujne naložbe. Predvsem tr.škega jedra ^e precej let ne bomo uredili, nekoliko drugače pa je pri osnovni šoli. Z razpoložljivimi sredstvi bomo že med letošnjimi počitnicami dogradili dve učilnici ter s prerazporeditvijo prostorov pridobili .Še dva kabineta. Predvidena obnova sedanjega šolskega poslopja v naslednjem letu je zelo vprašljiva.še bolj pa kasnejša izgradnja .športne dvorane, čeprav Šola še vedno nima telovadnice. Seveda ne bomo sedeli križem rok in bomo skušali, kjerkoli bo možno, pridobiti dodatna sredstva, da bi v čim večji meri uresničili predvidene projekte in čim prej postorili stvari, ki so za kraj in njegove ljudi nujne. Udino kar je pri vsem tem dobro, je dejstvo, da sta nam ostala odličen načrt za osnovno šolstvo in zelo dober projekt ureditve irškega jedra, seveda pa ne vemo. kdaj bosta v celoti uresničljiva.« Geste, ceste in znova ceste V obrini Mislinja ol) obeinsk(mti prazniku predvsem šporUie, zaba\ii(^ in kulturne prir^edilve - Od pilbližiio (í8() milijonov SIT ležkega proračuna lelos blizu 100 milijonov tolarjev za cesle Tatjana Podgoršek Občina Mi.slinja se po velikosti uvršča med večje občine v Sloveniji. Meri 112 h'adratnih kilometrov, ima 11 naselij in nekaj več kol 4fiíH) prebivalcev. Razteza se od nadm(^rske višine 52Í) metrov v Spodnjih Dovžah do 1.S4? metrov visokega Črnega vrha • najvišjega na Pohorju. V tem okolju se od minule soboto dalje vrstijo prireditve vpočastitev občinskega praznika, Leiošnjije osmi po vrsti, občani pa se ga bodo spominjali predvsem po vrsti kulturnih. narti d opisnih, šport no-re-kre-ativnih prireditvah. Osrednji dogodek oh prazniku bo slavnast-na seja tamkajšnjega občinskega sveta v soboto, 26. junija ob 9. uri. na Športnem igrišču v Misli-nji. Viklor Robnik, mislinjski župan, nam je v pogovoru zagotovil, da imajo razlogov za zadovoljstvo kar nekaj, čeprav smo listo, kar smo posejali spomladi, želi šole v jeseni in morda tudi leto kasneje, V proračunu imamo predvidenih kar nekaj naložb, med najpomembnejšimi pa so vlaganja v posodabljanje cost.<» Lani so jih obnovili 3 kilometre, lelos naj bi jih 3,5 kilometra, zanje pa v blizu 680 milijonov težkem letošnje občinskem proračunu namenili približno 100 milijonov tolarjev. Prihodnji mesec naj bi začeli gradnjo poslov- no-trgovskcga centra. »To ne bo naložba občine, ker gre za grad- Viktor Robnik njo za trg. Občina je zanj prispevala komunalno urejeno zemljišče in sedaj čakamo dobrega trgovca. Si pa želimo v prihodnje zgraditi obrtno cono za storitve- ne dejavnosti. Pripravljamo seveda projekte še za kaj drugega.« Največ pozornosti bodo v času do naslednjega občinskega praznika zanesljivo znova namenili cestam. Kar 218 kilometrov gozdnih cest imajo, 78 kilome-irov lokalnih, 21 kilometrov je javnih poli. dobra 2 kik>melra pa krajevnih. Po besedah Viktorja Robnika postaja pretesna šola v Završah,za potrebe devetletnega izobraževanja bodo morali razširili tudi Šolo v Mislinji. Poleg Šolstva in predšolske vzgoje je med prednostnimi dejavnosti turizem. Želijo ustvariti pogoje za njegov razvoj, .saj pravijo, da imajo neokrnjeno naravo. Olsti zrak in čiste vode. Te bodo po letu 20f)6 še Čistejše. S pomočjo evropskih strukturnih skladov in državnega denarja načrtujejo namreč izgradnjo čistilne napravo in kanalizacijo, ki Ix^ največja naložba v občini Mishnja. ■ Nudimo Verni stokovTO svetovanje, meritve, izdelavo in montažo. ■ OKNA ■ VHOOMVRA7A ■ SENČILA ■ POUCC ■ GAfVŽWÍH NOTRANJA VRATA OVMLIÍM CXUSKA C£5n39 SLO^ïTU GFWIťC 1EL: 02^81'22i0 PEUUBUMA ÎEUUy566-I138 rCMVOBOR m -O^/Sai-MAS PtW^KX 24. junija 2004 n^HlàS Upokojenci spet imeli svoj teden Medobčinska xvc7a drui^icv upi^kojcnccv Velenje, ki združuje druživa iz nies lne abćine Velenje, obCínc Sošííinj in občine Šmarlno ob Paki, je ludi leios izvedla že iradlcionalni Teden upokojencev.kijebU od 7. do 12. junija. Kol vsako leto so ga ludi ieuis skJenili na'Iurisuino-rckj'e-alivnem centru Rogla na Pohorju, Prvi dan • Smarlno oh l^ikL slrdjiinjc /. /.meno pusko: v organizaciji dru.^îvy upokojencev Šmarlno ob Paki se je na slrclišcu zbralo 7 moških cldp, ki so medseboj lekmcwole in diwe-gle naslednje remUale: najbolj mimo roko so imeli ćlani 1. ekipe DU Velenje, drugo mesto je osvojila IL ekipa DU Velenje in ireije ekipa DU âmarint') ob Paki. Dnifii (lan - Velenje, balinanje: Ekipe ballnarkin balinaijev.so se oh lepem vrenK-nu in močni ki'>nkurcnci pomerile na cenlnd-neni velenjskem baliniScu in si priborile naslednja mesia: ske 'I. mesio ekipa DU Velenje, 2. DU Pcsje in mesto ekipa DU Velenje pododb. Podkraj-Kavcc. Moški - J. mesto ekipa DUVdcnjc.l, DUPtsjein3. DU Šmarlno ob Paki. Tretji (lan Šoštanj. 1. klasično keisljanje: V organizaciji DU Sosianj je potekalo tekmovanje na kegljišču Termoelektrarne Šoštanj. Zbrale so se, zaradi precej zahtevne naloge, samo ena žea^ka in iri moške ekipe, priborili pa so si naslednja mesia: I.DU Šmarlno ob Paki. 2 DU Velenje, 3. DU Šoálanj, 4. ženska ekipa DU Velenje. Čel ril dan - Velenje. sah, športni ribre-govoril predsednik M/DU 11 u-berl Mravljak, pozdravil 23 parov zJatoporoccneev, žal se le-lošnjegii srečanja zaradi slabega zdravja ni moglo udeležili 9 parov./hrane so nagovorili ludi vsi pokrovilelji,pc*ťbnc čestitke pa so izrekli zlaiopori'ičencem. Zmagovatnd ekips šůhistov Množična udeležba batinarjev Hegfjači s krogio na vrvici so bili natančni ženske: 1. Lojzka Vovšek, DU Velenje, 2. Jcx^ica Drofenik, DU Šmarlno ob Paki, in 3. Darinka Mravljiik, DU Pesje; moški: 1. Darki-» Miklavžina, DU Velenje, 2. Anton Finkšt, DU Velenje in 31. Emil Mravljak, DU Pesjc. i^esti (lan • DU Vinsku (ioia - "Pelje na vasi " v organizaciji DU Vinska (to-ra je potekala kuhurna prireditev "Rîije na vasi" v večnamenski dvorani K S. Otvoritveni p(V zdrav in dotirodošlico ler dohri> počutje v Vinski Gori je v.sem navzočim izrekla predsednica DU Vinska(}ora Anica Lamou Vsak/bor je zapel Iri pesmi, vsi pa so bili nagrajeni z bučnimi aplavzi polne dvorane poslušalcev. Ob zaključku priredilve seje vsem nastopajočim in pcwlušal-cera tergosiom zahvnih kotičkih doline, bodo na ogled do 19. junija. Ustvarjalce je predstavila umetnostna zgodcwinarkâ Milena Koren [{«»žiCek. kije vsvoji predsia-vilvi videnega med drugim povedala: »Vseskozi si organizatorji prizadevajo med vabljene vključevati tudi avtorje iz domaČega okolja. Praviloma so nastala dela posameznikov prepo-/jiavna v njihovih osebnih izrazih, ki jih v novt") okolje prinai^jo in jih skoraj neobremenjeni"» z ncv vimi videnji nizajo na podlage, ki so jih namenili za delo.,,«. Njihova dela pa pozneje krasijo poi>lov-ne prostore Premogovnika. Razstavo je odprl Zvone Es. pro-kurisl Premogovnika Velenje» ki je uvodoma nanizal nekaj krat-korořniii razvojnih nairtovpodjetja, v katerem so vedno znali ccniti In podpirali kulturo. Potem je k îsehl povabil umetnika 'Il>dorčeia Atanasova. Zato. ker je bila njegova reakcija oh obisku Muzeja Premogovništva Slovenije, kamor so shkarje popeljali v četrtek, izraz čistega navdušenja, ki ga danes človek le redko doživi in glasno Izrazi. »Va-uuu.«To jo bil njegov komentar 7cju. Prej sem o tem že sliSaL, a to jc neverjetne» trd poklic. Videl sem le muzejski rov, pa bom odslej na delo rudarjev gledal pc^v-sem drugaCc. Srečen sem. da sem imel možnost spoznati la podzemni svet in delo,K je povedal. Sobotna otvoritev razstave je bila zaznamovana s plesom Nine Mavec Krenker in Sare Stropnik na glasbo velenjskega skladatelja elektronske glasbe Slancia Špegla, ki deluje pod Imenom llouseMouse. Ta je predelal skiadbo Rudarskega okteta E>ve Utírnek iz otvoritve razstave v črni garderobi Muzeja Premo-gov ni štva, ki sta Jo zaznamovan pfes fn if kovna umetnost nad obiskom muzeja. In ena sama sreča, da v življenju počne, kar počne. »Ce ml kdaj v ?jvljc-nju ne bo šlo, se bom spomnil na jamo in v.««? kar sem videl v mu- otvi v ambientalnoskladbo, ki jc služIla tudi kol podlaga plesa, v katerem sla Nina in Sara na svoj izrazni način predstavili tudi razstavljene slike. ■ Muzej uspešnejši od »fabrikeci Riihlo pozabljeno dejstvo o propadu usnjarstva v šo.itanju in nenazadnje tudi počasnem propadanju v vsej državi, se jc obudilo v četrtek 17. junija v Bisirl. Tehnični muzej Slovenije namreč gosli raz.slavo Usnjarsko-čevljarska tradicija na Vrhniki, v Šoštanju in Tržiču. V Šoštanju in Tržiču predstavljeni raz.mov v Sl(Nvvniji, ki izvaja ron)skt> tradicionalno, obenem pa tudi lastno avtorsko gla.sbo. ki temelji na ciganskem izročilu. Pred nastopom na četrtkovem večeru tretjega srečanja slovenskih književnikov v vrtcu Vile [lerberstein smo skupino gostili tudi na valovih radia Velenje, v studiu pa se jim je pridružil tudi pesnik in pisatelj Fcri Lainšček. ki ni le prijatelj skupine, ampak ludi avtor besedil nove pUvšče v naslajanju. Jedro akustične skupine so MLŠo Kontrec (vokal, violina, larabu-ka), Jože Kontrec (vokal, kontra-ba.s. khara). ki sta ključna pevca, in harmonikar Štefan 1 lorvat -Piču. Ob večjih nastopih se jim pridružila Še kitarist Marijan Ornik In saksofonist Vaško Ata-nasovskl, oba iz Maribora. Ob prepoznavni avtorski glasbi z besedili v romskem jeziku in vir-tuoznem preigravanju etno standardov se je skupina nedavno zna.^lH pred novim ustvarjalnim Izzivom - produkcijskim piojek-tom »slovenska« Langa, v katerem bo ves novi material pripravila v slovenskem jeziku. Vsa besedila, ki se navdihujejo pri biserih svelovne ciganske poezije, je napisal pesnlkin pisatelj FerlLa- kulture v širšem prostoru In želje, da bi so lahko tudispomix^oglas-be bolje razumeli med sabo. Sploh ob zadnjih dogt^dkih ne le med prekmurskimi romi. Na radijskih pi>slajah se že vrlijo prve tri skladbe iz nastajajočega S^upma Langa se je stojpaj s Ferijem iainščkom iotila pri-prave plošče, ki prinaša pristne ciganske ritme in siovenska besedila. V Veienju so veČ kot navdušili. inšček, sicer dober poznavalec ciganskega življenja in po mnenju članov skupine »eden Izmed naših«. Skupina Langa .se je za skladbe v sltwenskem jeziku odločila zaradi uveljavitve ciganske CD-ja »»slovenske« Lange, ki gi«-do di>hro v ušesa. Da je res tako, je bil dokaz prav velenjski nastop - književniki sť> na njihovo glasbo plesali do zgodnjih jutranjih ur. ■ bš Razstava del Mirjam Britovšek Prejšnji četrtek so v prostorih Inštituta za ekološke raziskave ERICo na Starem jašku v Velenju odprli razstavo del članice Drušrva šaleških Uk nekaj letih tk^lga in vabljiva za ljubitelje rado Sli na snc^u Žai pa se je potegiilUi v pomlad, rcswici ljulxi skorajv začetek poletja. Marko Slapnik iz dt> mačega ptxljcija Logaška dolinajc o tem povedal: » Poletje je praktično tu, vnaših gorah pa.so nizme-reSe vedn<.> zinvske. je tudi razit^g. Marko Slapnik dn je planincev veliko manj kot običajnov tem Ča.su.'Ibdi i/Jeiniktw je bistveno manj. čeprav smo v dolini nanje pripravljeni in jih z veseljem pričakujemo. Ostaja nam samo upanje, da se bo vreme le ugna-k> in bomo prim ajijkljaj v številu obiskovalcev vsaj delno nadoknadili. Nekaj stalnili tU>iskovaicev, ki doline) obiskujejo ne glede na vreme sicer Imamo, precq je tudi seminarjev in ptxJobnih strokovnih srečanj, vendar to uspešnosti fydonn ne mcv revceloti rešili.« Škoda pravzaprav, saj imajo na Solčavskem preko 600 ležJšC, vključno s planinskimi p<.«lojanku-mi, ki pa v tem času več ali manj Še samevajo. ■ J p 24. junija 2004 I^Hias R/^OOJ&KO IDO i/^S®POsDill Glasbene novičke Poletje F Šaleški dolini Pred vami, dra^ naši bralci in bralke, jc nova Številka icdnika Nas čas, kar seveda ni niC novega. Jc pa novo to, da prihaja meti vas bogatejša. Prilo?.iIi smo ji namre^i prilogo Poletje v Šaleški dolini. Ne po naključju. Začele so se Vendar počitnice, pred vrali je lako ležko pričakovani lelni dopust. Prik)^) i/dajaino /e od iela 1997 dalje. Le-loSnja je najobsežnejša. Na kar 68 straneh ho- Obiikovalec Tomaž Gersak.« Če bom preživel še ta teden (o. p. minuti), potem me ne t>o tako kmalu pobralou. Na zadovoljstvo vseh je preživet, (foto: vos) ste zanesljivo nažli dovolj poletnega sproSčenc-ga in zanimivega branja, namigov o dogodkih, ki si jih velja ogledati in si / njimi popestrili poletne dni. Tako kol smo bili mi, baste najbr? tudi vi presenećeni, koliko vsega se bo dogajalo v juliju, avgustu intudiseptembru v tukajšnjem okolju, natančneje v občinah Velenje, Šošlanj in Šmartno ob Paki. Koliko Športnih, kulturnih, zabavnih in ludi drugih prireditev se ho zvTstilo. Ob lem pa bi bilo Skoda zanemariti naravne, kulturne in zgodoviaske zanimivosti, ki jih je v okolju kar nekaj. O tem, da je priprava priloge povzročila v redakciji Se dodatno gnečo, ni-treba posebej razpredati. Pa saj smo nanjo že navajeni, sploh ob ponedeljkih in torkih, ko zaključujemo redakcijo časopisa. Novinarji in propaganda smo si obveznosti kolikor toliko porazdelili, oblikiwalec Tomaž Ger^ak pa izbire ni imel-1 ločes ali ne, je (Oblikovanje priloge moral v celoti prevzeli na svoja ramena. Prilogo vam, bralci in bralke, podarjamo. Seveda vam tega darila ne bi mogli dali, Če nas pri tem ne bi podrli naSi Številni ogla-kivalci, za kar se j im zahvalj u-jemo. Prilogo pa bodo dobili tudi obiskovalci na veqih prireditvah. Prijetne pi>čitmce, predvsem pa brezskrbne dopuslniške dni, kjerkoli in kakorkoli jih boste preživeli. tp no krotko um IOOT MAM\ Prihodnji četrtek bodo na Cerkniškem jezenj snemali vi-deospot za njihov trenutno aK-tualnislngl Neki sladkega z zadnjega albuma 5IKG. KAT\Llil\A Nov videospol snema (udi skupina Katalena. Vizualizaci-ja skladbe z naslovom Pobele-lo pole z ovcama z albuma Babjc loto bo narod za predvajanje Konec avgusta. zivii;lk(M)\v Kol kaže, se bomo lahko kmalu veselili ob poslušanju novih pogruntaviun primorskih ve-leumov nekonvmionalnega ročka» saj se po podatkih virov blizu benda s Knežaka bliža konec snemanja nove plošce. I\AI() SSAIOi\ Uradno so predstavili svoj drugi singl z albuma numedla. Naslov sM^dbe, ki so jo predstavili ludl na ogrevanju pred nastopom Lenny Kravltza, je SMS. TAIH) Znan je natančen datum izida novega albuma skupine Tabu. To je 15. avgust, do takrat pa bo rado vein ost tešil prvi sin g I z albuma, skladba Greh. IÍKPOP Posneli so delovno gradivo za videospot svoje poletne uspešnice Komaj čakam. Oboževalci pa komaj čakajo, da bodo spot lahko videli. IVIćidonna prev/cla judovsko ime_ Ameriška pop zvezdnica Madonna (45) pod vplivom stare judovske duhovne tradicije kabala spreminja svoj način življenja in se je med drugim odločila prevzeli judovsko ime Esther. Kolje dejala v pogovoru za ameriško televizijo AD(\ je ime dobila po materi, ki je umrla za rakom, koje bila sama ÍC zelo mlada. V pogovoru je Madonna tudi ostro napadla kritike, ki trdijo, da je njeno navdušenje nad kabalo k stvar trenda in ne bo prav dolgo trajalo. Ali je povsem prevzela ju-dovstvo, Madonna sicer ni povedala, vendar pa nosi judovsko zvezdo, rodno obiskuje si nagogo, med nastopi ima ved- no ob sebi judovski pripomoček za moiitev, sporočila pa je tudi, da ob sobotah - judov.«;kem sabaiu - ne bo imela koncertov. /e trilisori McCarlneyjev nastop Sloviti britanski gla:jbenik Paul McCartney jc minulo nedeljo nastopil v ruskem Sankt Pet-erburgu. Za 62-ielnega nekdanjega člana legendarnih Bea-tlesovje bil to prvi nastop vtem meslu, hkrati pa naianko .WH)-i v bogati gja.sbeni karieri. Svoj prvi koncert je imel oktobra I9.Wvnekem kluhuv Liverpoolu, kjer je nastopal s skupino The Quarry Men, doslej pa je nastopil v 25 državah sveta. Med drugim si je zaslužil tudi vpis v (ruinnessovo knjigo re- kordw kot glasbenik z najšievil-nej.^im občinstvom na kcîncerlu - na stadion v Riu de .ianeiru ga je leta 1990 prišlo poslu-^at kar li^4.000 ljudi. S svetovno znanimi Beatlesi je nastopal 2523-krat. 140 koneertovje imel s skupino Win^, sa mast oj-nih koneertov je imel 285, 40-krat pa je nastopil na ra/nih prireditvah, od dobrodelnih koneertov Live Aid do nastopov na finalu ameriškega nogometa. Coiirliiey l.ovc spel v težavah_ C - Ameriška rock pevka Courtney Love, ki je obtořena za napad n« žensko v hii^i svojega nekdanjega fanta in meneď^crja, se je prostovoljno predala policiji. Courtney je bila obložena za napad s smrtonosnim orožjem, vendar je bila proti plačilu varSČinc kasneje iz-puSČena. Obtožbe se nanaSajo 7—, vv. V I ''h na incident 25. aprila, koje vdova Kurta Cobaina s stcklenico in svetilko napadla neko žensko v hiši Jima Barberja v Los Angelesu. Divši pevki rocksku-pine Mole so nekoč že sodili zaradi posedcwanja mamil, nedavno pa je izgubila tudi skrbništvo nad svojo hčerko, ll-letno Tranees Dean, ki jo jc rodila v zakonu s pokojnim peveem Nirvane Kurtom Cobainom. Ponovno :^staie sređuje v iclcfon,jc medi jskemu telelonu pridan podobno kol baterijski vložek. Najpogoslejsi v/r<»ki m umiranje oirok Pri WHO (World Health Organization) so oznanili pet najpogostejših nevamosii, zaradi katerih umirajo evropski otr^K'i. Icso: zunanje onesnaženje, notranje onesnaženje, nečista vgoste uporabe trdega goriva. Tudi voda je pcîgosia pt>v-m^itcljiea smrti. V nekaterih dciih celine jc vode Se vedno premalo, v drugih pa nečistoča povzroča pogoste bolezni, ki terim zastrupitve povzročijo mentalno zaostalost otrok. dre za prvo tovrstno študijo, v kateri so razis kova lei opisali vpliv okolja na zdravje evropskih otrok, o katerih bodo na k pomeni. da bixlo ljudje, ki delajo na različnih računalnikih v Istem pn^storu, lahko prenašali datoteke brez uporalie e-mat-la, trdih ali mehkih diskov ali serveija. Dr. Jun Rckimotoje do uspeha prišel tako, daje razširil tehniko vlečenja in polaganja, ki seje pri nekaterih uporabnikih že aspe^no uveljavila, in nadomestila računalniško misko. po!o;?i pero na ekran računalnika, spusti na drug računalnik. Nova tehnologija bo nedvomno omogočila enostavnejše računalniške prenosevpixljet-jih in priiiraniia precej časa. Orlando najhfilj /a/cirii privedejo do smrti. Na zadnjem mestu se nahaja svinec, ska- Študija je pokazala, da vsi udomačeni osli izhajajo iz Afrike, tako kol llomo sapiens. Mednarodna skupina znanstvenikov jev Študiji primerjala DNK 427 domačih oslov iz 52 različnih driav sveta 7 genskimi zapisi predstavnikov dh'-\;i\ oslov iz jugozah(Klnega dela Azije in vzhodnega dela Afrike. Ugotovili so, da skupni prednik vseh danes živečih osUw izvira iz afriške divjine. Ugotovitve sovpadajo z arhe-ološkúni dokazi iz Egipta, na katerih je mogoče jasno razbrati podatke o udomačitvi vrste za služenje ljudem. Tako lahko uporabnik računalnika s pomočjo peresa pt^KTedatoiekossvoje naprave in jo preprosio, tako da Britanski igralec Orlando Bloom je po mnenju American magazine najbolj zaželen samski moški na svetu. Zvezdnik priljubljenega spektakla Troja je na seznamu petdesetih najbolj zaželenih samskih moških nasvetu premagal Bena Altleeka in celo Toma Cru-isa. Na seznam najbolj vročih samskih moških so se uvrstili še irski igralec Colin Farrell. John Cho in James Franco (Spider-Man 2). Prav tako lahko na seznamu najdemo teniškega igralca Andvja Roddicka in celo astronavta Benjamina Alvina Drewa. I & Praznična Sp«t lx>mo slavili dan (ir^avnnsiti. (îlede na ra^ne razprtije, ki nas prevevaj» Slovence, bi p(>trclK»vali še ksik poi^ten dati državljanov! Nasprotja Mozirski referendum je padel v v<»do. Župan Suhoverinik je še vedno ostal suh! Deževna (rasMce po|*tí dež! Kot potok v smaritki občini bodo končno malo f)ol.|e ure« dill cesto v Hudem po-toku. Da res ne b<» oh večjem deževju več kot hud p(»tok! Zagotovo bo Ce iv pnivimo« da letos ni poletja, upajmo, da l>o \ Velenju vsaj res piDoletje v Sonřnem parku. Referendum Kljuh slabim izkušnjam v Mozirju naj hi tudi v (ion\jem (rradu pripravili referendum, ludi tu naj hI glasovali za nekaj, česar ni. Za kraj Nova á ti rta! Denaromet Tudi na našem območju smodohili trden dokaz, da pri noj^ometu ne o4ÍÍri§Ce p^yínTh. S(i hili [»m škalski g^bilci in nekateri kiajani, ki soiisiiij p<>-goriSic. Xg(>dik> se jc okrog Zagorelo jc gť^pí^dai^ko poslopje v vclikosli 2i} X 11) mclaw. Knj jc bil vzrok požara, seveda nihče ni vedel. Uthko jc bil le sa- Iz hise je prisi:i Zvonfci Ohliiks pijačo/a gLsiice, saj jim Je bilo posle-novn)če mcdiHlslranjevanjem lega, kar je ostak) na pogorišču. Tu in Utm je Nevedno llelo in se k;uli-lo. »» Dvajset Icl sme» delali, garali in v nekaj minutah je slo vse nić.« je najprej dejala» nakar so ji oči zajele solze in nekíij irenuikov ni mogla gklicala ga.silca. Vendar je bil lelelbn ziisedcn. Koi sem zve-tlelapo/jieje, je viisiem časusoe-da ?e klicala gasik^e in jih obw.sii-la. da gori. Zbudila sem otroka in jima p^îvedala, kaj se di^gaja. Bila sut zelo pretresena, odšli smo ven. saj sme» sc hali, da se bo pcf/ar nsAî-ril na hlk\ ki je ob poslopju. Le movžjg sena, ali pa - kar je sicer malo verjeino- po^ig. kol jc dejal eden txJ navzočih. Ognjeni zublji zelt> hitro Sirili, zgcuelo je vmi sen(^, ostivi^je, kmeiijski siri>ji» kot so traktor» nakladalka za seno. raialiiik. Lraklurska prikolica. k(»-silnica, manjše kmetijsko orodje in drugi pripomočki, tudi Iri olroSka kolesa . rešili so Ic živino in i»seb-ni avtomobil,Skodcjezablizii 15 milijonov, je pristavil nekdo. sihi jc /einlja letna hCerk;i Sabina, mož Avgust pa je bil vvslužbi v premog^ivni-ku. Cez čas jc nadaljevala: »To je bila d(%>lej naŠa najhujia n<»č. Bilo je slrdsia otroka spat. okR>g pol deseiih je bilo. Gledala sem ^ poročila. nato sem se odločila, da grem spal. Mislim, da je bil ura okrog pol dvanajst, 'ledaj pa sem skozi kuhinjo okna zagledala, da Obtakovi: Zvonka, Avgust In Mate) tisebno vozilo sem k» lahko rešila in ne m(»čno gledala, kako je ogenj uničeval vse, kar smo si kupili o7j-rt>ma ustvarili. Dvajsel let smo trdo delali. Vsak steber ima svoje i>tjt>šivo. Odrekiili smo se dopustu, nismo IkkJíIí na morje. Tudi oux^ka sla pridno vsve.sko/i pomagala pt> svojih močeh, prej ludi siah^i. Nisem /;ip<.i>lena. Pridelovala .sem pridelke in jih natoprixJajala. Mojšihi je zemlja, na kateri zelo rada delam. Še vedno ne morem verjeti, da se nam je 10 zgodilo. Dokler sam tega ne do^iviš. nc morcS verjeli, kaj je 10 naravna katasircffa, kaj je lo požar, llvala gasilcem, krajanom, vsem. kiw^ prihiteli hitro k nam. Ne upam si pomisliti, da bi bilo liihkoSe huje ... če bi se požar razširitve na hišo!?«« Strašno jc pokiilo Sin MiJtejje najprej razmišljal,da bi stekel k hlevu in poskusil kaj re.li spc^ znaL d;i bi bilo lo prenevarno. »»Nisem si upal približati hlevu. s streljal. Pokala je vroča opeka. Bali>cmse, da bi se kaj zračilo name,če bi ptv skusal reševati siroje /hiidil |ii je dim Pog<ïvaru se je pridružil tudi dan li^l^j i? Pl^^ea. Njegova klo-mačtja je i^ddaljena oti Oblakovih kakšna dva do tri kilometiv, je povedal. »'A ženo sva spala, okrog irelje ure zjutraj pa naju jc zbudil dim.vonj po zažganem .senu in lesu, ki se je razširil skozi odprto okno spalnice. Prvi ucnuiek sem pomislil, da g«>ri nai^ marof. Ko vidim, da ne, sem si oddahnil.'Icnia proti liL^e se je vlekel dim in vedel sem, da nekje gori ...«. O.sIhH snio skorajda l»rc/. vsťj^ď Tudi na Avjjustovih očeh so se začele nabirali solze. Tudi njemu so besede šle ležko iz usl, ko je med pripovcdiTvanjem z očmi objemal pt»sledice ognja. »Okrog pol ene me jc poklical dežurni rudnika, naj se javim. Bil sem blizu lelelona. Vprašal meje, če je rriškiívec mcîj stwcd. odgi^-vorilsem.daja Povedal mi je, da jc sport^il. da donia gori marol'. V službo .sem ixišci z avtobasc>m. zalo me je s<.xlelavec lom o Lipník, ki jc bil dežurni, takoj ixlpeljal dcv mov. Nič več se ni dalci rediti. Zgt^relo nam je vse - nakladalka, trakior,moiokuli^aiorspriključkÍ. obračalnik, puhalnika, sadilec za zelenjavo, dvv prikolici, moped, iri ktv lesa.proša.sadni mašin ....skratka, leptali smo skc^rajda brez vsega. » V 5 ininiilah pří Oblakovih Oasilei SO bili zelo liilro na kraju pt^žara Martin Rcpnik, poveljnik PCiD Skate,je povedal: »Ob 24.15 so nam tz agijskega centra sporočil da gre za pt^ž^r. Ukrali smo takšnt>sp{»ročilo prejeli tudi na pa-geije. Takoj smo odšli v naš gasilski dom po opremo in v petih mi-nuiah smo bili pri Oblakovih. Zc med vožnjo do njih sem preko dežurnega v Velenju pozval PCiD Gaberke in prtisil ^e za dodatno pomoč. Prišla je tudi avtixistema iz Velenja, naknadno pa ludi iz Šaleka in Pesja. Takoj poprih(xlu srao ocenili, ila nii skednju ni več kaj rešili, saj je bil ogenj zelo močan, Zato smo lakoj začeli va-rwati Oblakovo In stv^'dovo hišo, ki sta p4>vsem blizu gospodarskega poslopja. Cîaiilci s^îse seveda tsskoj opremili z dihalnimi aparati. reševali živino, strojev in druge mehanizťieije ni bilo več mogt)Če rešiti. Zgorelo jim je praktično vse. Glavnina gasilcev je bila tukaj do štirih zjutraj, do sedmih je osiala požarna straža, ob 10 h pa smo se spel dobili da c^isiimo pogorišče.« KcH vselej v lak-šnih primerih tudi Oblakovi oziroma Mlinarje vi, kot se pri njih reče po domače, ni.so ostali sami, Na pi^budo vodstva krajevne skupnosti Skale 1 Irasto-veest^ medtem po vaških skupnosti že Kičeli akcijcî zl'^iranja denarja, da bi lahko C )b{akovi čim prej obniwili gc^spodarsko poskpje in s tem malce pozabili na gorje, ki jim ga jeprineslamičodsrede na četrtek prešnji teden. ■ Solidarno so pomagaU tudi gasiici in krajani Zgoreii traktor z nakiadalko Izsledili voznika, ki ie povozil policisto iílcc, 12. junija -PolicLsu in kriminalisti Policijske uprave (Vije sov sodelovanju z občani i«\ledi-li vozilo, s katerim je takrat neznanec 10. junija v na.seiju Per-novo zapeljal proti p<-)licistu, ki gaje ustavljal in ga povi>ziL Ugotovili so, da naj bi avto vozil mladoletnik. slar 17 let. Zoper mladoletnika sse-bi in kaznivega dejanja poskusa umora. Trčenia ni uspel preprečiti Ziîlee, 15. J unija - V lorek.malo po 17. uri. se je na Cesti ob Železnici pripetila hujša prometna nesreča. 3.^-lelni vt>znik tovornega vozila, ki je vozli po tej cesti, je v križišču ziivijal lev<> na dovozno cesto. V listem je iz nasprotne smeri pripeljal 25-letni voznik eler, 15. junija - Na lokalni eesii v 'Anio^ pri Šempelru se je v torek pt^poldne hudo pc^Škci-doval li^-Ietni viwnikkcîlesii z motorjem. Vozil je izsmeri Kal proti Cioiovljam. V Zalogu je nenadoma zapeljal v levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je v listem pripeljal 25-lelni voznik osebnega avtomobila. Vozili sta trčili, voznik kolesa / motorjem je padel in se pri tem hudo p('tšk<'»di'>val. Med vc^žnjo ni upiv rahljal predpisane za.ščiine varnostne čelade. Padla med izogibanjem pešcem Velenje, 15. junija - V torek ob {$. uri je prišlo dopromeine nesreče na Rudarski cesti v Velenju. V njej seje h udt> poškodovala 42-leina voznica kolesa z motorjem. Ta je med speljevanjem in izogibanjem pešcem izgubila oblasl nad motorjem in padla. Otrok pritekel pred ovto Mti/.irjc, 19. junija - V soboto, malo po uri, je v naselju .luva-nje prišlo do hujše prometne nesreče- 42-letni voznik je vozil c'^sebni avto po lokalni cesti v naselju .luva-nje iz smeri Ljubnega ob Savinji. Ko se je pripeljal v neposredno bližino slanovanjske hiše, mu je z njegove desne sirani, s stopnišča, pred avto pritekel 3-lctni otrok. Zaradi poškodb so otroka odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Zaviranje vozilo neslo na nasprotni vozni pas Velenje. 19. junija - V soboto ob 13 jn se je na glavni cesti prvega reda pri Vinski Gori pripetila hujša pnumetna nesreča. Ivletni vc)Z4iik osebnega avtomobila doma iz okolice Velenja je vozJliz Velenja proti Arji vasi. Ko je zunaj naselja Vinska Ciora pripeljal v nepregledni desni ovinek, je pred seboj dohitel počasi vozečo kolonovozjl. Kerviwnikswv jega vozila ni uspel zaustavili za kolono, jc pričel v cwinku zavirali. Pri tem je wy/jIo zaneslo levo, na nasprotno smemo vozišče, po katerem je v tistem trenutku iz nasprotne smeri pripeljala 43«letna voznica osebnega avtomobila. doma iz okolice Celja. Med voziloma je prišk» do trčenja, v katerem je voznica utrpela hude telesne poškodbe, voznik t>Reb-nega aviomobila pa je bil lažje ranjen. Ukradel monitorja Velenje, 15. junija - NaTrgu mladosti je nepridipravv na torek vlomil v pisarno pt>djeija A -Leasing. Ukradel je dva monitorja in lastnika oškodoval za 12U.()(XJ tolarjev. Delovno nesrečo v Bluesu Velenje, 16. junija - V sredo okoli 14.45 jepriŠlovpodjelju Blues v Družmirju dodcliwne nesreče, v kaieri seje 45-le in a delavka pri delu z ek.scentrlčnim sliskalnim sirt^jem huje telesno p<^škotlova-Li. Z reševalnim vozilom sc^ jo odpeljali v bolnišnico. Gradbeni kontejnerji vlomilski hit Mozirje, 17. junijH - V noči na četrtek jc neznanec vlomil v tri gradivne ki»iicjnerje na obmt^Ju Mozirja. V prvega, na obmt)čju gradbišča trgovine Tuš. mu ni uspelo priti. V drugega je vlomil, a nič odnesel. Iz tretjega kontejnerja na gradbišču peŠpc4i pa je odtujil škarje za rezanje armaturnega železa in le.sarsko sekiro. S tem je ptidjelje CMC oškcidoval za okoli 18.()(X) tolarjev. Ukradel obračalnik seno iJraslovČv, 17. junija - V dneh od torka do četrtka je neznanec v kraju BraslovCx; izp^xJ kozt>lcat>d-lujil obračalnik sena znamke Sip Spider, vreden 350.000 tolarjev. Oškodoval ribiče Mozirje. 20. junija - V zgodnjih jutranjih urah v nedeljo je bilo vlomljeno vgc^linski lokal Ribič. Neznanec je odnesel dnevni izkupiček in denar oi\ prodaje ribolovnih kan ter nekaj cigaret in alkoholnih pijač. Ribiško družino in lastnika lokalajeoškodwalza 95.001) tolarjev. Odnesel kar celo blagajno (îorenjv, 20. junija - V nedeljo ob 3. uri je bilo v kraju vlomljeni) v t rgiwin«.» Rožle. Neznanec jc (odnesel regislreko blagajno z menjalnim denarjem. La.stnikdjC oškodoval za okoli 8t).0lX) tolarjev. Enemu se je zolomilo Žalec, 20, junija-Okoli 2i). ure, v nedeljo, se je zalomilo 23-let-nemu vlomilcu, ki ga je pri vlomu v prodajni Šolor trgin'ine Ora na Celjski cesti zalotil varnostnik. Zailržal ga je do prihoda policistov. Ti so z njim opravili temeljil pogovor. 14 VI PIŠETE «iCAS 24. junija 2004 Mnenja in odmevi Odgovor iiH pismo stanovalrov OHiikar^cvo 2 {Ohjisvljenu i' !eefnîhi Na ^as cemi^ 10. junija 2fm) Del kxJgovv>ra ^pam Sreika Meha smi>tilTjaviljžev prejšnji «levil-ki Naš?^ čas;i. a n;mi je pc)n;jg.iial laCuiisiliiiški škrat, ga ahjuv-IjiMiioicciikrdivceloij. (ivciba plačnega parkiranja ozi-ronu L j. nxKJi ih a^n v javnosti voJ-no spfO/ći nino^) polemik, ki se z vccijt» ali ni:inj5o fmcnzilcto ponavljajo. Stiili5ča s<> pogcislo naspro-lujoCd in rešitve izkljuiuji")će. iako da vsar) in v celoli ni nio/(K> ugoditi. N.t oni ( Irani su pojavlj.'tjo zahteve pO |>opi'>liîi prepovedi dtwio-1« drugim - razen slanovalccm • fn nadiiigi (cžnjc|w(Íimveíjjdoslop-iKisli ilo slorilcv v cciilni Íii lokii-lih. V Mcitni *J''čini Velenje smo sc za iivcdlx) nuxlrih con (xlloíili. da Nod^^i avili pronjeine'ixírkínte za-gïtlc. ki nast^j}ijovsre<.li^u nicslu; s leni smo zagotovili doao|Ki(si do eentmlnili predelov mst^nov^ikxm nio/nosi piakir»nja. Coni A in 13 nisia idciniCiii. V cono B jc vkJjuCen le I ^lanc>v3njski blok. v cono A pa vsi Woki o^cga eentra (II bJokov s približtn» 52il slan^ivanjj). Ob nol>cneni t>d blokov ni/«id(Klns;^ števila parkiriši, je pil obmoeju znoinjj cone A dovolj parkiri^ ludi za vse slano-valeč. Blok na naslovu Cankarjeva 2. |X)dobno je ludi pří ív^Lilih blokih v eoni A, ncposrwdiio ob sumi zgrudili nima z^idojflnegj i^ieviUi pitrkirií.i.Níjihdowt1j niiizavsdko slaïKïvanje po eno in ne za dni^ lastnike lokalo^' in jKsIovnih pros-lorcA'. Oh lera .se int^iamo aiveila-li, lia ima Čedalje\eC družin po <.lva ali vei avioiïiobiltw, jkaíH parkirnih nwsl pa v kralkem času še ni možno ii^raditi, Naia2pritvali.okn)giih mi/ah in «staiikiii. iiiikalerih smo omenjeno prohkmalikc) t-)bravnavaJi, iziTi- naspn>c<">vaiijfnivojanjurTH5 drih eon ii bilo. Seveda sose med oliCani pujavljaleziilucve.kipa jih ni bilo niozno urestijcili. Svoje /a-lUeve so imeli tudi po'â primerljive občine. BuJj?-; rešitve in piedkige btmio upoilevali. Ob zadtanovalecm, 1er da smo fu nkdoíiíi Ino /cmljišCc doloŮ li skupaj: obCina, la«ilniki stanovanj in ]a.«lniki tlnigih prostorov. Prtigram uvajanja nuKlrih ei>n v naSi (U^ii je sprejel svci Mestne oWine Velenje. Tudi prioritetno stalil. ilarcjàijenx^xTiga te pri piir-kiranju. ila onjo^oCamo dostopix>si do centra, da ohranjamo nvljenjc v centru iRdaje zasiiiiek šefe v drugem planu. In Cankarjcvaje (tudi) center mesta. nrfiin {'nsutjavobjavljeneni jH ispevkv kaže predvsem na značaj - pii^. ki je tako |X)gumen. da je ostal a no li men, Vjavno polemiko o míxlriii aviah se na ta naân ne bomo vei vkJjuěevaii. javnost pa lx>mo o aktivnostih in projektu tudi v prihoiinjesproii obvešóili. ■ Srećko Meh. župan MOV /iipiinovn ne\crjetiio (iospod i^panSreCkoMch.ko» mu ste v N^* 17.6.2ílíWpi'avzap)'av odgovorili'? Nam, stanovaleen^ Cankarjeve 2 prav gíilow> ne. Postavili smo vam 4 ptip«^noma ja,s-na vpntMn|u.(Kl kuterih nisle niti na cjiega odgiivorili, jiiscte (»vodgo-voru vse nxi^oic zgodbice, ki jih z mniijih sestankov tia tento Modre cone že na pamet priznamo. Kdo ^ laiiko zdaj veijame.da ste ime* li nanîcTJ nam izJioljšati razmere, ko pa vam je v resnici uiifîeb izničiti vse na^ le)lo d(»scžene usjîelw v vseh pj-ejšnjih letih - izmero fiuik» cionalnega zemlji^, redno čiščenje parkirnih ptiislon v. |xisiavittfv pronwinega znaka in tlrugo. P^)novno vas pozivamo.da tokrat resno txlg^A'oriie na naJii zaglavljena vpraiSanja. Pcmavljamo: 1. Zakiij sňio stanovalci morali glede na novtt nastale te^^ve sploh pia&tli abonmaje? Od sedmih do devetih zjulraj je veêinii stano\-aI-cevvsIiiJN in so za i^ih ab^mrnaji brezpreclmeini. 2. S IcaksjK) j^avieo si je občiJia bríKcii^vednosti in brez nase privolitve za UUet prilastila uporalv» na^gii funkcionalnega zemlji^, ki pri vpisu .slanwanj v zemljiško knjigo nujno prijvida CankarjcNi 27 X Zahtevamo razlago dvojnih meril v coni A. Privilegiranci (Pr<Âimova? in stavba Fori) so si bilko ograditi sviîje parkirne jiros-toie. kamor niltčc ne^xï^eCen nim;i vstopa, da lahko sami lam hrez-piačno parkirajo. Vsi drugi morajo plačati i^arkiinino ali nabaviti 105 let osnovnega šolstva Ravne - /acetki osnovnega Šolstva v Ravnah segajo 105 lei nazaj v leio 1899. ko so lam uvedi t. i, eskarend-no asiuwno Mo, loje bila takrat manj'îii Îtîla, ia ka-turi so le nekajkial tedensko pouÚevali učitelji z nut-llàic ^levšo^lanju. L;>kacija C)^ v Ravnah se je v teh letih menjaln štirikrat, Najprej so imeli uCilnico v pi^k, Ravne M, 105). Leta 1929 so zgradili iiov Šolski objefu (^laneií dom krajanov Ravne). Sola je |xw(ala samostojna oblskovalojo jeodóOdo U)8 uiencev. Leta 1964 ]e šola Ravne postala po-di užniina Sola, kar je Se daniis. 8. oklobi-a ] 97(1 (za obči^^ki pra/nik).^ predal i namenu novo5olsko ptv sloj:^. ki jc bilo zgrajeno iz stedstev 1. samopris|>ev-ki lalg atne občine Velenje. V zadnjih ?4 letih jc po-tlružniénošoki R;ívneobiskovalo pí»prečno 28 uiencev. Icir je približno Ti ^Kxislotna zasedenost jm norma-iMi. Všotskem letu 200.1'20(i4 so uvedli ludi tleveiJet-ni ) vzgoj no-izi îl'ïraiwal-nodd<>za2l učenccv. Pouk poteka v dveh komb.niraiiih cxldelkih. Zadnjih 32 let vzgajata in izobražujeta učcncc uůtelj.i DanielOlupin Rudi C)lup, UČeneidtv j«gajo\Tdne rezultate na izi")braževalncm [>o-dročji, sodelufejo na vseh šolskih in krajevnih priredi ivah. S-kratso,« Že uvrstili na stopničke v šahiivskem tekmovanju ni državni ravni, dvakral so že imeli državno prvakinjo v Ve-seli ^îli. leios pa so {tn-staii Sc držiivni prvaki v teknuA-anju za iistezo» be. Vsi učenci Že vrr^ito let lekmujejoza bralno .!niti najvišji naslov velenjski re* giji oz, učencem Podružnične Si>le Ravne, Učencem in učiteljema so čestitali ^lireklor ZD Velenje dr. iože Zupančič, vodja zobozdravstva dr. Milo? Leiaič in pet medicinskih sester, ki opravljajo konlRilo čistoče zob. Na Soli R»ivne so bili veseli .slike, §{»pka. lepih bescd.dipicmî.ztibnih pasi. obeskov za ključe in tako velike jxjzornosti zdravstvenih delavcev. Učenci šole so pripravili krajši priložnostni kulturni program. Zxt z;àkijuêekje sledilt> ic spominsko foiogrji-iiranje za ^Isko kroniko. ■ Rudi Oiup abonmaje. 4. S kakšno pi avia) nam oIkíivi od .seilmil) do devetih prc|xivedu-je parkirati ob Iiii5i, Iger smo |>ar-kir.tli sxúny. <.xlkar lii^a stoji, p<.> de-veti uri JX1 jc to v,siikomui'dovoljeno? Tako moramo stanovalci po-'/jio ^wčcr. koscši: rvdjdckak prccs- tor. |irestavljati avtomobile, da ne bi plačali kazni. Izgovarjanje na ogenj in gasilce jc neumno, ker se c^cnj ne bi omejil s^mo na ti dve uri. Če rum ik mcreteali ne znale ixl-govoriti na zastavljena vprai^nju, nam vsaj priznlj&ili kvalitetobivar^i v iiítíMnem srediSčii. Priznajte, da ^e n^ts izigrali. ■ Stunovstci Cankarjsvti 2 Odftuvoi^ m pismo z naslovom Psi (Ol:^ov!j(:no 10. junija i' ledniku Naš časi Z Zakonom oZiisčiti ?.K'ali (lir. list RS.?sl.98Win l26a(XG)jcdo. ločeno, da nevaniega psa ni do-voljeiv Ï zaupal i v vt>denje m, ki nimaj*> ustreznega kinološkega znanja, in oseb;ini, ki .so mlaj^ od 16 lel. Prav tako jedok)čeno, da mora skrbnik živali z ustrezno v7-gi>jo in i^>lanjen oziroma z drugimi nkrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici: vzreja. vzgoja, šolanje in v(xleiijc nevarnih psov mora biti v skladu s predpisaitimi I'ligoji (nagobčniki, vrvica...). Nadzorstvo itnd íA^ajanjem tcg;i zakona in na njegovi posi laliko vodijo lena]x>vodcu. Nadzor nad iA'ajanjem tega (xl-Ifjka ojjj'.ivija ol^čin^ki inšpektorat. Zoper lastnika tïz-vodnika psa. ki ravna v nasprotju s predplsaiîimi doli'xHximi «"ïdbka.sc uvede uradni postopek - ÍAiaflj pidćilni Za stcajene prekri^ke je predpisana enojna denarna kazen 4i)lM)(MMi sn: Sieer paza strjK-n otinos ljudi do živali in soljudi ni dovolj le represija države in lokalne skupnosti, na prvem mesui mora biti splošna kultura in zavesi l udi. Ljudje sami nîorajo biti toiko osveščeni, da vedo, kaj je prav in kakšno vrsio živali laliko imajo v stanovanju ter komu jo lahko za-upajo.da ne bodo ogroža I i svojega 1er življenja soljudi. ■ Sonja Gtazer, Homunafna inšpektorica MOV Odgovor na pismo \dolia Štoniiana v Imonii Mraiike RťpiihlikaiKi SloV4^iil|ť v tedniku Naš Čas je bilo v Četrtek. 17. junija 3 X >4. objavljeno pisnKi Adolfa Stoir.iana. v kata«m opisuje «protipraven« vstop us-lu^Tcncn Mestiwdičinc Veleniev prostore stranke Republikiinci Slovenije. V njegcvem pi.'^mjuje kar nekaj neresnic. Oogodki. kijih gospod Stt>rman ruvaja, se precej ra^likttjejo od dejanskih. Mestna ol^na Velenje je kot lastnica poskjvTKîga i^wlora na šale^ 19 a v Velenju K 1995 ssiranko Republikanci Slovenije sklenila |x>godbo o najemu, in sieer za di> ločen čas. za doho desetih let. Nadaljejebila26,1199Szomen-jeno strunko sklenjena |K')godht o najemu poi^lovmli prostorov n» nadome,stni lokaciji, lo je na Efenkoviôl v Velenju, pimovno za določen čas. za dobo štirih let. to je do 1. 2tKl2. s čimer seje na-jeiiuiik slrtnjal.sij je pogtKUxipcKl-pisííl in se je z njo Qxîsybno di'Jočib v pcjgodbi) preneha [o ra/meiie na Šaleški 19 a. Do 22. 6. 2004 najemnik Mestni občini Velenje ni poravnul nltinajcnuun.^ a pcy^Uwnj jwwlorna lokaciji Sii leska 19/akoi tudi ne za poslovni prostor na li^ciji Cfenktiva 61. Gospsxla Adolfa î^tormanaje Mc«níi občina Velenje večkrat |x>z-vala. naj |X')ravitanastalesir(«keza najemnine» j>cs|o\'nih pixwtonw in refundacije obratcivahih stroškov za najem prosloiiw za potrebe stranke Republikanci Slovenije na Idwcijah Šaleška 19/a in Cfeiiko-va 61. kar vse do daixs tv storil. dobjecKl30.11. 2im do 1, X 2ÍK12Z obrestmi ^kI zapadlosti do plačila; Dne 28. 5. 2()04 je bila zjradi poškodovanega cilindričnega vložka opravljena zamvnjava ključavnice na |x>slovncm prostoiit na lokaciji Šaleška 19/a Velenje in Ibto^'afiraixistanje v prosim u. tine 7. 6, 20(14 pa je bil najemnik ponovno pozvan k izpraznitvi paslovnega prostora, vcnd.ir pisemske pt^iljke fii lv">tel sprejeti, čepiav je bil opravljen poskus osebne vri^tve. V Mestni občini Velenje si vs-eskozi priziidevamo, da bi zagotovili dobre pogoje za tlelo na.ših za|xvlci^i h. zalo smo t(d i ko lx>lj zgríí^eni.diijevjKine^eljek, 14. junija 2IK>4, okrog 14, ure v pr«Kioi ih na Šaleški 19 A Adolf Storman fizično na patle I gospoda Bojana Ćampa. zaposlenega v Upravi Mesine občiiie N^lenje. l>>g^xlek se je zgodil med delovnim časoiti (ih izpi>lnjcvaitju slu^xiïih dol?ix"w-tt ZÁiposlencga, Nail nasilnim dejanjem, pri Icileremsobiii prisolni tudi predstavniki policije, .smo ogorčeni.saj se v na^i oI-jČíjií trudimo usivariti okolje, v katerem se lx) vsak naiJ obča n poČTit i I vameg;i. ■ Tadeja Mravljah, Siužba za odnose z javrrosimi MOV Juhu, oblekli bomo tangice Pred tlnevi snm v Ztlravstvenem domu Velenje z;»-ključili že 5. šolo hujšanja. ki jo izvajamo v sodelovanju s programom Cindi Slovenija. Šolo je štiri mesecc obiskovalo 52 udeležencev, ki so lažji za dobrih 322 kilogianiíiv. Vse. ki bi želeli » naprej.« Poudariti de uvrstitev i' sanjsko ti' ^o pn-akos\ prav lako si evil/te poUkoithe. ihpth je uh tem zan^tf^' vo íť toliko hotj (Iragitven i/t zodo' votjstfo kluba 1er pokro* viu-fp Oorcnja toliko ve^je? »Zagotovo. Za generalnega^ po- viSji ravni. Delo je bilo sicer uspe&noŽe doslej, zvifvjimi dcsežki pa se spreminjajo tudi c^rganiza-cijske zahteve, kijih klub mora izpolnil), zavzeto pa že v Jem trcnui-ku »kadrujemo.« nkipa je prakliCnť« že sesiavljena. Po tnlbodu Mlakarja in Šk(>fa sla priivla vratarja DuKtn Podpcčanin Primož Prošt. vraća se Marko Oštir, prišla pasla ludi 'lonitiž Lc-siir in M-drsm Zmic. Ptïgovarjamc^ se znekatcrimi drugimi igralci, najbolj olipljivi pa pť»gtwori z Momirjem Ulitem, ki je bil prvi strelec minulega pAensiva Srbije in ('me gore in !>i lahko hil res prava okrepitev za naslednjo sewno. Jani Žrvko (predsednik tduba), Borut Piaskan (pomočnik glavnega trenerja)^ Sebastjan Sovič (kapetan), tvan VajdI (glavni trener)^ Stane Škoberne (kondhijskf trener)' verjamejo, da bodo takole veseli tudi čez leto dni ».ma z nastopi v sanjski ligi prvakov in v i^jbeh diîmaOih tekmovanjih. Zaradi lega pa vodstvo kluba seveda ne počiva. Po končanem prvenstvu ni držalo križem rok, zalo je nova igralska za.sed-ba Gorenja že skoraj pt^znana. Prijetno kolje je bila seveda tudi priložmxŇt za oceno minule sezone, predvsem pa za pogled v bližnjo prilîOdm)Sl. Najprej lorej pnlika Z4i pogwors pnídscdnik<^m kluba .^ânijcm Žívkom. Z (líttiasnjiM srečanjem končujtíe n uvrsti-tev v ligiT prvakov, lo pa je hil tudi na^ edini pravi cilj. Vse t<^ smo dosegli navzlic temu, da je bila sezx>na zaznamovana s licvilnimi poSkodbami, z veliko kroviielja je to ključnega pomena. Do neke mere je njegovo pokřti-viieljstvo lokalnega značaja, ko pa klub dc^seže uspehe na evropski ravni, je Gorenje deleŽJio dobre reklame v Evropi., ki je njegovo glavno tržišče. Zalo smo s predsednikom uprave Gorenja Pranjem Bc^bincem zastavili dve- do Irilelni načrl.v tem obdobju pa bi se klub razvil tako dnleč,da bi Gorenje res uživalo ujp.xJm'sli takšnega sp(mw>rstva. Vsi ti cilji si> bili doseženi, zato .smo vsí skupaj za-ikwoljni. Tudi ostali spc^nzorji. ki so po mojem že deležni povrainih učinkov za svoj deleža Šc več pa bomo skušali za njih naredili v prihodnje.« Z uvrstitvijo v ligo prvakov si je v/)d*đvo khiha nah'Uo tudi veliko odgovornost. Čeprav ste dant:s .šele zaključili prejšnjo sezono, verjetno le krepko razmišljate o naslednji? «Nova sezona je praklicno žc pred vrati. Tekmovanje se res začne šele Čez dobre iri mesect^mi pa se nanj žc mtvno pripravljamo.'Ib pomeni kadrovanje ekipe, formiranje uprave, pra%' tako delno preobli-k^wanje kluba, da bo v celoti pripravljena za nastopanje na precej la bo težka in zahlevna, zato moramo za^rtoviii dtwolj igralcev, da bo prvo moštvo imelo dovolj možnosti za ustrezne menjave in vsaj delni počitek- Kadríwanje smo lako praktično skic nib' in menim. da smo se dobrt> okrepili.« Vnwo sezono torej lehnovalno stopate v korak s (À'ijaiu? '»Takšen cilj imamo že nekaj let, sicer pa je v slovenskem n.>komet-nem prostoru lo že dolgo edina prava spodbuda. Naí cilj je torej letos finale državnega prvenstva in resen niiskok na naslov prvaka. Vemo, da tudi (Celjani doživljajo bistvene spremembe. Odhaja nekaj zelo kaki>v()sinih igralcev, kot sta Dejan Perič in Renato Vugri-nec, zlasti v obrambi pa btnlo gotovo pt^a^^ Marka Ošiirja. Pravi cilj za naslednjo sezono je torej uvrstitev v lïnalc, saj l)osia ludi tokrat vUgo prvakov vc>dili prvi dve mesli.malopolilio in malo na glas pa bomo naskakovali naslov.« ÍJfia prvakov? »v njej si ne zastavljamo ciljev, ki jih ne bi mo^i urc.sničiti, želimo in hočemo pa prili čim dlje. Konec koncev lige prvakcA'še ne po-zjiamo, seveda pa vemo, da je lo najvišja raven tekmovanja v rtïko-melu. Zaslavili si bomo realne cilje, predvsem pa se ŽA'limo iz skupine uvrstiti v naslednji krog. Žrebanje skupin bi> v drugi polovici julija in lakral bo bolj znano, kakšne so naše možmMi. Zeloptv membno je.da Čim Ivlje odigramo .lest tekem v skupini, loliko je za-gotiwljenih. uvrstitev naprej pa bi bila zii niis klub lep uspeh ziv prvo se/t^no tekmovanja v najbolj prestižni ligi na sveiu.« Pri tem ho gotovo Zfilo pomembno, da s kltibom dihalo vse mesto, î'.vo dolina, ne samo tjuhitelji r«-kometa ? »iiotovo bomo storili vse, da bi privabili čim večje število gk)dal-ccv. v z;ïdnjih leiih se je Slovenija paTodila v korist rokometa in tudi mi moramo to izkorisiiti. Rokomet je res enkraten Šport in želimo si, da bi bila naša dvorana na vseh lekmah polna. Dobn.^ sode-liwanjezobčino morami>še okrepili, kar velja ludi za ostale dejavnike, skupaj pa bomo zagi)U'>vili, díl iw Rikomclpt^ítalŠe lx)lj popularen, ne le v naŠi dolini ampak v vsej Skweniji- Zek) konkretnt>smo si postavili ludi cilje v mlajših ka-legorijah, navsezadnje ludi l.M) otrok, ki HO vključvni v ta šport, zelo veliko pomeni.« Oh koneu pnvnstva ste posebejpO' udarili, da so z/t uspeh zn^tibti »m v kluhtt, pa tudi to, da moštvo pu-šča srce na parketu? »Pri lem moram povedali, da na vseh nivojih v klubu resno in trdo delamo, resničnost jc pač takšna, da so najbolj odmevni rezullali članske ekipe. Cc torej gtwrim o njej. naj povem, da vendarle nist> zaslužni samo igralci, čeprav so mc>čno zcksetkani dosegli vse za-.slavljene ciljc, ampak so zaslužni tudi strokovni delavci, pa tudi so-delavcx^m v upravi se moram zahvaliti za zavzelo in cxlgovomo de« lo. Poleg članske ekipe odlično delajt") tudi mlajše selekcije, v katerih vedni'> di'isegamo iulmevne rezuluue. ti pa so pogoj za uspehe najboljšega moštva.« Smemo čez leto dni pričakovati prav takšno zadovoljstvo? »^Pričakujem, da se bt'>m(5 ob letu znova zbrali lukaj. upam. da z malo wč sreče z vremenom, predvsem pa, da bomo s Še večjim veseljem pogledali na7aj in naprej. Imamo odlično Članski"» ekipo za naslednjo sezono, zelo uspc^šna bi morala biti kombinacija kacfcLske in mladinske ekipe, v katerili je nekaj zares obetavnih igralcev, na katere moramo v prihodnjih letih resno računali pri vključevanju v prvo mošlvj. Cc se Ix^movv.seliií ludi čez eno lelo? Vsekakor!« ■ ENOTA VELENJE Cesta Simona Blatnika 9 tel.: 03/ 5866 • 447 ZBIRANJ ODPAI iîJJJJiÎ/i'JJ yj'jjij iiiijwvjj'j S^i^m zadan :'ú ržá vnosi i! gorenje Klimatske naprave ine|. tvej. deiD. L -it-' C" ^ fc > ' V r Tel.: 03 «90 19 44 w.go ten i e. ct>n\ Predsednik Jani Živko podarja za spomin Gorazdu Škofu in Matjažu Mlakarju dresa, v katerih sta igrala Športniki pri predsedniku vlade Predsednik vlade Anion Rop, minister za Šolstvom. znam>st in šport Slavko Cîaber in minister za notranje zadeve Rado Bohinc st) v ponedeljek na Brdu pri Kranju sprejeli siolnijo slovenskih športnike^, ki vpretekJcm letu na sveuwnih in evropskih prven-slvih osvojili odličja- V pt^zdravnem nag^M^ru je Anton Rop sebej poudaril, da so prav šptirtniki v zadnjem de.selleiju naredili največ za prepc^znavnast Slovenije v svetu in dali z^ed vsem ostalim. »Slovenija sc je ielos uvrstila v prvo ligo evrt^pskih drŽav. Ob tem si želim, da bi bili kot držiiva in kot družba tako uspešni, kot sle vi.« je 5e poudaril Anton Rop. Med udeleženci na sprejemu so bili tudi rokomeliii^i Gorenja. Luka Dobelšek med izbranci Selektor srebrne slovenske rokometne reprezentance Tóne Tt-selj je na uvodni del priprav za olimpijske igre povabil 20 igralcev, ki so se včeraj zbra b'v Maribt>ru. Pod Pohorje sta prišhi tudi Zt^ran Lubej in Vid Kavtičnik. ki se bosta izbranceni spel pridružila po končanem okrevanju. lime T'i&elj je na priprave povabil ludi Sebasljana Soviča, Marka Ošliijain Luko Dt^belškii iz velenjskega (îorenja. zraven je tu« di novi vratar Vclenjčanov Dušan Podpečan, prav Uiko pa zdaj še bfvša člana velenjske vrste Matjaž Mlakar in Cîorazd í^kof. Zelo opazen delež kluba iz Velenja, še pkrevanja p<.i takšni poškodbi v svoji karieri Šc nf videl. Torej je precej možno.sti.da bo nvzri'>čala problemov. da bo koleno v redu in da se lx»m kmalu priključil stj-igralcem na igrišču.« Odmor do Z. avgusta Gorenjev kondicijski trener Stane Škoberne je medtem pripravil pn^grame, kako naj igralci vadijo lÁoX avgusia.'lèdaj se btxJo vTb-polšici začela lesi i rdovnik, Primož Kozmas,RožIe Prezelj, Igor Prime. Matija Sestak. Med znanimi luji lekmiwaki Í2>topa dmga na 01 v Sydneyju leta 20ÍX) v skoku s palico 'îatia- na Grigorieva» Avstralija. Številne discipline bodo zanimive predvsem zaradi tega. ker bodo nekateri domaći in luji atleti posk'uAali doseći norme in si zagotoviti vozcwnitx> za poletne olimpijske igre v Atenah. Vprogramu tekmovanja je tudi poslovilni tek Jolande řeplak za AK Velenje na m. lekla pa bo s pionirkami in mlajšimi mladinkami trenerja Toma Popetrova. Atletski miliijg bo znova zelo privlačen tudi za gledalce. Poleg lega, da gre za tekmovanje pod reflektorji, so organizatorji pripravili žrebanje vstopnic za praktične nagrade in ob koncu tekmovanja velik ognjemet. Tekmovalni del mitinga bodi^ že ob I8.()() zaćele skakalke s palitx) in metalke kladiva, uradna otvoritev bo ob 193(1. zadnja disciplina pa bo navrstiob 22,00. Od danes do nedelje državno prvenstvo Velenjski konjeniški klub bo (^d danes do nedelje izvedel le-ta^njc državno prvenstvo v preskakovanju zaprek, že teden dni kasneje, torej od 2. do 4. julija, pa 5e državno prvenstvo za mlade konje, ki bo Štelo tudi za slovenski pokal. Državno prvenstvo bo Štelo za mlajše mladince posamično, za mladince inćlane paptwamično in ekipno. Danes b<"»do lekme začeli ob 14.0(). jutri ob U.MKKv soboloob 14,00 in v nedeljo spet ob 10.00. ■ Do uspehov z lastnimi močmi Ljubitelji ko.%ke v Nazarjali so svoj klub usta-n<3vili »šele« leta 2001, vse.s iranski h uspelKwv minulih treh letih pase lahko upraviće no veselijo. Cianska ekipa v 3. državni ligi se je doslej uvršala med 5. in 3. mestom, ki ga je osvojila tudi v minuli tekmovalni sezt^ni. A pol do njega ni bila lahka.sajsose pred scztw^ znašli v denarnih škripcih, zato so morali mošlvx> zmanjkati. trencijem Andrejem Pcćovnikom, ki }e bil lani Se igralec, s svojim trenerskim delom pa je ekipi zagotovil dolxjr kak<>»v{ísini napredek, predvsem pa je znal ustvarili prijetno razpoloženje med igralci in v klubu spk^h. / veseljem so torej sklenili minulo sezono, zadovoljstvo pa lemelji Še zlasti na bilrem napredku vseh mlajSih selekcij od mlajših pio- pri tem pa so se oprli predv.sem na domače igralce. Ob zmanjšanju so ekipt^ ludi pomladili, saj najstarejši med 15 igralci šleje 26 let, v njej pa so rudi trije mladinci. Zcb so zadovoljni s nirjevdomladinccv. Vse nastopajo v različnih državnih ligah, vkaterih sicer (še) ne dosegajo visokih uvrstitev, razlog za veselje pa je gotovo velik napredek v igri ekip in posamezjti- kov, kar je za pičli dve leti gotovo zelo spodbudno. Ib je tudi lemelj za načrle. da bi v naslednjih letih z lastnimi igraki napredovali v drugem članskih ligo. Porok za loje ludi nenehno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje lasuiih lreneijev,pri njih pa posebej velja omenili Primoža JeIsnika. ki jessvojostrokiwm'fst-jo, Zibanjem in priljubljenostjo doslej zares veliko pripomogel pri napredkom mladih in najmlajših Igralcev. Vse loseveda vliva pravo mero opiimizma, da bodo Ijubiielji košarke v na-zarski špc^rtni dvorani v priluxJnjili letih spremljali vse boljšo in lepšo košarko. Tako zastavljeno delo je našlo svoj odmev tudi v širšem slovenskem ka^arkarskem prosto^ ru. Pravi dt>kaz za io je dejstvo, da b<5 v sobpsko pivensivo na Češkem pri^a sUwnska reprezentanca do 20 let s trenerjem Ivanom Sunaro in z Erazmom Lorbckom na ćelu. Poleg lega bcxJo mladi skivenski reprezentanti i?., 14. in LS. julija v nazarski športni dví^ranitxligrali prijateljske in pripravljalne tekme z vrstniki iz Avstralije. Češke in IlrvaŠke. evropsko prvenstvo pa se bo pričelo 23. julija. V NćtZiirjah so seveda veseli lega priznanja, saj bodo lahkih reprezentante spremljali na tre-ningili, mladi domači igralci pa se lahko pri lem marsičesa naučili. Hkrati je lo ludi pri-ložn<"«t, da kc^rkarji in oslali špc»rlniki spoznajo možnosti, ki jih Nazarje z dvorano in okoliškimi zmogIjivt%slmi ponuja za dobre priprave in tekmovanja. mJp Sporočilo za javnost Predsedstvo Nogometnega kluba Šmartno iz Šmarlnega ob Pa-ki je na torkovi seji sprejelo odstop predsednika kluba ,Tožcta Krajnca. Kol je znano, je la svojo odločitev napovedal ic v začetku maja in jo utemeljil z odhodom na novo delovno dolžnost s svojega poklicnega področja. Do izvolitve novega predsednika ga bo nadomeščal po dp red.se dni k Peri Krbavac. Pred-sed.stvo je prav tako sprejelo odstop dosedanjega direktorja kluba Aniona (trobelška na njegovo pc»budo zaradi osebnih razlogov. .Jože Krajne in Anton GrobelŠek bosta Še naprej sodelovala 2 novim vodstvom v aktivnostih, ki so povezane s preteklimi obveznostmi. Izredni občni zbor kluba z volitvami novih članov predsedstva in z razrešitvami nekaterih dosedanjih članov bo predvidoma 5. julija. ■ NK Šmartno Rekordno na olimpijskem teku v spomin na Jožeta Tisnikarja Letos se je 23. gozdnega teka in 2. memorialnega teka Jožeta Tisnikarja udeležilo skupaj 141J tekačev zvseh koncev Slovenije, ki so se v21 starostnih kategorijah pomerili na progah od 300 m do 10 km. lekmovanje je štelo tudi za štajersko-ko roški tekaški pokal in tretjo lekmo za Pokal ireh dolin. Umetniško sliko Stanislave Arsc^vske .si je prvič pritekel član AK Velenje Andrej Voglar. Uvrstitve ve le nj.sk i h lekačev: dečki indeklicc-do9 let: 1. MamšaBer-]ol(ŠkidTrim Podkraj) 3. Vid Jerčič (MTS Gorenje); tek na 10 kmr moški ' do 29 let: 1. Andrej Voglar (AK Velenje) do 49 let: 1. Milan Zupane 37:13, 5. Stane Barber, 7. Branko Vanček; do 59 let: 7. Martin Lah (vsi DSR Gorenje)... V tekmovanju za Štajersko-koroški pokal je v vodstvu Andrej Voglar. ■ H J Športno društvo poslovnega sistema Premogovni k je prejšnjo sredo pt^d pokrovitclj.stv\'>m Olimpijskega komiteja Slovenije in njegovega odbora šporia za vse 1er Mestne občine Velenje izvedlo 13. olimpijski lekv Velenju. Na lepo urejenih tekaških progah v turističnem središču se je tokrat zbralo kar okrog 400 udeležencev, kar je v Velenju največ tJoslej in nekajkrat več kol v ostalih slovenskih krajih, kjer komajda presežejo stoticw ■ Turnir v malem nogometu KLub malega ncigomeia <ÍM DdvŽe (Gradbeništvo Merzdtwnik) vabi na dnevno-ni'>čni turnir v malem nogpmetu. Turnir bi^ pcJtekal dne 3. julija na igrišču v DovŽah pri Mislinji spričetkom ob 14. uri. V primeru večjega števila ekip se bo turnir nadaljeval v nedeljo. Žrebanje bo v četrtek I. julija ob 19. uri na igrišču v Dovžah. Prijavnina zjiaša 5000 SIT. Vabljive nagrade. Za hrano in pijači^ bo poskrbljeno. Prijavite se lahko na Iclelonski številki 521 288 {David) in 04114fi 714 (Marko) ali pred samim začetkom žrebanja NA KRATKO IVIliicteii Stojnic na Sredi junija je bilo v Bratislavi evropsko prvenstvi wkaraleju. Sliv venska ekip4i,v kateri je bil tudi Mladen Stojnič, trenutno sit^r član karate kluba izí^alca.jc med 5D ekipami osvojila 9. mesto. Zmagala je Turčija, ki je v finalu premagala Španijo, prav Španci pa so v prvem krogu pa'magali Slovenijo in ji tako preprečili boj za višja mes la. Míní /mHii}kHl ccnlínieUT Vsc>botoje bil v Murski Soboli mednarodni aileiski miting, na katerem je nastopilo preko 2.50 atletov z Madžar.ske 1er iz HrvaŠke in Slovenije. Ib je bila lepa priložnost za uveljavitev mladih ailetov, dobro pa sojo izkoristili predstavniki velenjskega kluba. saj jih je pod vodstvom in?nerja Borisa Salamona nastopilo kar 30. Zlasii dobro se je odrezala mlajša mladinka Nina Kokol, ki je zmagala v skoku v daljino, s 589 centimetri pa je samo 741 centimeter zgrešila normo za nastop na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu. Kljub slabim vremenskim razmeram je kar nekaj mladih velenjskih atletov po.stavilo osebne rekorde v tekih na srednje proge. Pc^leg Nine Kokoi so prva mesta v kategoriji mlajših mladincev in mladink osvojili le Maja Mi h alinee na 60 m (8,19), Ur^ka Kralj s palico (300 cm ), Nejc Upnik v daljini (624 cm) in štafeta mladink 4 X ion m Ko?eljnik, Javomik. Mihalinec, Kokoi (48.95); drugi mesti sta dosegla Petra PozniČ s palico pri mlajših mladinkah (200 cm) in Ciorazd ŠuUgoj na 2000 m pri članih (5:54,96), tretja pa /iva Koželjnik na 100 m (12.K4) in Nas tja Kramer na 300 m (42»06) pri mlajših mladinkah. Romana 'lesovnik na 300 m pri picmirkah (44,0.5) ter pri članih Tomai^ Pliberšek na 20(X) m (5:59,52) in Malic Nežmah na 100 m (11,41). Snnirarski skoki Na meddruštevni tekmi v Mostecu pri Ljubljani je v nordijski kombinaciji med člani in mladinci zmagal sloveaski reprezentant AnŽe Obreza, ki je bils 17. mestom najboljši med velenjskimi predstavniki ludi v skokih pri članih: v mladinski konkurenci sta bila v skokih Anže Obreza 6. in Igor '/.izck 13: pri dečkih do 13 let je bil 8. Niko hji?xir, do 15 let pa Gašper Berlol 15. Na meddruštveni tekmi v Vizorali sta bila pri cicibanih do 9 let Martin I lajsinger 5. in Matevž Samec 6., pri dečkih do 11 let pa je Urh Kranjčan zasedel 2. mesto. /uix>k ill liiriiirv malcii) no^omclii Minulo soboto so člani društva prijateljev mladine Edvarda Kardelja s pomi^jo nekaterih donatorjev pripravili prireditev za vse otroke, ki s(i želeli preživeti dan malo drugače - že 14. žurčck. V različnih delavnicah je ustvarjalo približno KHJ otrok in neka- teri njihovi starši. Slikali so na .steklo, papir» s kredo, izdelovali vetrnice, muce, nakit... metati obroče, ciljali v larčo... Zelo so se razvescDli gasilcev KlD Šalek, ki so jim pokazali, kako se cilja v tarčo z vodnim curkom. Popoldan omenjenega dne pa si> člani DPM-a kljub aprilskemu vremenu u.spcšno izpeljali še turnir v malem nogomelu. Najboljše ekipe so prejele priznanja. Organizatorji in udeleženci so ob koncu menili, da je bik^ druženje mladih in mladih po srcu zelo prijetno. v Športne poutnice za vse Šporlnazveza Velenje je v w>delovanjusFundacijo zaŠp»>rl,SRZ Rdeča dvc>rana in Mestno občino Velenje tudi letos za osnovnošolsko in srednještjLskti mladino pripravila program «športnih počii-nic za vse.« Različne aktivncwti pc^d strokovnim vodstvom bodo v juliju in avgustu trajale pt^ leden dni. Mladim st"» na voljo atletika, nogomet, tenis, košarka, pbvanje, planinarjenje, jadralnih padalstvo, golf. odbojka, streljanje zzračno puškcj. vožnja 7. gokartom in bridž. Prvi bodo na vrsti osnovnošolci, ki b»>do že v nedeljo začeli tabor mladih planincevvLogarskidolini.prav tako osnovnošolci pa bodo 5. julija začeli prvi od štirih »šporlnih taborov Zmaga KuŠtri-na ob bazenu.« Sicer seje treba za julijske aktivnosti prijaviti do 2. julija, za dejavnosti v avguslu pa do 13. v tem mesecih. Vse informacije so na voljo na Sporini zvezi Velenje na telefonskih številkah 897-54-10 in 03I-555-6H9 ali na: sporlnazveza.velenjeô^iol.net. 22. \aska olímpitada Športno draštvo škale - Hrastovec bo letos izvedlo že 22^ vaško olimpijado, Organizatorji ») imeli zadnji dve letivelike preglavice z vremem'^m, zalo letos upajo na boljše razmere.še posebej z^io, ker bo ob tej priložnosti krajevna skupnost Skale-IIraslovecpraslavilii svoj praznik, vaška skupnost Skale pa bo namenu izr<^ila 100 metrov posodobljeneceste. Vsklopu prireditev bo tudisrcčanje Škalč-anw, Id so se morali iz kraja iz.scliii zaradi posledic rudajjenja, Letos pričakujejo nastc»p ekip iz Razkrižja, Mislinje, Ponikve, Plešivca, Cirkovc, Završ, Razborja, Radovc^v. PertoČ, Voličiiíe. Podkraja. lurislične kmetije Senekíwič in seveda iz Skal. Pomerile se bodovvlečenju vrvi, prelaganju orehov, metanju krogov,vpolž-evih dirkah in v disciplini EVRO 2004. Igre b(Klo v soboto. K). julija,vLoč s poskusno dobo 6 mesecev. Pogoj: državljan Republike Slovenije, vozniški izpit B kategorije, moški, ustrezna izobrazba Vlogo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: MIX d.o.o., Kosovelova b.š,, 3320 Velenje občina Šmartno ob Paki ^.ai r» - _ BnlpMBI-flB|lB fiUWikCVIBllQ rvWíMteQI Ajwn^dKRi »I Bl.KMlt UMlMsFrulk. ^nwkt-mÊkmrn [■■■■ťt^BMI fllllU bBM.âlMeiB 61 FWll nMa (wninnga, 1J I, KT frvM^HàtMm pnntirilM uijja w wh pffir4ý1řM)t ftnipiw» Mtn^rtsfiw^ £nnit2fiíh pTod^aliub ccf V pm(ia|ftlAah .^vila KlUj od 23. dû 4.7.20Q4ciÍfOTuldan pa namenjen preverjanju obvezne opreme in sesianku ekip. na katerem bomo razjasnili morebitne nejasnosti glede proge in načina tekmovanja. START Start že druge tekme ARS Velenje bo jutri ob urt ho na Titovem trgu. Po kratkem svečanem promtK'ijskem startu se bo 40 štiričlanskih ekip iz 11 evropskih dr?av (Anglija, Francija, Nemčija, poljska. Ćeika, Latvija, Nizozemska. Danska, ilrva^ka, Srbija in Crna gora ter Slovenija) podalo proti kozolcema pri íkaLskem jezeru, kjer boskiipinski start. Start 24t) kilometn^v neokrnjene narave, premagtwanj samega sebe, žuljev in limskega duha. Uspe lahko samo najKUj pripravljenim in najbolj izkušenim. Pa pojdimo piu^asi po progi, ki jo je sestavil vodja proge Andrej Bračič -Bračko, dolgoletni tabornik in načelnik rodu RJ/. Velenje. Ijal mimo Belih Vod do frne na Koros^kem. Tukaj bodo prvič prišli do svojih lUO-litrskih zabojev, ki ga ima na voljo v.sak od tekmovalcev. V njem ima shranjeno vso potrebno opremo, pijačo in hrano, /aboji jim bodo PETEK 10:00:00 START-KAMPJEZERO PETEK 10:20:00 ČOLNARNA PETEK 11.05:00 ČOLNARNA PETEK 11:45:00 ŠOŠTANJ-RIBIŠKA KOČA PETCK 14:30.00 BURJAKOVA STENA PETÍK 18:00:00 PECA PETEK 21:00:00 iGfiCevo PETEK 23:20:00 KOCA NA NARAVSWHLf DINAH SOBOTA 2:20:00 DRAVOGRAD SOBOTA 10:5000 RIBNIŠKA KOČA SOBOTA 20:20:00 HOTEL PUWJA-ROGLA NEDELJA 2:20 00 OOMNAPAŠKEM KOZJAKU NEDELJA 5:50:00 CILJ.KAMP JEZERO V tabeli so predvideni samo prihodi najhitrejše ekipe na dotočeno točko! Začetek tekmovanja bt^ oznanil pisk na taborniški rog. Ckipe se bodo najprej pi>dale okoli tkalskega jezera in mimovrtičkarjev do čolnarne oh Velenjskem jezeru, kjer je najprej na vrsti 2 km dolg odsek plavanja. Ze tukaj nastanejo tudi do ;lve uri velike razlike med prvo in zadnjo ekipo. Pkivanju sledi hi^ja/tek do Šoista-nja. kamor se biido ekipe najprej podale s kolesi. 50 kilometrov dt>Ig odsek jih bo najprej pope- na.Uednjič na voljo čez približno lOt) kilomètre, lam bodo ?a nekaj ur zapustili »udobnost« kolesarskih sedežev in se podali do Burjakovih peči. kjer bo odsek spuščanja po vrvi. Sledil bo vzpon na vrh 2125 met rvih stenah, na mosîu v Dravogradu, na Rogli in seveda na cilju. Ce pa si morebiti Ickme ne morete ogledati v živo, vas pa zanima, kako bodo ekipe prema-govaie vse omenjene napore, si lahko to pogledale na spletni strani tckmovanjaars.rutka.net. kjer bomo ekipe spremljali iz minute v minuto, ali pa poslušate vašti najljubšo radijsko pc^stajo. Vabljeni na nepoziibno avanturo! »/moreš? Si prepričan? Pridi in poizkusil« ■ Ravč Novice iz SAO CIaiii SAO na tekmi v balvan-skem plc/anju ... MinuU^ soboto je bilo v Kt>pru državno prvenstvo v bah/anskem plezanju- V lepem am-bienlu na pomolu ob morju so se pomerile najbolj^ slovenske balvanske plezalke in plezalci. Smeri, oziríwa balvanski problemi, st^ bili postavljeni tako, da je o uvrstitvi odločala predvsem moč. Tekme sose udeležili tudi irije člani Šaleškega alpinističnega odseka, in siccr CJregor Šeliga. Ciorazd Hren in IV ter Bračič. Naíim fantom je žal zmanjkak> moči za finale in najvišja mesta, a so se glede na zahtevnost smeri in močno konkurenco solidno uvr.stili. Šeliga je zasedel 17. mesto, 1 Iren 21. in Bračič V zanimivem in atraktivnem finaiu seje po-kaziilo. kdo so pravi baKamki plezaki. Pri lan-tih je bil najmočnejši Jure <íť>loh (AO Rašica), nadrugomcstt>seje uvrslil Urh Čehcwin (AO Ljubljana - Malica), tretji pa je bil Matej Sova (ŠPO Tržič). Pri dekletih jc bila zmagovalka znana šele po superfinalu- Vse mt^čnejSa Natalija (îros (AO Kranj) jc tako pokazala premoč pred Mino Markovič (SPO PD Ptuj) in Ma.^^ Ribni-kar (ŠPOTržič). ... in na tekmi ťiťihanov v leža\nosli že naslednji dan,v nedeljo, je bila vgR^su- peljski Športni dvorani tekma mlajžih kategorij za državno prvenstvo v ležavno.stnem plezanju. Medcicihankami in cicibani sta nastopila tudi dva mlajSa člana Šaleškega alpinističnega odseka, Lara Mcnhart in Matic Safarič Kobr sia se na tekmo pripravljala s trenerjem Matijo Rovšnikom. Vsak v svoji skupini sta zasedla 17. mesto, kar pomeni dobro uvrstitev za prihodnja tek-miTvanja. Lara in Matic namreč Šele spoznavata šporino plezanje in zagotovo bomo Še pisali o njunih uspehih. Grei^or Šeliga nspesen hidi v konjskih balvanih Cîrega Šeliga je na p^-jvabilo Robija Jamnika c^Lskal ncM>baJvanskopkzališče )ia Kiiroškem. .lamnik je tam namivč pripravil zaplezanjc kar nekaj balvaaskih prohlemcw in jih nekaj že tudi preplezal. Balvani, ki spominjajo na peščenjak .p<>nujajo razJične stopnje zahtevnosti. Najtežjo izmed njih je preplezal ravno Šeliga in ga piiimenoval Zivoiinjsko carstvo ter mu dal oceno Fb7c+, M S. J., S. P. Rokomet na mivld Konec minulega ledna je bilo v(?elju prvo državno prvenstvo v rokometu na mivki, igri torej, ki iz sredozemskih držav prodira tudi v Slovenijo. Igra je izjemno hitra in zanimiva, zato tudi v Olju pravi množici gledalcev ni hilo niti za trenulek dolgčas.V ženski konkurenci so nastopile Štiri ekipe, četrto mesto pa so osvojile Velenjčan-ke, ki s to igro dotlej nLso imele nobeniJi izkušenj. Pri 1'antih je nast(îpilo trinajst ekip z več kot 50 rokometa^i. ki igrajo v ligi Siol s kar enajstimi olimpijskimi kandidati. Velenjski igralci Marko in Beno Oštir, Branko Tam.še, Robi Lainšček. Simon Rožič in Mitja Gavriloski so v polfinalu sprecej smole izgubili proti kasnejšim zmagovalcem iz Ormoža, v tekmi za tretje mesto pa so šele po odločilnih strelih izgubili z ekipo z Urckšem Šerbcem in Ro-bijem Šalaričem. V zelo privlačni revijalni tekmi sta se gledalccm predstavila tudi Tanja Oder In Vid Kavtičnik. ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVUENJSKO ZAVAROVANJE Želite nadaljevati varčevanje po Izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme? Zavan^valnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBINECA ZAVAROVANJA z enkratnim vplačilom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVUENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije, Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti enot premoženja v Izbranih Investicijskih skladih. Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski Številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote v Celju osebno ali na telefonski številki 09 42 26181. Pokličite že danes. os tMJt WE >OTUIU« VU WST. triglav ZAVAIOVIU.N »CATRICLAV. Oa y^ ANDRAGOŠKI ZAVOD i//^ LJUDSKA I /A^Avelenje LJUDSKA UNIVERZA vas v šol, letu 2004/200S vabi v izobraževalne programe: - OSNOVNA ŠOLA ZA DORASLE (BREZPLAČNA!) - PRODAJALEC (1., 2.. 3. letnilc in prekvalifikacija) - KUHAR-NATAKAR (1., 2., 3. letnik in prekvalifikacija) - VOZNIK (1., 2., letnik in prekvalifikacija) -ADMINISTRATOR (1. letnik) - EKONOMSKI TEHNIK (SS11. letnik, PT11.. 2. letnik) - GOSTINSKO-TURISTICNI TEHNIK (PT11.. 2. letnik) - VZGOJITEU PREDŠOLSKIH OTROK (SSI 2, letnik) - POKLICNI TEČAJI: ekonomski, turistični, gostinsiu tehnik - ŠTUDIJ NA DALJAVO v višješolskih strokovnih programih POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST (DOBA MB) - WsokošolsW strokovni program POSLOVNA EKONOMIJA (EPF Maribor) Informacije in prijave vsak delavnik od 8. do 14. ure osebno aH DO telefonu Í031896-54-50. Novi katalog izobraževalnih programov Ljudske utitverze Velenje za šolsko leto 2004/2005 pa tahko pričakujete l(onec meseca avgusta. Ljudska univers Velenje, Tttov trg 2,3320 Velenje, Tel,: 03/898 S4 50 www.lu-veienle.si, e-po$ls: lnfo@lu-veter)e.$l ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. junija 2004 do 20. junijâ 2004 niso povprečne dnevne koncentracije $02, izmerjeno v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nil^er presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikn^g S02/m3 zraka. MiSTNA OBČm VBUNJE, URAD ZA OKOUe IN PROSTOH t4. iun ■ 15. jun ■ Jun 117. Jun ■ IB. Jun ■ 19. )un ■ 20. Jun meina vreonst: 9S0 rrthrcH? $0?/m3 ínki, $aelani|ivo p«$«93fiie « (etu 2004:30 mkro'O TV SPORED ČETRTEK, 24. junija SLOVENIJA 1 D6.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poroidz 09.05 Voltoví, čarovnice ir velikáni, 20/39 Oâ.tô Objemi In poljubi, dok. (ílm 09.30 Podklobukcm 1Q.Û5 Zgodbe Í2 školjke 10.40 O kamninah in ljudeh okoli Man^iaita. 1. del 11.30 Svet divjih živali, 4/10 12.00 Slovenci od znotraj, dok. relrospekfiva 13.00 PoroćOa. šport vreme 13.15 Mo^a soseska 15.05 Kuga na zahodni fror^. dolojm. oddaja 15.55 Mostovi 16,30 Poročila, Iport, vreme 16.50 Na liniji 17.25 Jasno in glasno 18.05 Čebelarska zgodba 18.40 Rl&anka 19.00 Dnevnik, vreme» spoil 20.00 Slavnostna seja državnega zbora, prenos 20.20 Serenada. balet 21.00 Proslava dnevu državnosti, prenos 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni većer 00,20 Dnevnik, iport 01.10 Dnevnikzamejsketv 01,30 Jasno in glasno 02.15 Čebelarska zgodba, dokim. oddaja 02.45 Moja soseska 04.30 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Evropski magazin 09,35 Mostov; 10,05 DickvanDyke,103^158 10.30 Tv prodaja 11,45 Epvnogometu; Nczozemskd-Latvija sledi Nemčija • Češka, posnetek 15.25 Iniokanal 16.30 Tv prodaja 17.00 Vklecspotnee 17,30 Skozi čas 17.45 DekvanDykeJ0a/158 18,10 Spetdoma 20.00 EP v nogometu 20.30 EP v nogometu, ćetitrinale, prenos 22.40 EP v nogometu, prenos iz Ljub^ane 23.35 Zgodba o MakomuX, amer, fib film 01,00 Vídeospotnke 01,30 Iniokanal 07.55 RtckILake 08,45 Maščevanje liub«2ni, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Moja Sctiia. nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Na kraju ztcćina, nan. 13.40 Tv predaja 14.10 RvkiLake 15.00 Družinske ve?, nad. 15.55 Moja Sofija» nad. 16.55 K)on, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19,00 24 ur 20,00 Trenja 21.45 Nd fć'aiu zloCina, nan. 22.40 XXL premiere 22.45 Atomski Ed in (ma iuknja 23.35 Seks v mestu. nan. 00.15 24 ur 01.15 Nočna panorama limll ©1 ft2 09.00 Pop Com. glasbena oddaja, pc^ovitev 10.15 Vabirrw k ogledu 10.20 Odp(tatema:r^aterlnski domovi in vame hise 11.20 Najspotdneva 14,00 Vkleo stran i. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18,00 Odkrito povej naglas, mladinska oddaja 18.40 Râgionaine novice 18.45 Iz olimpijskih krogov 18.50 2 glavo na zabavo, reportaža s pnreditve 19.10 Nai spot dneva 19.15 Videostran i, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Budnova žaga na Ljubnem oti Savinji, dok. oddaja 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Vrtiliak, kontaktna glasbena oddaja 22-45 V harmoniji z naravo, kmetijska oddafa 23.15 Najspotdneva 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Vkieo strani, obvestila PETEKt 25. junija SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Godba Gorje 07,30 Coiko Cof. ris, film 09.10 TinaekPetelineek, lutke 09.40 Pedenjped, otroški muzikal 10.10 Na liniji 10.45 Jasno in glasno 11,25 Najstniki Evrope 12.20 Čebelarska zgodba, doku m. oddaia 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Omizje 15.00 Vsakdanjih in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pleme, 25/26 17,10 Iz popotne torte 17.30 National geographic, 13/18 18.30 Žrebanje deteljne 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Meglice Avalona. 1/2 21-30 Slačenje, 6/20 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Polnočni idub 00.00 Dnevnik, šport 00.50 Dnevnikzamejsketv 01.10 National geographic. 13/13 02,05 Nič razen resnice, film 04.10 Polnočni 1(3ijb 05.20 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.35 Mostovi 10,05 Dick van Dyke, 108/158 10,30 Tv prodaja 11.00 Iniokanal 11.45 EP v nogometu, četrtfinale. posnetek 16.10 Iniokanal 16.40 Tv prodaja 17.15 Videospotnice 17,45 Skozi čas 17.55 Dick van Dyke, 109/158 18.20 Ameriški škandal. Irim • 1 20,00 EP v nogorrtetu 20.30 EP v nogometu, četrtiinale, prenos 22.40 EP v nogometu, prenos Iz Ljubljane 23,35 South pari<, 16/17 00.00 Izdane skrivnosti, ang. film 01.30 Infokanal i _ , 07,10 RickiLake OB.OO Maščevanje ljubezni, nad. 08.55 Klon, nad. 09.45 Tv predaja 10-15 Moja Sofija, nad. 11,05 Družinske ves. nad. 12.00 Trenja 13.40 Tv prodaja 14,10 RickiLake 15,00 Družinske ves. nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Kk)n, nad. 17,55 24ur-vfçmc 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20,00 Premična tarča, amer, fiim 21.45 Pazi. kamera! 22-15 Teksaška mož postave 23,10 XXL premiere 23.15 TelOTiovanievkaraleju4, amer, film 00.55 Nočna panorama O karull 27 4« fi2 09,00 Budnova žaga na Ljubnem 09.30 Vabimo k ogledu 09.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja 10,35 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 16,00 Miš maš, otroška oddaja 16,40 Iz olimpijskih krogov 18.45 Najspotdneva 16.50 Z glavo na zabavo. reportaža • ponovitev 19.15 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Lokalni utnp fviislinjske doline, informativna oddaja 20.40 Gremo v kino. oddaja za ljubitelje filma 21.10 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Zelena bratovščina, 3. TV mreža 22.30 Iz arhiva V7V; Hranili smo orožje za obrambo domovine, dokumantama oddaja 23,30 Vabimo k ogledu 23-35 Najspotdneva 23.40 Vkieostrani, obvestila SOBOTA, 26. junija SLOVENIJA 1 07.30 Zgodbe iz školjke 08.00 Risanka 06.10 Podktobukom 06,45 Sprehod 2 baronom 09.45 Zvesti Janez, slovaški (]lm 11.15 Divii svet prihodnost, 1/13 11-40 Polnočni Idub 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Čokoiadnesanje.lO/IO 13,40 Na svoji zemlji, slo. film 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenski utrinki 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17,20 Divji svet prihodnosti 17,50 Alpe, Donava, Jadran 18.20 Cotko Cof, 16/26 16.45 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Dvoine počltnce, 1/3 20-35 Čezplanke 21,40 Prviindrugi 22.05 Poročila, šport vreme 22.40 Ujetnik, 3/17 23.30 Dnevnik, šport 00.00 Dnevnik zameiske tv 00.20 Na vrtu, tv Maribor 00.45 Div|i svet pnhodnjosti 01-10 Alpe, Donava. Jadran 01.40 Tujec opazuje, amer, fHm 03,10 Prviindrugi 03.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasbeno iutro 09.35 Mostovi 10.05 Infokanal 11.00 Tvprodaia 11-30 Infokanal 13.20 Tv prodaja 13.50 35. tabor slovenskih pevskih zborov 15.10 Skozi čas 15,30 ÉP v nogometu, čelitfinale, posneta 18.00 Atletski magazin 16.45 Mednarodni plavalni miting, prenos 20.00 EP v nogometu, prenos Iz Ljubl{ane 20.30 EP v nogometu, četítfinaíe, prenos 22.40 EP v nogometu, prenos e Ljubljane 23.35 Sobotna noč 01.35 Infokanal 07,30 08.00 06.10 06,50 09.00 09,25 09.35 09.50 10,40 11.05 11,30 12.00 13.05 14.30 15,20 15.55 17.05 17,10 19,00 20.00 21,50 00.00 01.10 02.10 Tv prodaja Mala Kitty, ris. serija Zelenjavčki, ris. serija Moj prijatelj Roki. ris. serija Super punce. ris. serija Katka in Ort)i, ris. serija Mjav. mjav, ris. serija Trije mušketiiji, ris. hlm Sobek in Ciril. ris. serija Beyblade. ris. serija Zenki. ris. seriia Lepo je biti milijonar Dvojnitrik, amer, film Živalske smešmce, dokum Finske razglednice, dokum. Puščavski kuščar, dokum. 24 uf • vreme Zgodba Ann Jillian, film 24 ur 10, amer, fřlm Nakjjučni iiinak, amer.tiim Seks, fantje in videotrakovi, dokum. odd. 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 27 46 S2 09,00 Zglavonazabavo, reportaža • ponovitev 09.20 VatHmo k ogledu 09.25 Lokaini utrip Misliniske doline, informativna oddaja 10.05 Najspotdneva 14.00 Videostrani. obveštila 1755 Vabimo k ogledu 18.00 Odkrito povei naglas. mladinska odd., ponovitev 16.40 Najspotdneva 16,45 Gremo v kino 19,15 Po Ikn'roll. glasbena oddaja 19.40 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1286, vrv magazin 20.25 Kultura, info, oddaja 20-30 Koncert Pihalnega orkestra SVEA, posnetek 22.00 Križarjenje med kvarnerskim! otoki 22.15 Pravastvar, kulinarična oddaja 22,45 Vabimo k ogledu 22-50 l^i spet dneva 22.55 Videostrani, obvestila NEDEUA, 27« junija SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.25 O živalih in ljudeh 09.50 Sledi 10.20 Pomagaimosi 10.55 Svet divjih živali, 5/10 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12-00 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Infokanal 13.30 Svetovno znani harmonikarii 14.25 čari začimb 14.55 Koncert Vlada Kreslina 16.30 Poročila, šport, vreme m.50 Avtoportret 17.40 Vsakdanjik in praznik 18.30 Žrebanielota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vrsme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Ovoje src proti kroni, 1/2 21.35 Petielerr^ent 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Iz preteklosti, amer, film 00.40 Dnevnik, šport 01.10 Dnevnikzamejsketv 01.35 Svetovno znam harmonikami 02.30 Čari začimb 03.00 KoncertVIadaKresiina 05.15 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12.40 55letfolkiomeskupine Tine Rožanc, 2. dej 13.10 Ob50.ct3letnici "Rad imam Luc/', amer, oddaja 14.35 Skozi čas 14.45 EPv nogometu, četrtfinale, posnetek 17.45 Speedway za veliko nagrado Danske, posnetek 18.45 l^ednarodn i plavalni miting, prenos 20.00 EPv nogometu, prenosiz Ljubljane 20.30 EPv nogometu, četrUinale, prenos 22.40 ÈPv nogometu, prenosiz Ljubljane 23.35 SouHi park, 16/17 23.55 Infokanal 07,30 Tvprodaja 08.00 Mala Kity, ris. serija 08.10 Zeleniavčki, ris. serija 08.35 Moj prijatelj Rokj, ris. serija 09.00 Super punce, ris. serija 09.25 KatkainOrbi,ns. serija 09.35 Mjav! Mjav!. ris, serija 09.45 Jagodka se predstavi 10.35 Bobek in Ciril, ris. serija 11.00 Beyblade, ris. serija 11.30 Zenki. ris. serija 12.00 Lepo je biti milijonar 13.30 Resnični svet. dok odd. 14.00 Dvojno presenečenje, film 15.25 Oh, ta osemdeseta, nan. 15.55 l^dežeBjsiepo, nan. 16,50 MestBcezavedno,nan, 17-45 24 ur-vreme 17.50 JamieOliver v kuhínji2 19,00 24 ur 20.00 Živizakopani, amer, film 21.50 18. (uknia. oddaja o golfu 22.05 Velika tečnoba, amer, film 01,00 ^na panorama kanali 27 46 S2 PONOVITEV ODDAJ TtDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš mai, otroška oddaja 09.40 Iz pen. oddaje Dobrojutro 10.30 1285. vrv magazin 10,50 Kultura, Info, oddaja 10.55 športni torek 11,20 Izolimpijskih krogov 11,25 Športnigost pogovor 12,05 Vabimokogledu 12.10 Pogovor v studiu, gosta; Srečko Meh In Bc^an Kontič 13.10 Iz sredine odd. Dobrojutro 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18,00 1286, vrv magazin 18.25 Kultura, Info, oddaja 18.30 Lokalni utrip Mislinjske doline, infonnativna oddaja 19,05 Pop Com, glasbena oddaja 20,20 Odprta tema: Materinsid domovi in vame hiše 21.20 Vkieostrani. obvestila PONEDEUEK, 28. junija SLOVENIJA 1 07.45 Zn:alo tedna 08,00 Telebaj ski. 1/45 08,25 Movoavljenje, 1/16 08.^ Ii popotne tortse 09,10 Kul Sam in ljubka Suzi 09.25 Ařnafnki,2/12 09,50 Ovojne počitnice. 1/3 10.20 Pleme, 25/26 10,50 Pijatelji, ostanimo prijatelji 12.35 Prviindrugi 13.00 Poročila, §po rt. vreme 13,20 Obzorja duha 14.05 Ljudje inzemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Kon>§ka 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Otok živali, 1/13 17.35 Življenje z levi, dok. oddaja 18,25 2rebanjeAstra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Klinika pod palmami, 3/10 20.55 Gospodarski izzňi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, sport, vreme 22.55 Vzpon zla, 2/2 00.25 Dnevnik, iport 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.40 Živ1jen|e z levi. dok. oddaja 02.30 Gospodarsid izzj'vi 03,00 Podoba podobe 03,25 Narobe svet, anji. film 06.00 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.35 Tvprodaja 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09,35 Stovenski utrinki 10.00 Dk5kvanDyte,109'153 10.20 Infokanal 10.45 EP v nogometu, četriínale 13.40 Svetovno znani harmonikarii 14.35 Čarizačimb 15.00 KoncertVIadaKresiina 16,25 Avtoportret, Vesna Milek 17.20 EP v nogometu, goli Evrope, posnetek 17.55 Skozi čas 18.05 Dick van Dyke, 110/158 18,30 Bratje, franc, film 20.00 Končnica 21.00 Studio city 22.00 Sarajevski atentat, dokum. oddaja 22.45 Vkleospotnice 23.15 Bra ne Rončel izza odrs 00,50 Infokanal 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje l|ubezni, nad. 09,40 Klon, nad 10.30 Tvprodaja 11,00 Moja Sofija, nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Na deželi je lepo. 14. del 13,40 Tvprodaja 14.10 f^ekiLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16,55 Klon, nad. 17.55 24 t;r-vreme 18.00 Maščevanje liubežni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nan. 21.00 Naša sodnica, nan. 21.55 Samo za ženske, nad. 23.05 XXL premiere 22.10 urgenca, nan, 00.05 Seks v mestu. nan. 00,30 24 ur, ponovitev 01.30 Nočna panorama kmaJI 27 4« A2 j 09.00 Dofiro iutro, informativno- I razvedrilna oddaja i 10.00 Vabimokogledu i 10.05 1266. VTV magazin j 10.30 Kultura, Info, oddaja j 10.35 Najspotdneva ! 14.00 Vkieostrani, obvestila i 17.55 Vabimokogledu I 18.00 Gremo v kino : 18.30 Reg k) na Ine novice i 18.35 MAGIC Velen|e - nastop I čarodejev: A. Polak, 6. Glavač I 18.55 Najspotdneva I 19.00 Z glavo na zabavo i 19.20 Videostrani, obvestila I 19.55 Vabimokogledu : 20,00 Županova torta; gost Jože i čakš. Šmaiie pri Jelšah I 21,0C Regionalne no^ce I 21.05 Koncert Pihalnega orkestra I SVEA. posnetek i 22.30 iz oddaie Dobro jutro I 23.20 Vabimokogledu I 23,25 Najspotdneva I 23,30 Videostrani, obvestila TOREK, 29. junija SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 06,00 Telebafski, 2/45 08,25 Peta hfla na levi, 2/16 06.50 Radovedni Taček 09,10 MarsupilamL 22/26 09,35 Otokživali,1/13 10.00 Sprehodi v naravo 10,20 Živlienje z levi, dok. oddaia 11.10 Čezplanke 12.15 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Podoba podobe 13.40 Gospodarski izzivi 14,10 Peti element 15.05 Klinika pod palmami, 3/10 15,55 Mostovi 16,30 Poročila, iport, vreme 16,50 Marceiino^ vino. 1/26 17.10 ZlatkoZakladko 17.30 Sončnica na rami 17.40 Kako živijo slovenski gradovi 16.10 Prisluhnimo tišini 16,40 Risanka 19-00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Tarča 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,55 Pozor, komadi!, dok odd. 23,45 Jaz in gospa Jones, drama 01.25 Dnevnik, iport 02,15 Dnevnikzamejsketv 02.35 Kako živijo slovensid gradovi, dokum. oddaja 03.05 Prisluhnimo tišini 03.35 Tarčae 05.05 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.05 Tvprodaja 06,35 Vkleospotnice 09,05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dot3er dan. Koroška 10.05 Dick van Dyke. 110/158 10.30 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 13,25 Tvprodaja 13,55 Tenis, grand slam, prenos 16.35 Ep v nogometu, goli Evrope, posnetek 17.45 Skozi čas 16,00 0ickvanDyke,1ll/l5a 16.30 VnovičvBridesheadu, 11 20.00 Frasier, 14/24 20.25 Očetove besede, drama 21.45 Na pol poti. nemški film 23.35 Videospotnice 00.05 Infokanal SREDA, 30. junija SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 06.00 Telebajski, 3/45 06.25 Peta hâa na levi, 3/16 06,55 Zgodbe starega medvedka. risanka 09.05 Pipsi. 20/26 09,30 Smer vesolje, 19/26 09,55 ZlatkoZakladko 10-10 Odprava zelenega zmaja 10,40 Sončnica na rami 10.45 Kako živijo slovenski gradovi 11,15 Prisluhnimo tišini 11.45 Sledi 12.15 Pomagajmo si 13.00 Poročila, éport, vreme 1330 Na vrtu 13.55 Divji svet prihodnosti 14,20 Tarča 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celice, kviz 1745 Skale kot odprta kniiga 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20-00 Jebi ga, slovenski film 21.25 Copy, Igrani film 22.00 Odmevi, kultura, šport 23-00 Omizje 00.35 Dnevnik, šport 01,25 Dnevnikzamejsketv 01.45 Skale kot odprta knjiga 02,35 Rona, amer, film 04.00 Omcje 05.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.35 Mostovi 10.05 DKkvanDyke, 111/158 10.25 Infokanal 11.00 Tvprodaia 11.30 Infokanal 13,55 Tenis, grand slam, prenos 17.10 Tvprodaia 17.45 Videospotntee 18,15 Skozi čas 18.30 DckvanDyke, 112/158 16,55 Končnica 20 00 EP v nogometu, prenos iz Ljubljane 20,30 EP v nogometu, polfinale, prenos 22,40 EP v nogometu, prenosiz Ljubljane 23.35 Videospotnice 00.05 Brane Rončehzza odra 01 40 Infokanal k _ TV 1 ! 1 07,55 Ricki Lake 1 07.55 RKtd Lake 06.45 Maščevanje ljubezni, nad. i 06,45 Maičevanje ljubezni, nad 0940 Klon, nad. [ 09.40 Kton, nad. 10.30 Tv predaja 1 10.30 Tv prodaia 11-00 Moja Sofija, nad. i 11,00 Moja Sofija, nad. 11.50 Družinske vezi. nad. i 11,50 Dnižinske vezi, nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. i 12.45 Preverieno 13,40 Tv predaja i 13.40 Tv prodaja 14.10 Ricki Lake i 14.10 Ricki Lake 15.00 Družinske vezi, nad. [ 15,00 DnjžinsKe vezi, nad. 15.55 Moia Sofja, nad. i 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon. nad. i 16,55 Kk?n, nad. 17.55 24 Uf • vreme : 17.55 24 ur. vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. [ 18,00 Maščevanje ljubezni, nad 19.00 24 ur i 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno I 20.00 Ko pokliče tujec, film 21-00 Nevarna vitkost, amer, film [ 2145 Na kraju zločina, nan. 22.40 XXL premiere 1 22.40 XXL premiere 22.45 Urgenca. nan. i 22,45 Urgenca, nan. 23.40 Seks V mestu. nan. i 23.40 Seks v mestu, nan. 00.20 24 ur, ponovitev i 00,20 24 ur, ponovitev 01.20 Nočna panorama i 01.20 Nočna panorama kanali 27 S2 kanaU 27 ae 62 09.00 10,00 10.05 10,50 14.00 17,55 16.00 18,30 19.30 19.35 19.55 20.00 20.25 20,30 20.55 21,00 21.30 22,00 22.30 23.05 23.10 23.15 Županova torta, gost: Jože Čaks. Šmarje pri Jelšah Vabimo k ogledu VkleonovKe za gluhe Jn naglušne Na i spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pc^K'nroil, glasbena oddaja Skrbimo za Riravje Na) spot dneva Videostrani, Obvestila Vabimo k ogledu 1267. VTV magazin Kuitura, info, oddaja Športni torek Vabimo k ogledu Fair play, športna oddaja Gost Peter Vilfan Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje KmeUjsl^ razgledi Lokalni utrip Mislinjske doline, informativna oddaja Naj spot dneva Vabimokogledu VkJeostrani, obvestila 09.00 10.00 10-05 10,25 10,35 11.00 14.00 17,55 18.00 18.40 18.45 16.40 19,10 19.55 20.00 21.15 21,20 21.25 21-30 22,30 23.20 23.25 23.30 Dobro jutro, informauvno' razvedrilna oddaia Vabimo k ogledu 1287. VTV magazin Kultura, informativna oddaja, ponovitev Športni torek Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Videonovice za gluhe in naglušne Regk>nalne novice Naj spot dneva Slovenija kot celota, dokumentarna oddaja Videostrani, Obvestila Vabimokogledu Pop Com, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo k ogledu SPIN H20 SHOW, posnetek plesne pnredib/e Iz oddaje Dobro iutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila 24. junija 2004 / -^ — O Oven od Poiefid noCe biti, vi pa prav nić ne obsiujete. Tako tudi nimate občutka, dabl morali rta dopust Pa venda/le cfitia-Ja čas. ko bodo vsi okoli vas govoriN le o oddihu, ki ga v«čina te2)(0 pričakuje Vas pa bo suah. Ne bo vam a odhod v tople i;ra|e. raje bi t(âi počfili ksr doma. Telko bo^lè tř uskladili 2 ostalimi v družini, ki so povsem drugačnega mnenja. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov, ti bodo ^ vedlo aktualni tudi alo. tór se zadnje čase ne pfehranjyjeie naibol) zdravo. Bik »d 22A. do 20.5, Koma) ste čakali in sedaj sle dočatďll. NetâJ počllka in miru, namreč. ^črle bosle delali âe ves podali^ vikend in a letos boste lahko rekli, da vam je končno uspelo. Vsako leto r^mreč polrebuje-le čislo preveč časa, da uskladile žel)e. Letos bo drugače tudi ato, ker boste preprosto pobudo vzeli v svoje roke in ukrepali. Prijaleljica si bo želela, da [i posvelile več prosiega Časa.sa| bo v krizi če bosle uspeli, vam ^e kmalu ne bo ^1. Dvojcko od 21.B. do 21.6* Napelosl v va^m pslnerskem odnosu se bo sloi^ijevala že neloi dni. Bolj ko si bo pariner ^eiel. da se pogovorila, bol| si boste vi ^leli. da vas pusti čisto na miru. To pa res ne bo dobro, saj ste tako na pravi polt.dazvea povsem umre. Mordđ » vam bo polem lážjsod* ločiti, all je h čas, da mzo prekinete ali je àe vredno, da se zanjo poiuidiie Vsekakor pa pazile, kako se bosle obnašali do ostale družine. Ta vse preveč Čusti napetost med vamas parinerjem, kar ni dobro. Rok od 22.6. do 22.7. Ne da bi t^oteli, bosle bestl v preteklost Zaradi razočarania v l|u-beznibostevmtslihvsepogosteje bežali v preteklost intislo. karste doživl}all s prejšnjimi parlnerji. Eden od njih se vam bo naenkra* sp<( zdel idealen, morda tudi zalo. ker boste po srećaniu z niim acutili. da sla se oba spremenila, on celo precej na bolje. Asanjski svet ni za vas. Boliebo, če se postavile na ?dna tla m vidite pred s^oj čim bolj realno poi $a-nrarienie van lahko le Se posiab^ vsakdanjik. Lov od 23.7* do 23*8. /--\ PrijateljsNo je res lepa reč. Ker se boste velll^o drubli s prijatelji in |im posvečali skorai ves prosti čas. se reasmčno lahko zgodi, da bosle zenim od njth, kt vam je le dlje časa v^eč. pfestopili mejo pri-laleljstva. Če bo šlo le za belen Ilirt, bo se vse dobro, če pa ne bosta znala nehali, pa se boste slej kol prej soočili ziealnostjo Težko bo zadevo Vrivati v nedogled, vam pa ne bo nič do tega, da bi zapusiili stalnega partnerja m si zsčeti urejali življenje rta novo Tudi z zdravjem boste prav zato imeli nekaj težav Alergia le l^ko tudi rezultal psihe, privas bo, če se bo pojavila, zagotovo Dovica od 24.8. do 23.9. Tako kol se bosle raseljeno vsebi počutili sami. tako se bosle obnašali lud) do vseh okoli vas. V slu2bi ne bodo dolgo tiho. povedali vam bodo kar vam gre. pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse ta-^r ko črno kot se kaže na pivi pogled. VI pa se boste počutili vsai; dan bolj utiuieno brezvoljno m naveličano zato ne bo nič čudnec^ da se boste ačell obrtóati posesivno m ijiíDOSumno, Ne le do partnerja, vsem, kise bodo smejali« bDste zs^idali. Morali se boste dok(^ti do odgovora na vprašanje, kaj si fia^-zapiav želite, sicer se stanje ne bo začelo niti umirjati. Kai ieie. da bi se izboljšata Tehntnica od 24.9. do 23.10. Ne bo najbolj prav. če se bosle na dopust odpravili zmislijo, da se morate L*;makniti iz napornega vsakdaniega življenja in pozabti na vse. kar se vam dogaia pri delu.Ko se bosle vrniti, se vam zna to maščevaloi m vas popoin^na preokupirati Bolje bo. če ostanete v stiku z realnostio, pa č^rav drži tudi lo, da bo treba malce boj pazili na iastrto zdravfe. Zani naredite vse premalo, zalo bodite čim bolj discipliniram in se držite na\odil strokovnjakov. Partner bo kol ponavadi vse skupai prenašal izredno potrpežljivo Mu boste znali vrnili? ikorplion od 24.10. do 22.11. s Čeprav sle zaloge energije povsm porabili, se rte boste mogH pri-r^ toževati nad počutjem Za vami bo priSlo šele. ko se boste odio^Sili. ^Hp^ da le prišel čas za počitek. V ten dneh boste še vedno prejemali šte-^Jfr viinêtestiU(ê2avse,karsev3m bo dogajalo Predvsempazanfkze-- ' to uspsšno i^ljan projekt. Sami veste, da gre v^m sodelavcen po-nvdts težko od ust, »to bosle lollko bolj srečni Pazite pd se iicodoželjnežev, ki so že večkrat holelt vaše delo prikazat) kot svoje. Če bo treba, nastopile ostro. Stroke »d 23.11. do 21.12. ^^ S V itíi dneti vas ne bo veselilo m razveselilo skorai nič. Pa čepraif bo-ste dobili n^o s^ar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Od rok vam bo iio predvsem delo. ki ne boetitevalo prav veliko razmišljava nja. ampak le vaše fizične sposobnosti. To bo dobro, saj veste, da ^^^^ se premalo posvečate gibaniu in krepitvi zdravja. Doma se boste počutili najbolje, zato vam sploh ne bo do lega. da bi bodill na kakšne počitnice. Tu pa zna nastati nesporazum s partneriem, ki si t>o vsak dan bolj urejal življenje po ^voje. mimo vas. Kozorog od 22.12. do 20.1. ^^ Boste med tistimi redkimi srečneži, ki bodo tudi v času počltnc ra-dl hoditi vsiužbo, ker se boste lam počutili preprosto dobro. Korisl-W no In zanimivo vam bo vse. kar boste počeli. To seveda ne bo ostalo neopaženo. vendar ne pnčAujle. dase bo stanje ka) bls^enQ popravilo. če ne boste lasno in glasno povedali, da sle vredni boljšega detovnega nesla in višje plače. Ker bosle poseli nepogrešljivi, sevam znajo te želie uresničiti, a nepred jesenjo. Ker boste sicer zadovoljni, bo tako tudi vaše družinsko žrvijenie. Vodnor od 21.1. do 19.2. ^ Skoraj čistovse. kar se bo dogataio okoii vas, vam bo jemalo dušev-!Đ m mir m predvsem spamc. Spozrali boste, kako dolge so l^konoči. fSJ^ K|e je vzrok vašemu počutju, pa ne veste. Čeprav slutile, kaj delate v narobe. Porušite si pomagati s povsem naravnimi metodami, kjer ^ latiko pomaga tudi štetje ovčic. Še bolj pa vam bo f»magal dcpusl. ko boste latiko pozabili na številne dnevne obvesiosti, ki se vam kopičijo iz dnna v dan. od 20.2. do 20.3. Por^vadi se zgodi, da vam jo. ko želite počivati m uživati v dopustu, zagode zdravje. Tokrat bo to le prehodno, saj se vam bo začelo zelo tiilro vračali, ko se boste zazrli vase in si priznali marsikaj od tistega, pred čemer si že pol leta zatiskale oči. Ftišel je čas. ko sâ boste moraij odločili, kako naprej Aii boste pustili, da s^ari še repre) lećejo kot so doslej, pa čeprav vesle, da vas to ubija, ali pa boste ukrepali £e boste, bo boleče ir naporno Po vsakem padcu pa pride vzpon. Kakorkoli se boste odločili, letošnje poletje vam ne bo ostalo vnajlepšem spominu Zgodilo se je... 0(1 'ŽF). junija do 2. julija 25. junija 1977 so ne Titovem irgu v Velenju svečano odkrili Titov spomci^ik; 25. junija 1989 jc bila v Skalah svečana (Hvorilev ncwega krajevnega sredica s šolo; 25. junija je Dan slovenske dr/avnosti. Na tadanje leta 1991 skupščina Republike Skwcnijc na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnasti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakonza njeno izvedbo. Razgla^itevncodvisnasti je bila utemeljena^ rcmlla-ti plebiscita z dne 23. decembri« 1990; 26. ro/nika 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, učitelj, organist, strt)k(?vni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik, ki je večino svojega življenja preživel v ŠoSlanju. Med drugim je napisal aliecednik "Navod v branje '/.à mladost nedeUklh šol", voliko pa je tudi dopisoval v Novice, Šolskega prijatla in v Drobtinice; 26. junga 196S je v Ljubljani umrl Davorin RnvI-jcn, pisa- telj, pesnik, prevajalec in [publicist, ki je bil rojen v Scšianju. Kot novinarje služboval pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom; -27Jiinya 1991 seje začela vojna za neodvisnost Slovenije: - prve studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrliu takratne najvij>jc velenjske stolpnice na Šaicški Davorin Ravljen (Arhiv Muze- jj,, ^^^^^^^ |j j3 Velenje) 27. junija 1975; 27. Junija 1978 jc bila v Lokovici slovesnost ob začetku del pri izgradnji ŠaleSke magistrale na trasi med Lokovico in Gorenjem; 27. junija 19H3 so v Velenju pričeli graditi podhod pod Kidričevo ccvsto: 28. junija 191-1 jev Sarajevu član gibanja Mlada Dosna (íav-rilo Princip ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ?cno. Atental jc bil povod za začetek 1. svetovne vi^jnc; lelu 1919je bila 2K. junija s podpisom mirovne pogodbe v Ver- saillcsu tudi formalno končana I. svetovna vojna: 28, junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaSkom Velenjskega premogovnika: leta 1956 jc i. julija začela poskusno obratovati 1. faza Šd>tanj- ske termoelektrarne, ki je dajala V cmreirje 30.000 KWelek- trične energije; 1. julija leta 1968. ko so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške doline v Podkraju, je bil dokončno ustavljen promel na železniški pro^ Velenje • Dravograd. ■ Pripravlja: Damijar} Kljajič Kdaj - kje - kaj V nedeljo, 27. junija, ob 21. uri 1)0 nu Velenjskem gradu Rosloviil Knmomi zbor Tnin-ce Prešeren h Skopja. Koncert smo pripravili v sode I o* vanju z Mestno občino Vele« nje in sodi v okvir letošnjih 20. poletnih kulturnih prireditev. Zbor jo leta 1997 ustanovilo slovensko združenje France Prešeren v Skopju, in je sčasoma prerasel v komorni zbor s 34 pcvci v katerem pojejo tako Slovenci kol Makedonci. Zbor uspešno neguje slovenske in makedonske ljudske pesmi v umetniški obdelavi priznanih slovenskih in makedonskih skladateljev. Na koncertu v Velenju bodo peli skladbe Gallusa, J.S. Bacha, J. Lesko-varja, S. Mokranjca, T. Prokopieva, M. Gajdova, V.Simića, slovenske narodne pc.snii, koncert pa bo do zaključili z opernimi arijami in zdravljico iz Traviate. Solisti bodo: Irena Zajkovska. sopran. Bílen Eminov, tenor in Trajko Jorilanovski, bariton- Sprem-IjavH: Marija Dokuzova. Tombola v Šopov. Dirigent; Tomislav Šopov. Obeta .se nam prijeten večer. Pridite bi pozdravite naše go-.stc iz Skopja. Lahko ste prepričani, da bodo zelo veseh in hvaležni. Vstopnine ni. Prisrčno vabljeni! NAPOVEDUJEMO: Včelrtck. 1.julija. ob2l.(X). Velenjski grad, koncert Mej^anega pevskega zbora Bistrica ob SoUi, dirigent Franc Cernelč. Sodeluje rudarski oktet Velenje. Vstopnine ni. Vabljeni. ■ (Virlok, 24. junija 14.Q0 -19 00 Konieniški klub ob Škatskem jezeru Dfžávno prvenstvo Slovenije v preskakovanju ovir 18.QD DPM Šmartno 03 Paki-Rokometno igrišče Disco m prostem 19.OD Velenje (pri Upi samostojnosli) Osrednja občinska proslava ob dnevu driavnosti 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave 3. inventura Umetni§ke gimaazije Velenje 2Q.OO Mladinski center Velenje Filmski večer 21.oa Šatek • pod vaško lipo Folklorna in tamburaška skupina Koleda Prick, 25. )imîl9 9,30 Kamp ob Velenjskem jezem Pustolovsko tekmovanje Adventure Race Stovenia * Velenje 2Q04«:ac@tek tekmovanja in cb 8. uh na Titovem trgu vVelenju. Pustolovsko tekmovanje bo trajalo tri dni in noci. Konjeniški klub ob Škalskem jezeru Državno prvenstvo Slovenije v preskakovanju ovir 18.00 Mestni stadion Velenje Mednarodni atlatski miting 19.00 Galerija Mladinskega centra Velenje Odprtje razstave Andrej Jemec; Slikarska razstava Sol)ola,.26.Ji»niJa Ï4'oa7t9ûo Konjeniški klub ob Škalskem jezeru Državno pnrenstvo Slovenije v preskakovanju ovir 20 00 Mladinski centerVelenje Klubski večer l\e(Ielia, 27. Junija tnoo-ism Konjeniški klub ob škalskem jezenj Državno prvenstvo Slovenije v preskakovanju ovir Ponedeljek. 28. junija 9 00-13 00 Vila Rožie, Sončni park Velenje EvnDpa t}re2 meja Polelje v sončnem parku • poletje v Sočnem parku bo potekalo do 2. julija. ^ Sieme nad Šoštanjem Sončno mesto - sončno mesto bo potekalo do 2. julija. '»>rek. 29. junija 18.00 Veíenjstó grad Klepet pod arkadami • gost večera bo prof. dr. Milan Ževan. 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Slavnostni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Sreda. 30. junija_ 17.00 Avta Mestne občine Velenje Odprtje fotografske razstave Foto l(lubaZrno 2a dodatne iníorniacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Tiiristično-informa-ciisk; in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89616 60). Slovesnosti ob dnevu državnosti Šoštanj - Dan Ur^avnosli, 25. juriij, bodo proslavili tudi v vcř krajih v ŠaleSki dolini. Osrednja proslava v Šoštanju bo v Skorncm in tožc danes (četrtek, 24. junija). Začela sc bo ob 17. uri» pripravlja pa jo Turislićno društvo Skorno. Prireditev bo pri spomenikih NOB, v bližini ccrkve sv, Aniona na kmetiji Moćovnik. Slavnostni govornik bo župan Šoštanja in poslanec drJ^avncga zbora Milan KopuSar, v programu pa bodo glavni Štajerski rogisti, mladi kulturniki i/ kraja in .^kstct Gaben>ki cvet. Vinska (îora - Krajevna borčevska organizacija in krajevna skupnost Vinska (îora pa sc bosta jutri, 2.5. junija, ob 16. uri, na Petelinjeku ob 6f) - letnici spomnili padlih partizanskih borccv in počastili dan državnosti- Slavnostni govornik bo podpredsednik Območnega zdruJ^enja borcev in udclc^en-eev NOB Velenje Jože PovSe. ■ mkp »Frangerjeva« srebrna obletnica Recica ob Savinji- Rečiško turistično društvo bo jutri dopoldne z vsakoletnimi otroSkimi igrami pričelo prireditve ob jubilejni, 25. po vrsti, narodopisni prireditvi »Od lipe do prangcrja.« Ob .srebrni obletnici bodo v nedeljo odprli razstavo, ^ katero se bodo spomnili na preteklost prireditve, ki je /rasla ij< nekdaj zelo odmevne vaskc olimpiade, v zadnjih letih pa seje skupaj s spremljajočimi razstavami in nastopi razrasla v pravi biser med tovrstnimi prireditvami. Podobno bo tudi letaš, višek vsega pa bo naslednjo soboto z večerom pod trško lipo, za katerega pripravljajo lep .spored, na njem bodo med drugim podeliti priznanja letoSnjim najbotjSim izdelovalcem zgornjesavinjskcga želodca, veselega rajanja pa ni treba posebej omenjati. ■ J P Dvakratni čar kresne noči Mozirje - Naslednja v vrsti letoi^njih oziroma vsakoletnih odmevnih prireditev v Mozirskem gaju bo kresna noČ. Čarobna, pravijo organizatorji iz tamkaj.^njegaekoíaško -hortikul-turnega druiitva, ki ol>eiajo kar dvodnevno izvedbo, torej v petek in .sobot o zvečer. Oba večera bo park cvetja razsvetljen, obiskovalci bodo lahko sliâali skrivnostne ni>čne živalske glasove, občudovali kresni ogenj, ženitni grm, med ostalim pa bodo v praproti iskali zlat prstan. V soboto bodo lahko uživali v novi preobleki Trcťaltovc Košrikove gostilne z vsem kar zraven sodi, oba večera pa bodo prireditev začeli ob 20,?0 OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka I KRISTUSOV IHSIJ»^ (drama) Rezíía: Mel Gibson Vloge: James Gaviezel, Monica 8ellucci Dolžna: 127 minul Čelrfek. 24,6.. ob 20.00 Petek 25.6.. ob 20.00 $obotaJ6.6.. ob22.00 Ne (komedija) Režija: Jefí Schatfer Vloge: Scoti Mechlov^c;, Jacob Pitls Dolžina: 96 minul Četrtek. 24.6.. ob 18.00 In où 22.30 Petek. 2$.6.. ob 22.30 Sobota^e.O,. ob 16,00 fn ob 20.00 HeiJeila.27.6., ob20.30 Ponedeljek. 28.6., ob 18.00 Torek. 29.6.. ob 20.30 LOV l\A SRIXO (romantična komedija) Reaja:Wayn« Kramer Vloge: William H. Macy, Alec Baldwin, maria Bello Dolžina: 101 minuta Petek. 25,6.. ob 18M Ponedeljek, 28.6., ob 20.30 Torek. 29.6., ob 18.00 Bemie lootz le cooler, prinaša r^esreôe v lasvegašVi Shangri-La, ki jo vodi Bemiejev prijalel] Shelly Kaplow. Spo-znala sta se pred leti. ko le Bernie dolgoval denar mnogim igralnicam, med drugim tudi Shangn-U. Ko je Shelly spoznal, da je Bemiejeva nesreča nalezljrvd, ga je zaposlil kot cooleija. Bemie je moral več leto4)lacev^ kock^ dolg Shel-lyju. do konca pa mu manjka le ée nekdj dr^i. Ko ^pomz simpatično nalakanco Natalie. se mu postavi svet na glavo. Nje- govo srečo ogrožala sin iz zavoženega zakona in Shelly, ki se svojemu najboljšemu cooierju ne bo tako zl^ka odpovedal. lUROTRIP (komedija) Pelek.2S.6..obm0 rin i;r (avanturistični film) Sobota. 26. 0.. ob 17.00 (Otroška matineja) Nedeija. 27 6.. ob 17.00 (Ûtro^ matineja) LOV I\A srik;« (romantična komedija) Petek. 25.6.. ob 21.00 Sobota, 26. $.. ob 19.00 In ob 23.Q0 Nedefí3.27.6.. ob 19.00 ART klîXO: RODGIIR i)(>ugi:r (romantična kornedija) Režija: Dylan Kkld Vloge: Garr^bell Scott, Jesse £fsenberg, Dolžina: 1M minula Sobota. 26. 6., ob21.00 Nedelja. 27.6. ob 21.00 V AMiCRIKI (drama) Režija; Jim Sheridan Vloge: Samantha Mortwi, Paddy Consi- dine Dolžina: 103 minute Ponedeljek, 28. 6., ob 20M - Filmski ciklus P02DRAV EVROPI Torek. 29. 6., ob 20.00 - Filmski ciMus POZDRAV EVROPI Rezervacij vstopnic ne spreiemamol Vstopnice lahko kupite v pred pnxiaji ! Informacije o pred^avah : 03 898 24 91 matt OGLASI DELO IŠČEM delo. Pokličite na gsm: 041/725-571, TIKI IN POZNANSTVA SPOŠTOVANEl Ženllna posredovalnica Zaupanje Ima v svoji evidenci veliko moških, ki si ždijo trajno (polteno) zvezo. Gsm: 031/505-495. jsmmm^ 6ARAŽ0 prodam. Gsm: 04V640-769. TRISOBNO stanovanje na lepi lokaciji v Velenju ugodno prodam, Gsm: 041/299-919. NOVO dvosobno stanovanje, 84 m2, na Glazijl v Celju prodamo. Telefon: 03/713-2617 TRISOBNO obnovljeno stanovanje, na FoltovI v Velenjj, prodamo. Gsm: 031/807-009 NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju - Bolfengu prodamo. Telefon: 03/713-2617 ODDAM - NAJAMEM OPREMLJENO tnsobno stanovanje na Plešivcu oddam. Gsm: 031/637-471. TRISOBNO stanovanje v Velenju oddam v najem. Gsm: 041/389-319. ZELO UGODNO oddamo trisobno stanovanje v Velenju. Gsm: 041/299-919. NA OTOKU Krku. v mimem okolju, oddam apartma za štiri osebe. Gsm: 031/391-459. NAJAMEM dvo- aH trisobno stanovanje. Gsm: 031/222-063 ali telefon: 58S-6413 (Kitajska restav-raciia, Cesta pod parkom 2). RAZNO TRAKTORSKI viličar, 1,5 tone, prodam. Gsm: 041/776-443. MOTORNO žago stihi MS 390. staro dva meseca, prodam. 041/205-846. UNIVERZALNI avtoradio - Panasonic ugodno prod^. Gsm: 041/670-814. OTROŠKI športni voziček, avtose-dež od 9 do 20 kg in zložljivo posteljico prodam. Telefon: 587-0969. KOSILNICO ucher z obračalnikom prodam za 150.000,00 sit. Gsm: 041/861-309. KOTNO sedežno garnituro (dvosed, ležišče in dva fotelja) prodam za 15.000,00 sit. Gsm: 041/600-640. MLIN za sadje, nov, ugodno prodam. Telefon: 571-8282 aJi gsm: 041/818-899. BRAKO prikolico prodam. Telefon: 587-0969. OTROŠKI voziček, zložljivo posteljico chicco in avlo sedež roem-mer od 9 do 20 kg, prodam. Telefon: 587-0969. PRIDELKI DOMAČO pšenico prodam. Gsm: 041/936-919. SEDEŽ za BTC kosilnico, domače slivovo žganje, jabolčnikiz neškropljenih jabolk in cviček prodam. Gsm: 041/344-883. ODOJKE in jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/542-798. KRAVE, siv o rjave, celo čredo dobrih pašnih molznic z AP-kontrolo prodam. Telefon: 839-1811 ali ÔSm: 051/355-787. TELIČKO, sivko, težko 120 kg. prodam. Telefon: 588-5290 ali 6Sm: 051/341-360, BREJE krave ali teîice z AP-kontrolo in črnobdo teličko, staro 14 dni, prodam. Telefon: 589-3336 ali gsm: 041/776-063. NA PRODAJ beli piščanci domače reje za zakol ali nadaljnjo rejo, težki od 2 do 3 kg. Na željo stranke jih tudi očistimo. Kmetija Očko, Proti Ježam 65, Slovenska Bistrica, telefon: 02/818-3526 ali gsm; 041/849-966. Nagradna križanka OMV ISTRABENZ OMV ISTRABENZ BencinsM servis Velenje - Selo tel. 898-73-70 Oel, čas: 6.00-22.00, vsak dan Beiïeinski servis Velenje • Gorenje tel. 898-73-80 Del. čas: 5.30-22.30, vsak dan Ponudba obeh bencinskih servisov OMV Istrabenz v Velenju: -gonva. naftni derivati, masva. gospodinjski plin; bogata izbira živilskega in neživiIskega blaga terčaso[»sov; bar - BS Gorenje ima dodatno mini pekarno in avtopialnico: - BS Selo pa ima dodatno a^o-delav-nico Velika nagradna akcija 'Kdor se nam vraća« se mu splača" traja do 9. julija na obeh bencinskih servisih OMV v Velenju. S 5 nakupi v vrednosti nad 5.000 SIT sodelujetevvelikinagrddniigri zizjem-no privlačnimi nagradami (izleti v Benetke s ka^maranom. digitalni fotoaparati r^ikon« paketi Hak) Simob^...) Žrebanje nagrajencev bo v petek, 9. jutija ob 15.h v BS OMV Istrabenz Velenje-Gorenje. Pravilno rešeno križanko pošljite naiKas-neje do 14.6.2004 na nastov Naš čas d.0.0.. Kidričeva 2;a, 3320 Velenje, s pripisom "OMVv Izžrebali bomo 3 nagrade, vrednostni paket visoko kvalitetnih izdelkov blagovne znamke OMV (maziva in motorna olja) in Lesk (avto-kozmetika) v vred-nos« 10.QGO tolariev. Nagrajena bodo piejeG potrdilo po pošti, s katerim bodo lahko nagrado dvtgnili v BS Gorenje. ir A lil O V i: L U X J i: imm, 24. junija: 6.00 Dobro jUtro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Iniormacije • poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivost) in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10-00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,kle,kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 KvazI kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 25. junija 6.ÛÛ Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19,00 Na svidenje. SOBOTA, 26. |un)|u; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 f\la današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročita; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivost; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; fO.OO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19,00 Na svidenje. NED!UA«27. juniju: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna Iskanja; 8,30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje. kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok česttk; 14.45 EPP; 15.00 IL blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Wa svidenje. PONEDEUEK, IZ. junija 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 današnji dan; 7 00 Horoskop; 7.15 Cestne intormacljs - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Ha svidenje. TOREK. 29. lunijo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 f^a svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas; 19.00 Na svidenje. SREDA. 30. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 6.00 Težava je vaša, rešitev je rtaša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kđa|,kje,kaj; 17.00 Vi In mi; 18.0019.00 řJa svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spošto-varji zavsrovenci, obveščamo vas. da je tet.: 112 rezervirana za službo r}ujf}e medicinske pomoči, Na (o telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni aii poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. fi)govore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite ns telefonsko številiio 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zoboiëravniki: 25, junija - Miroslav Pavlovic, dr. stom,, v dežurni zobni ambulan- ti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure). 26. in 27. junija • Primož Jevšek, dr. Slom., v de2urni zot)ni ambulanti. Vodnikova 1. Zdravstveni dom Velenje (od 8, do 12. ure). Uhoma v Vetdnjv: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljali In drtavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Vdefinarsko postajo So^onp Od 25. junija do 2. julija • Urban Hrušovar, dr. vet. med., gsm: 041/667-040. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Zdenka Krenker in Zorko Makan, oba Šatek 84, Velenje; Mateja Kovač, Paka pri Velenju 33 a In Silvijo Zebec, Šaleška c. 2 c; Suzana Kristan, r^llčinskega ul. 6, Celj'eln í^arko fvlandelc. Rečica ob Paki 7 a; Petra Dreu. Lokovica 19 in Dimitni Korez, Ćret 43; Ksenija Čuješ. Stantetova ui. 9 in Igor Guštin, Cesta F. Foita 8, Velenje; Šedina Ibrišimovlč, Stantetova ul. 7 in EMs Kovačevič, Šaleška C. 19, oba Velenie; Marjeta Pintarič, Stantetova ul. 17. Velenje in Dušan Ribič, l^a vrli 8, Dobrova; Darja S-truc in Tibor Varga, oba Zidanško- va C. 3; Aloizija Mešiček, Trg F. Ko-zana 14 a, Hrastnikin Drago Stropnik, Prešernova C. 9 a, Velenje. 5 O-letnico sf(upnega ikonskega življenja sla praznovala zakonca (MARIJA in ALOJZ BOROVNIK Iz šalekail. 76, Velenje. Smrti: Marija Forstner, roj. 1914, Šoštanj, Koroška c. šl 41 ; Bala Antonija Ho-nlgman, roi. 1912, Dzkaui. 1; Rafael Lobnik, roj, 1951, Kožeijskega uL 3; Marija Ai1ič,roj.192l,Škaie 24; Ivan Divjak, roi. "1931, Laikova vas 178; Alojzija Župane, roj. 1913, Ločlcaob Savinii 51; Avgust Kranjc, roj. 1941. Lopalnik pri Velenju 30. 24. junija 2004 «fl^CiiSj Nagrajenci nagradne križanke, objavljene v tedniku Naš čas dne10.6.20[)4, so: ' Dejan Nabemik, Š//i/ več, tam sncd stezicami... ZAHVALA V 91. Iclu jc tiho zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra in leta MARIJA FORSTNER iz Šo-štanja, Koroška c. 41 /. L 1914 -14. 6. 2004 Iskrcnznali, ste ji l>ili blizu in vam je ona v življenju nekaj pomenila, da ste se ji poklonili ter jo čuteče pospremili k poslednjemu počilku. Vsi, ki urno jo imeli radi! Rad bi ohmnii stvmo lo malo. iiaijfi mjMj mojo, kar su r dnigib ne ponQ\i, kak djvbcn spomin, ki zvonko /Hi/«, du nio r^asi;, ki^a.^ ni. kak droben sponi/n. kj ne bo lumiJ. da lífí prićnJ zomc: nekoč je bil! fHn'in Flit?.) ZAHVALA Ob izgubi ljubega sina MITJAAVSECA 25.5.1980-12.6.2004 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli pisno ali ustno .sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijaleljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvelje in sveče. Hvala tudi stidelavcem in SixJelavkam Gorenja IPC in (îorenja, d.d. Program KA ter Varovanja in splošnih zadev, pcvcem, govorniku za posk)vilne besede 1er pogrebni službi Usar. Žal Hjoa: VSI nfef^ovt ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija VIKTORJA ČEPELNIKA se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, gospodu župniku Rančigaju, gt^spodu Kolarju za besede slovesa. Domu za varstvo odraslih Polzela, Zvezi borcev Šošlanj, Društvu up(")kojencev St>štanj, Smučarsko-ska kalnemu klubu Velenje in vsem, ki ste ob tej hudi iz.gubi sočustvovali z nami, nam izrekli sožatje, nudili pomoč, darovali cvetje in sveče. Ftigresaii te homo: tvoji ZAHVALA Oh smni nûSc mame, bahícc, pnthabicc iii taičc JOŽEFE PAČNIK Oherovc mame iz Raven pri Šoštanju 21.4.1917-13.6.2004 se iskreno zalivaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, darovali za svelc maše in v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo dekanu gospodu Jožetu PribožiČu za večletnih duhovno spremljanje, gospodu Petru Lazarju, dr. med., za zdravljenje in lajšanje bolečin 1er gospe Mariji Grudnik za pomoč pri negi. Zahvaljujemo se gospodu škofu dr. Jožefu Smeju, duhovnikom, pevcem, govornikom, sosedom, pogrebcem, pogrebni službi Usar 1er vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poli. Sinovi in hčere z druHnami kr/i ZAHVALA Za vedno je odšel od nas dragi RAFAEL LOBNIK 1951-2004 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvelje in sveče. Hvala govorniku za poslovilne besede, zahvala tudi godbi in častni straži Premogovnika Velenje 1er hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Župana sprejela odličnjake l^rx^jsíiji líHloíi sla uroncc. ki so hili \s(^li osem IpI odiirriL spiojcki šoslanjski župan Milan Kopiisar in viHonlski Sroi ko Meh So$t«n|. Velenje - Dili so odlični Vseh osem Ici osnovnega .šolanja. Najboljši mc^ najboljšimi. Med številnimi priznanji, ki so jili dobivali, ko so prinesli domov spričevala, so jim uradno pri/nanjc v preteklih dneh dřili ludi župani v imenu Brez spominskega slikanja ni Šlo. OdliČnjaki Iz Šoštanja, (foto: D. Tonkli) Odličnjaki Iz Velenja, (foto: S. Vovk) lokalnih skupnosti. ŠoSlanjske odiicnjakc je Milan Kopuj^ar sprejel v Vili iirokov anju ic prejšnjo sredo. Na obehasnovnih šolahjcbilo leta odličnih 19 učencev. Zahvalil se jim je in jim ceslilal /a odlično opravljeno delo, obenem pa poudaril, da nanje in njihovo'/nanje v občini močno računajo v prihodnje. Za velenjske odličnjake, 79 jih je, je Srečko Meh sprejem v kuliurnem domu pripravil v čelrlek. Obdaril jih je s pri- ložnoslnim darilom, jim česti-lal. ker so uspeli leto za leiom dosegati najboljše rezullaie, in jim zaželel, da bi bilo lako tudi v prihodnje. ■ mkp Goriško noč preprečil dež Krajevna skupnost Gorica je od 14. do 20. junija prazmwala svoj krajevni praznik. Pra/nik so pričeli sšahovskim lumirjem, ki se ga se je udelci^ilo l4^hislov. Pohvalno je, daje bilo med njimi ludi nekaj mladihSahisUw. Dva dneva je polekalo tudi prvenstvo (jorice v ke^janju s kroglo na vrvici, ki sc ga jc udeiei^ilo več kot 130 krajank in krajanov, kar jc dsii in .sodelovanja. Predsednik Tu risi ič ne ga draslvd Velenje Jože /akcîsck je pt^delilvrlnicein priznanja/a lepo urcjenkolje za Icio 2003. Plva in krstom novega vozila. Najprej so se na skupni svečani seji zbrali Člani svcia krajevne skupnosti in vodstva tamkajšnjega društva, naiopa so po slavnostnem in prijetnem kulturnem sporedu blagoslovili novo gasilsko v<^zilo in podelili priznanja najbolj zaslužnim članom društva in njegovim podpornikom^ Običajno drui^enje gasilcev, krajanov in gcwlov, »slučajno« mu je bilo naklonjeno ludi vreme, jc irajalo pirznov noč. Na Rečici bodo slavnostne prireditve, ki jih bodo združili z dnevom drřavnosii, sklenili v čciriek zvečer, ko bodo člani planinskega in kulturnega dru.štva vLsoko nad krajem pripravili veliko kre-sovanje. ■ Jp Dobrotnikir ki so omogočili novo pridobitev pobreških gasiicev. Vesele viže pred Vrbovcem Nazarje - 'lukaj.snje lurislično društvo in mozirska območna izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kullurne dejavnosti sta v soboto pred gradom Vrbovec izvedla vsakoletno narodopisno priredilev Iz roda v rod, ki je obenem izbirno tekmovanje za Zlalo harmoniko v Ljubečni. Letos je bilo organizatorjem in naslopajočim na vso srečo naklonjeno ludi vreme in v lepem okolju starodavne graščine je veliko Ijubileljev te zvrsliglas-be zares ii:'.ivalo. V različnih starostnih kategorijah je svoje vcAčine na »frajtona-rici« predstavilo 22 godcev odbli/u In daleč, v nadaljnje tekmovanje pa se jih je uvrstilo devet. Nepusredno na sklepno tekmovanje v Ljubečni sta se uvrsiila Mimica Šraj iz Poljčan, ki je bila s 64 leii tudi najstarejša med vsemi vižarji, v kaiegoriji od 41 do ftO Ici pa je lo uspelo Rudiju Lenartu iz Skolj e vasi. Vpolllnalni izbor so se uvrstili /vonko Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji v kategoriji od 15 do 25 lel. Milan Sioja^'k iz Mak